Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.14 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2114 6732366 6535142 2026-08-07T16:58:58Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6732366 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 870''' ('''[[rimske številke|DCCCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[Danci]] so zasedli [[Vzhodna Anglija|vzhodno Anglijo]]. == Rojstva == * [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksander]], bizantinski cesar († [[913]]) * [[Al-Farabi]], perzijski filozof, učenjak († [[950]]) * [[Cventibold]], kralj Lotaringije (Lorene) († [[900]]) * [[Ethelfled]], vladarica Mercije († [[918]]) * [[Peter Gojniković]], srbski knez († [[917]]) * [[Roman I. Lekapen]], bizantinski cesar († [[948]]) * [[Šridhara]], indijski matematik († [[930]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 870|*]] onj4904ssawse3ob614pbv2tgae5dbh 0 2115 6732365 6512776 2026-08-07T16:58:40Z TadejM 738 leto 6732365 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 869''' ('''[[rimske številke|DCCCLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[29. julij]] - dvanajstoimamski [[šiizem]]: skrivnostno izginotje dvanajstega [[imam]]a [[Mohamed Al-Mahdi|Mohameda Al-Mahdija]] == Rojstva == * == Smrti == * [[8. avgust]] - [[Lotar II. Lotarinški]], kralj Lotaringije (* [[835]]) ; Neznan datum * [[al-Mutaz]], kalif Abasidskega kalifata (* okoli [[847]]) * [[Gundahar]], koroški mejni grof in prefekt (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 869|*]] lw5330aqnxiy61zg6ltxlruscx47knm 0 2116 6732364 6691994 2026-08-07T16:58:23Z TadejM 738 leto 6732364 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 868''' ('''[[rimske številke|DCCCLXVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Bazir Arslan Kan]], 2. kagan Karahanidskega kanata († [[920]]) == Smrti == ; Neznan datum * [[Al-Džahiz]], [[Arabci|arabski]] učenjak [[mutazili]]tske teološke šole, (* okoli [[776]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 868|*]] ialnoa6vp6nuda7pls1mut18chjfn0o 0 2117 6732363 4538972 2026-08-07T16:58:09Z TadejM 738 leto 6732363 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 867''' ('''[[rimske številke|DCCCLXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[15. februar]] - [[Teodora II.]], bizantinska regentka in cesarica (* [[815]]) * [[23. september]] - [[Mihael III. Pijanec|Mihael III.]], bizantinski cesar (* [[840]]) * [[Gottschalk]], [[Nemci|nemški]] ([[Sasi|saksonski]]) [[teolog]] (* [[808]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 867|*]] sb3uduq4bctdqpi5e5007qf3v4dkw92 0 2118 6732362 6342748 2026-08-07T16:57:50Z TadejM 738 leto 6732362 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 866''' ('''[[rimske številke|DCCCLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[19. september]] - [[Leon VI. Modri]], [[cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] († [[912]]) * [[Karlman II. Francoski|Karlman II.]], kralj [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovskega kraljestva]] († [[884]]) == Smrti == * [[2. julij]] - [[Robert Močni]] (* ok. [[830]]) * [[29. september]] - [[Karel Otrok]], kralj Akvitanije (* ok. [[848]]) [[Kategorija:Leto 866|*]] gpzcur3atfi836ym2x3gtwx2n74po8r 0 2119 6732361 6560453 2026-08-07T16:57:38Z TadejM 738 leto 6732361 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 865''' ('''[[rimske številke|DCCCLXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == ** [[Etelberht Wesseški]] (* [[835]]) [[Kategorija:Leto 865|*]] 3iji37p3w1mcfqiu0d8pjwl9hmrpeuw 0 2120 6732360 6342157 2026-08-07T16:57:19Z TadejM 738 leto 6732360 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 864''' ('''[[rimske številke|DCCCLXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Ludvik III. Francoski]] († [[882]]) == Smrti == * [[Ennin]], japonski ''tendai'' budistični učenjak (* [[794]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 864|*]] 8ymxvjp5bpooyn3mc8g73ijp6axx0fa 0 2121 6732359 4225398 2026-08-07T16:57:07Z TadejM 738 leto 6732359 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 863''' ('''[[rimske številke|DCCCLXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 863|*]] 3l21aujyhf5llpj7qm7eef6f5iaqoca 0 2123 6732358 6512155 2026-08-07T16:56:45Z TadejM 738 leto 6732358 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 861''' ('''[[rimske številke|DCCCLXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[11. december]] – [[al-Mutavakil]], deseti kalif Abasidskega kalifata (* [[822]]) ; Neznan datum * [[Pribina]], knez Nitre in Spodnje Panonije (* okoli [[800]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 861|*]] sf528iuqnpz46humxwabn8s40jjvy1d 0 2124 6732356 4225395 2026-08-07T16:56:28Z TadejM 738 leto 6732356 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 860''' ('''[[rimske številke|DCCCLX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 860|*]] mhf12hfb1ze28kckrqlvl14po2aszcj 0 2125 6732353 6355901 2026-08-07T16:56:14Z TadejM 738 leto 6732353 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 859''' ('''[[rimske številke|DCCCLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Rudolf I. Burgundski]], kralj [[Zgornja Burgundija|Zgornje Burgundije]] († [[912]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 859|*]] srku9k34vpnmzcw1z4yiqrxlsoh45bu 0 2126 6732351 4225393 2026-08-07T16:55:47Z TadejM 738 leto 6732351 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 858''' ('''[[rimske številke|DCCCLVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 858|*]] nn1gto6dol50ha6mkx3hr1qlhqak4b6 0 2127 6732350 6728174 2026-08-07T16:55:28Z TadejM 738 leto 6732350 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 857''' ('''[[rimske številke|DCCCLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Te Ičin]], enajsti kralj Bohaja (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 857|*]] n1awqmrt0wpgb6ivofhxixk8clwyudj 0 2128 6732349 4225391 2026-08-07T16:55:10Z TadejM 738 leto 6732349 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 856''' ('''[[rimske številke|DCCCLVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[4. februar]] - [[Hraban Maver]], [[Nemci|nemški]] ([[franki|frankovski]]) [[teolog]] in [[učenjak]] (* [[780]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 856|*]] tpd5ljufz13xagmtfkwxzd495qh9oih 0 2129 6732348 6187560 2026-08-07T16:54:56Z TadejM 738 leto 6732348 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 855''' ('''[[rimske številke|DCCCLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[29. september]] - [[Lotar I. Karolinški]], frankovski kralj in cesar (* [[795]]) ; Neznan datum * [[Omar I. Kretski]], ustanovitelj [[Kretski emirat|Kretskega emirata]] (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 855|*]] g8s4om54ico1t74nude2ycdfvty92hg 0 2130 6732347 6569917 2026-08-07T16:54:36Z TadejM 738 leto 6732347 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 854''' ('''[[rimske številke|DCCCLIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Horik I.]], danski kralj (* pozno 8. stoletje) [[Kategorija:Leto 854|*]] f73iqig3su2owmhhooke0v9kv4pahlw 0 2131 6732346 4225388 2026-08-07T16:54:20Z TadejM 738 leto 6732346 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 853''' ('''[[rimske številke|DCCCLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 853|*]] 13kb1bz4bw60h31z1zjsme9pmx2tkmh 0 2132 6732345 6187955 2026-08-07T16:54:01Z TadejM 738 leto 6732345 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 852''' ('''[[rimske številke|DCCCLII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Nikolaj I. Mistik]], carigrajski ekumenski patriarh († [[925]]) == Smrti == * [[Abd Al Rahman II.]], [[emir]] [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] (* [[788]]) * [[Presijan]], [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarski]] kan (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 852|*]] tuep0gi8mzb95xrzh9418wrkep1wwyi 0 2133 6732344 4715093 2026-08-07T16:53:45Z TadejM 738 leto 6732344 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 851''' ('''[[rimske številke|DCCCLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Vlastimir (srbski knez)|Vlastimir]], srbski knez (* pred [[805]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 851|*]] h8n12v4w4lfzdg9vpwfma53s3er5mzj 0 2134 6732343 6344787 2026-08-07T16:53:30Z TadejM 738 leto 6732343 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 850''' ('''[[rimske številke|DCCCL]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Albatani]], arabski astronom in matematik († [[929]]) * [[Ranulf II. Akvitanski]], vojvoda in kralj Akvitanije († [[890]]) * [[Vladimir Rasate]], bolgarski knez († po [[893]]) == Smrti == * [[al-Hvarizmi]], arabski matematik, astronom in geograf (* [[780]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 850|*]] d94e9pjfap4xpispppz46d9f681c0mr 0 2135 6732342 4225196 2026-08-07T16:53:10Z TadejM 738 leto 6732342 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 849''' ('''[[rimske številke|DCCCXLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 849|*]] p7sgwu3k5hcgmvrzsxbhjzlyri6bkp9 0 2136 6732341 6335335 2026-08-07T16:52:51Z TadejM 738 leto 6732341 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 848''' ('''[[rimske številke|DCCCXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Karel Otrok]], kralj Akvitanije († [[866]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 848|*]] l5i297xr9h4mjlynipqvtucv41udfgv 0 2137 6732340 6512774 2026-08-07T16:52:33Z TadejM 738 leto 6732340 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 847''' ('''[[rimske številke|DCCCXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Alfred Veliki]], anglosaški kralj († [[899]]-[[901]]) * [[al-Mutaz]], kalif Abasidskega kalifata († [[869]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 847|*]] lwvdly4cj8edrm4s3nmc8aq5ni203lq 0 2788 6732338 6426834 2026-08-07T16:51:17Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6732338 wikitext text/x-wiki '''7. avgust''' je 219. [[dan]] [[leto|leta]] (220. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 146 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1679]] – [[Ladja|Ladjo]] ''[[Le Griffon]]'' so prenesli na gornji del [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]], tako je postala prva ladja, ki je zaplula v preostanek [[Velika jezera|Velikih jezer]]. * [[1789]] – Ustanovljeno je bilo [[vojno ministrstvo ZDA|vojno ministrstvo]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1794]] – Zaradi [[zvezni zakon|zveznega davka]] na [[alkoholne pijače]] so se uprli [[kmet]]je iz [[Pensilvanija|pensilvanijske]] doline [[Monoghaela]]. * [[1816]] – [[Simón Bolívar]] je v [[bitka|bitki]] pri kraju [[Boyacá]] premagal [[Španija|Špance]]. * [[1893]] – V [[Benetke|Benetkah]] so prvič odprli [[bienale]]. * [[1895]] – Na vrhu [[Triglav]]a je bil postavljen [[Aljažev stolp]] (odprtje je bilo 22. avgusta tega leta). * [[1912]] – [[Rusija]] in [[Japonska]] sta podpisali sporazum, s katerim sta si razdelili interesna območja v [[Mandžurija|Mandžuriji]] in [[Mongolija|Mongoliji]]. * [[1914]]: ** [[Francija]] je [[okupacija|okupirala]] [[Alzacija|Alzacijo]]. ** [[General]] [[Joseph Joffre]] je postal [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]]. ** [[Kraljevina Črna gora]] je [[vojna napoved|napovedala vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. ** [[Britanske oborožene sile]] so se [[izkrcanje|izkrcale]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * [[1927]] – Odprt je bil [[Most miru]] čez [[Niagara|Niagaro]] med [[mesto]]ma [[Fort Erie]] in [[Buffalo]]. * [[1940]] – [[Tretji rajh]] si je priključil [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1942]] – Z izkrcanjem [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] na [[otok]]u [[Guadalcanal]] ([[Salomonovi otoki]]) so [[Združene države Amerike]] prvič napadle v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. * [[1947]] – [[Thor Heyerdahl|Heyerdahlov]] [[splav]] [[Kon-Tiki]] se je po plovbi čez [[Tihi ocean]] raztreščil poleg [[otok]]a [[Raroia]] in tako dokazal, da je bila takšna [[plovba]] mogoča že v [[prazgodovina|prazgodovini]]. * [[1959]] – Izstreljen je bil [[Explorer 6]]. * [[1960]]: ** [[Slonokoščena obala]] je postala neodvisna [[država]]. ** [[Fidel Castro]] je prepovedal vse cerkvene oddaje na [[kuba]]nskem [[radio|radiu]] in [[televizija|televiziji]]. * [[1964]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[kongres]] je sprejel [[tonkinška resolucija|tonkinško resolucijo]], ki je [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]] dovolila vmešavanje v [[vietnam]]ski konflikt. * [[1976]] – [[Viking 2]] se je vtiril v [[orbita|orbito]] okoli [[Mars]]a. * [[1998]] – V napadih na [[veleposlaništvo|veleposlaništvi]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v [[Nairobi]]ju ([[Kenija]]) in [[Dar es Salam]]u ([[Tanzanija]]) je umrlo 224 ljudi. * [[2008]] – [[Gruzija]] je začela [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[Upor (družba)|upornikom]] v [[Južna Osetija|Južni Osetiji]], kar je sprožilo [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]]. == Rojstva == * [[1533]] – [[Valentin Weigel]], nemški teolog, filozof in mistik († [[1588]]) * [[1598]] – [[Georg Stiernhielm]], švedski jezikoslovec, pesnik († [[1672]]) * [[1612]] – [[Boltižar Milovec]], hrvaški pisatelj, govornik († [[1678]]) * [[1779]] – ** [[Carl Ritter]], nemški geograf († [[1859]]) ** [[Louis-Claude de Saulces de Freycinet]], francoski pomorski častnik, kartograf († [[1842]]) * [[1802]] – [[Germain Henri Hess]], švicarsko-ruski kemik, zdravnik († [[1850]]) * [[1840]] – [[Edward Henry Palmer]], angleški orientalist († [[1882]]) * [[1863]] – [[Scipione Riva-Rocci]], italijanski zdravnik († [[1937]]) * [[1867]] – [[Emil Nolde]], nemški slikar († [[1956]]) * [[1868]] – [[Ladislaus Josephovich Bortkiewicz]], ruski ekonomist poljskega rodu († [[1931]]) * [[1876]] – ** [[John August Anderson]], ameriški astronom († [[1959]]) ** [[Mata Hari]], nizozemska plesalka, vohunka († [[1917]]) * [[1881]] – [[François Darlan]], francoski admiral († [[1942]]) * [[1897]] – [[Axel Ljungdahl]], švedski vojaški pilot in general († [[1995]]) * [[1903]] – [[Louis Leakey]], kenijski arheolog († [[1972]]) * [[1904]] – ** [[Ralph Johnson Bunche]], ameriški politolog, diplomat, nobelovec 1950 († [[1971]]) ** [[Slavko Jan]], slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog († [[1987]]) * [[1906]] – [[Henry Nelson Goodman]], ameriški filozof († [[1998]]) * [[1917]] – [[Charles Gald Sibley]], ameriški ornitolog, molekularni biolog († [[1998]]) * [[1928]] – [[James Randi]], ameriški čarovnik * [[1940]] – [[Jean-Luc Dehaene]], belgijski predsednik vlade * [[1949]] – [[Valid Džumblat]], libanonski politik * [[1958]] – [[Paul Bruce Dickinson]], angleški težkometalni pevec * [[1960]] – [[David Duchovny]], ameriški filmski igralec * [[1971]] – [[Sydney Penny]], ameriška igralka * [[1975]] – [[Charlize Theron]], južnoafriška filmska igralka, manekenka * [[1987]] – [[Maj Ti Ngujenkim]], nemška novinarka in kemičarka * [[1995]] – [[Jaka Hudales]], slovenski športnik in evropski mladinski prvak v kickboksu 2012 == Smrti == * [[461]] – [[Majorian]], rimski cesar (* ok. [[420]]) * [[1106]] – [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], rimsko-nemški cesar (* [[1050]]) * [[1218]] – [[Adolf VI. Berški|Adolf VI.]], grof Berga (* [[1176]]) * [[1385]] – [[Ivana Kentska]], valižanska princesa, soproga [[Črni princ|Črnega princa]] (* [[1328]]) * [[1580]] – [[Lala Mustafa Paša]], general in veliki vezir Osmanskega cesarstva (* okoli [[1500]]) * [[1782]] – [[Andreas Sigismund Marggraf]], nemški kemik (* [[1709]]) * [[1823]] – [[Matijaš Laáb]], prevajalec in pisatelj gradiščanskih Hrvatov (* [[1746]]) * [[1834]] – [[Joseph-Marie Jacquard]], francoski izumitelj (* [[1752]]) * [[1848]] – [[Jöns Jacob Berzelius]], švedski kemik (* [[1779]]) * [[1855]] – [[Mariano Arista]], mehiški predsednik (* [[1802]]) * [[1864]] – [[Janez Avguštin Puhar]], slovenski fotograf, izumitelj (* [[1814]]) * [[1872]] – [[Emil Devrient]], nemški gledališki igralec (* [[1803]]) * [[1901]] – [[Oreste Baratieri]], italijanski general, kolonijalni upravitelj (* [[1841]]) * [[1912]] – [[François-Alphonse Forel]], švicarski zdravnik, znanstvenik (* [[1841]]) * [[1921]] – [[Aleksander Aleksandrovič Blok]], ruski pesnik (* [[1880]]) * [[1938]] – [[Konstantin Sergejevič Stanislavski]], ruski gledališki režiser (* [[1863]]) * [[1941]] – [[Rabindranath Tagore]], indijski (bengalski) pesnik, filozof, nobelovec 1913 (* [[1861]]) * [[1947]] – [[Anton Denikin|Anton Ivanovič Denikin]], general ruske carske armade (* [[1872]]) * [[1957]] – [[Oliver Hardy]], ameriški filmski igralec, komik (* [[1892]]) * [[1964]] – [[Earl Charles Slipher]], ameriški astronom (* [[1883]]) * [[1995]] – [[Brigid Antonia Brophy]], angleška pisateljica (* [[1929]]) == Prazniki in obredi == * [[Kolumbija]] – dan bitke pri Boyaci * [[Slonokoščena obala]] - dan republike * [[Kiribati]] – dan mladosti * [[Zahodna Samoa]] – praznik dela [[Kategorija:Dnevi v letu|807]] [[Kategorija:Avgust|107]] 731pqsbdb9cpl337tkapxhkgsoh7flw 0 3492 6732544 6690856 2026-08-08T00:27:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Vera Markoja]] |grb= |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Crensovci.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F15_T1257_vF_b_x599815.0935_y159550.95299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F15_T1257_vF_b_x599815.0935_y159550.95299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.obcina-crensovci.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=33,7 |prebivalstvo=3870 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1940 |ženske=1930 |sedež=[[Črenšovci]]}} '''Občina Črenšovci''' je ena izmed občin v Republiki Sloveniji, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije in južnem delu Prekmurja na levem bregu reke Mure, na predelu Dolinskega. Razprostira se na 34&nbsp;km² površine in poleg [[Črenšovci|Črenšovcev]] vključuje še naselja [[Trnje, Črenšovci|Trnje]], [[Žižki]] ter Gornjo, Srednjo in [[Dolnja Bistrica|Dolnjo Bistrico]]. Vsa naselja so bila v preteklosti do danes tesno povezana zgodovinsko, kulturno, duhovno, gospodarsko in politično. Po podatkih iz leta 2022 ima občina 3.968 prebivalcev (2025 že 70 manj), ki zaradi zaposlitve ali šolanja dnevno migrirajo v okoliške in tudi daljne kraje. Center občinskega središča je v Črenšovcih, kjer se nahajajo občinska uprava, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, župnijska cerkev, osnovna šola s športnimi objekti, vrtec, kulturni dom, gasilski dom, obrtno industrijska cona, samopostrežna trgovina in več gostinskih objektov. V občini sta dve osnovni šoli in dva vrtca. Vsako naselje pa ima tudi svoj gasilski dom in nekaj drugih infrastrukturnih objektov.<ref name="obcina-crensovci.si">{{Navedi splet|url=https://www.obcina-crensovci.si/objave/175|title=Občina Črenšovci}}</ref> Ugodna lega na prostrani ravnini in rodovitni zemlji je že v preteklosti omogočila razvoj kmetijstva kot eno izmed primarnih gospodarskih dejavnostih. Danes se občina razvija v podjetništvo. To ji omogočajo ugodna prometna lega in infrastrukturne povezave, ki hkrati nudijo možnosti za vlaganje v industrijo, logistiko, izgradnjo poslovnih con in razvoj pripadajočih storitvenih dejavnosti. Velik neizkoriščeni potencial ostaja v turizmu. Čudovit svet ob reki Muri in potokom Črnec daje krajini svojstven pečat in nudi možnosti za sprostitev. Za poseben utripu občine skrbijo različna društva z družbeno-kulturnimi dogodki, med katerimi že od leta 2007 odmeva poznan Jenamena fest.<ref name="obcina-crensovci.si"/> Občina je s svojim aktivnim delovanjem na vseh področjih začela leta 1995.<ref name="obcina-crensovci.si"/> == Grb občine Črenšovci == Grb Občine Črenšovci ima obliko ščita, z ovalnim spodnjim robom. Na srebrni podlagi je na desni strani jelšev list zelene barve, ki simbolizira Polanski log. V njem je žitni klas rumene barve, ki predstavlja rodovitnost prekmurske zemlje. V levi polovici grba se nahaja simbol reke Mure, ki je ponazorjen s tremi vzporednimi valovi modre barve. Iz valov izstopa mlinsko kolo in simbolizira značilnosti krajev ob Muri. Nad mlinskim kolesom se nahajajo trije stilizirani plodovi drevesa črense, ki predstavljajo tri krajevne skupnosti v občini ter ponazarjajo ime občinskega središča in občine. Grb so začeli uporabljati 28.01.1997. == Naselja v občini == '''[[Črenšovci]]''', [[Dolnja Bistrica]], [[Gornja Bistrica]], [[Srednja Bistrica]], [[Trnje, Črenšovci|Trnje]], [[Žižki]] ==Prebivalstvo== Sredi leta 2020 je imela občina 3.995 prebivalcev, od tega 1.993 moških in 2.002 žensk. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 127. mesto. Območje občine je gosto naseljeno. Gostota naseljenosti je tu celo večja kot v celotni državi in znaša 119 prebivalcev na km². Glede na pretekla obdobja v zadnjih 20 letih v občini sledimo trendu zmanjševanja števila prebivalcev na račun večjega števila umrlih kot je živorojenih. To potrjujejo statistični podatki z beleženjem negativnega naravnega prirastka. V letu 2020 je ta znašal -4,3 in je bil v zadnjih desetih letih največji. K ohranjanju števila prebivalstva prispeva selitveni prirast, ki je od 2018 ponovno pozitiven. V Občini prebiva več starejšega prebivalstva (nad 65 let) kot mlajšega (do 14 let). Leta 2020 je bila povprečna starost občanov nižja od slovenskega povprečja in je znašala 43,5 leta. Statistika beleži težo zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kjer so v občini Črenšovci v letu 2020 zbrali 229&nbsp;kg, kar je mnogo manj kot v celotni Sloveniji (355&nbsp;kg kom. odp./preb.). == Zgodovinski razvoj občine Črenšovci == Ustanovitev občin sega v čas druge polovice 19. stoletja s pričetkom urejanja lokalne samouprave na Slovenskem. Pojavijo se novi uradi, razdelijo se nekoč veliki okraji, prvič popišejo prebivalstvo, nastane prvi kataster s katerim so uredili davčne in ostale bremenitve ljudstva. Nastanek lokalne samouprave na Slovenskem je povezan s podpisom provizoričnega zakona o občinah iz leta 1849. To je bilo obdobje, ko je Prekmurje pripadalo ogrskemu delo monarhije, ki je bilo že leta 1777 razdeljeno na dva komitata ali županiji, Železno in Zalsko. Del Prekmurja t. i. okraj Lendava, kateremu je pripadala tudi občina Črenšovci, je spadalo v županijo Zala s sedežem v Zaláégerszégu. Z uvedbo dualizma leta 1867 je Prekmurje pripadlo k ogrskemu delu države, v katerem se je upravna razdelitev razlikovala od avstrijske. Slovenci v tem obdobju niso bili deležni ugodnih časov, saj so se bistveno poslabšale možnosti za svoboden narodni razvoj. Sprejet je bil poseben zakon o poimenovanju občin in krajev s katerim so bila leta 1889 pomadžarjena vsa slovenska krajevna imena. Madžarščina je postala izključno učni jezik vse do državnopolitične združitve 1919 in celo do osvoboditve 1945. Predhodno je upravno ureditev na Madžarskem urejal zakon o municipijih iz leta 1886, katerega temelj ureditve je bila županijska samouprava. Posebnost madžarskega dela habsburške monarhije so bile notaršije ali notariati z notarjem na čelu in so obsegale po več občin.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor|page=142}}</ref> Ena izmed njih je bila tudi občina Črenšovci. Občina Črenšovci (madž. ''Cserencsóc'') je bila ustanovljena leta 1871 z zakonom o organizaciji občin. Imela je status male občine in prav zaradi svoje gospodarske šibkosti se je skupaj z drugimi občinami povezovala v notarišije (madž. ''körjegyzőség'') in tako pripadla notarišiji Črenšovci, okrajnemu glavarstvu Lendava in županiji Zala. Ko so bile s Trianonsko mirovno pogodbo dokončno določene razmejitvene črte z Madžarsko, je občina Črenšovci postala sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siranet.si/detail.aspx?id=42203|title=SIRAnet - Online poizvedbe po podatkih v arhivskem gradivu.|access-date=2023-01-13|archive-date=2023-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230113004013/http://www.siranet.si/detail.aspx?id=42203|url-status=dead}}</ref> Po koncu 1. svetovne vojne je sledilo obdobje mnogih sprememb. Na pobudo Jožefa Klekla st. sta v Črenšovcih leta 1920 nastali prva hranilnica in posojilnica, ki sta leta 1930 odprli lastno poslopje Naš dom.<ref>{{Navedi splet|url=https://pomurski-muzej.si/pages/posts/zgodovinski-pregled-bannitva-v-pomurju-58.php|title=Zgodovinski pregled bančništva v Pomurju|publisher=Pokrajinski muzej Murska Sobota}}</ref> Ta je obstajala do leta 1944. Med obema vojnama je v tedanji Kraljevini SHS sledil prehod na novo samoupravno in teritorialno ureditev države. Določeno je bilo, da ostanejo začasne dotakratne pokrajinske uprave, ki so jim načelovali pokrajinski namestniki. Po letu 1923 so te naloge prevzeli oblastni veliki župani. Leta 1922 je Prekmurje pripadlo Mariborski oblasti. Male vaške občine so ukinili 1935 in ustanovili novo združeno občino Črenšovci, ki je pripadala sodnemu okraju Dolnja Lendava. V Kraljevini Jugoslaviji je leta 1929 z Zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja bila določena razdelitev obče uprave na banovine, sreze (okraje) in občine. Istega leta je v kraljevini z Zakonom o banski upravi nastalo 9 banovin. Območje Slovenije je spadalo v Dravsko, tudi Prekmurje. Občina Črenšovci je spadala v okraj Dolnja Lendava. Obdobje 2. svetovne vojne je bilo za Prekmurje specifično. Sledilo je obdobje teritorialno-organizacijske kot sistemsko-pravne ureditve oblasti. Madžari so se leta 1941 povezali z Nemci, ki so že pripravljali načrte na Balkanu. Začetek 2. svetovne vojne Prekmurje ponovno pahne pod madžarsko oblast. Dolnjelendavski okraj je bil ponovno priključen k Zalski županiji, murskosoboški pa k Železni županiji. Okraja pod madžarskim glavarjem sta bila razdeljena na občine in notariate, ki so jih vodili notarji. Črenšovci (madž. ''Cserföld'') so delovali kot notariat, pripadali pa so mu kraji Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje in Žižki, Beltinci, Odranci, Melinci in Ižakovci. Leta 1943 sta soboški in lendavski okraj bila razglašena za vojno območje. Velike spremembe z ukinjenimi pravicami so občutili obe županiji, mesta in vasi. Celotna oblast je bila združena v rokah okrajnega nadglavarja. Oktobra leta 1944 je vojaško upravo v Prekmurju prevzela »Obmurska mejna obrambna skupina«, ki je obsegala območje Prekmurja in Medžimurja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor|page=164-266}}</ref> Po 2. svetovni vojni je Prekmurje postalo del Socialistične republike Slovenije. Po določilih zakona o upravni razdelitvi federalne Slovenije je bilo ozemlje Ljudske republike Slovenije razdeljeno na okrožja, okraje in kraje. Leta 1945 je bila ukinjena občina Črenšovci, ki je pripadla upravnemu področju Lendava. Leta 1946 je v Sloveniji bilo veliko krajev, zato so v vsakem večjem kraju nastali ljudski odbori. Po Zakonu o upravni razdelitvi LRS iz aprila 1946 je bil kraj Črenšovci sedež KLO Črenšovci, še vedno pa je spadal v okraj Lendava. Obsegal je k. o. Črenšovci z naseljem Črenšovci, k. o. Trnje z naseljem Trnje in k. o. Žižki z naseljem Žižki. Septembra istega leta je bila upravnoteritorialna pristojnost KLO Črenšovci omejena le na naselje in k. o. Črenšovci.<ref>{{Navedi knjigo|title=Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor|publisher=Pokrajinski arhiv Maribor|year=2009|location=Maribor|page=111-112}}</ref> Leta 1949 so nastale nove upravnoteritorialne enote, ki so delovale do leta 1951. Črenšovci so spadali v okraj Lendava, ta pa je spadal pod Mariborsko oblast.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor|page=281-282}}</ref> Teritorialna ureditev iz leta 1952 je občino Črenšovci, ki je tedaj prišla pod okraj Murska Sobota, sestavljalo 7 naselij: Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje, Žižki in novo priključeni Odranci.<ref>{{Navedi revijo|date=|title=|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/663/Uradni_list_LRS_1952.pdf|magazine=Uradni list Ljudske republike Slovenije za leto 1952|page=65}}</ref> Istega leta nastane Občinski ljudski odbor Črenšovci, ki ga ukinejo leta 1955. Pomembnejša prelomnica je leto 1955, saj na slovenskem ozemlju pride do zmanjševanja števila občin. Črenšovci pridejo v okraj Murska Sobota in v občino Beltinci. Število okrajev in občin se je po tem letu postopno zmanjševalo. Ostali so le še 4 okraji. Prekmurje je pripadalo v okraj Maribor. Ponovno formiranje okrajev in občin sledi v letu 1964. V takratni Socialistični republiki Sloveniji od leta 1964 obstajala občina Lendava, ki ji je pripadalo območje Črenšovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor|page=312-313}}</ref> Tako je ostalo vse do nastanka občine v samostojni Sloveniji. Ustava iz leta 1974 je kot temelj socialističnega samoupravljanja postavila krajevno skupnost (KS). Ena izmed njih je bila tudi Krajevna skupnost Črenšovci.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor|page=342}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je bila leta 1991 sprejeta nova ustava. Z njo so bili spremenjeni dotedanjih temelji ureditve države in družbe. Spremembe v lokalni samoupravi prinesejo 29. maja 1994 izvedeni referendumi za ustanovitev novih občin v Sloveniji. Z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij je 3. oktobra 1994 bila kot ena izmed 147 občin ustanovljena tudi občina Črenšovci. Ta je prvotno vključevala naselja Brezovica, Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Mala Polana, Srednja Bistrica, Trnje, Velika Polana, Žižki. Sedež občine Črenšovci je bil v Črenšovcih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=199460&stevilka=2082|title=Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij|publisher=Uradni list RS, št. 60/1994, 3. oktober 1994}}</ref> Naselja so se povezala v 3 krajevne skupnosti in sicer KS Črenšovci (naselja Črenšovci, Trnje, Žižki), KS Bistrica (Gornja, Srednja in Dolnja Bistrica) in KS Polana (Velika in Mala Polana ter Brezovica). Do ponovnega referenduma v Sloveniji pride leta 1998. Tako se od občine Črenšovci loči KS Polana, ki se formira v samostojno občino. V občini Črenšovci ostale le 6 naselij. Prav toliko jih je v občini tudi danes, saj je občina od leta 1998 ostala v enakem teritorialnem obsegu. Prvi izvoljeni župan je bil g. Anton Törnar, ki je županoval neprekinjeno do 2018. Nasledila ga je županja Vera Markoja, ki od 2022 županuje že drugi mandat. Občina Črenšovci je leta 2014 ukinila obe krajevni skupnosti, leta 2020 pa ustanovila 6 vaških odborov. To so vaški odbor Črenšovci, vaški odbor Žižki, vaški odbor Trnje, vaški odbor Gornja Bistrica, vaški odbor Srednja Bistrica in vaški odbor Dolnja Bistrica. Občina ima svoj občinski praznik, ki ga praznuje 8. maja. Ta datum je povezan z nastankom kraljevske listine iz leta 1322.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcina-crensovci.si/|title=Občina Črenšovci|website=}}</ref> == Znamenitosti v občini == Občina Črenšovci je bogata z kulturno dediščino, ki priča o dolgi in pestri zgodovini na območju sedanje občine. Med najpomembnejšimi so naslednje: - Neorenesančna [[Cerkev sv. Križa, Črenšovci|cerkev Sv. Križa]] iz leta 1860, glavna [[Župnija Črenšovci|župnijska]] cerkev. - [[Župnija Črenšovci|Župnijski dom Svete družine v Črenšovcih]]. - podružnična cerkev bl. Antona Martina Slomška na Gornji Bistrici. - "Naš dom" ali tudi [[Kleklov dom]], ki je danes sedež občine, krajevni in matični urad, poročna dvorana in fotograf. - Doprsni kip [[Jožef Klekl (starejši)|Jožefa Klekla]] st. pred občinsko zgradbo. - Park spominov, v središču katerega je postavljen spomenik padlim v 1. svetovni vojni, okrog spomenika so doprsni kipa dr. [[France Cigan|Franceta Cigana]], dr. [[Ivan Zelko|Ivana Zelka]] in [[Jožef Godina|Jožefa Godine]]. - Spomenik prekmurske matere, postavljen leta 1965. - Pomnik "Naši izseljenci". - Spomenik " Živim in mrtvim". - Spomeniku zbora aktivistov in simpatizerjev [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] za Prekmurje pri Kamencih. - Romski muzej Kamenci, odprt leta 2003. - Rojstna hiša Ferda in Jožefa Godine na Dolnji Bistrici. - "Domačija Krampač" - domačija dr. Ivana Zelka. - Nekdanji samostan redovnic v Žižkih. - Star gasilski dom Žižki - muzejska zbirka. - Vaške kapelice in križna znamenja. - Tinekov brod na Gornji Bistrici. - Naravna dediščina: poplavni gozd ob reki Muri z bogato favno in floro. ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Črenšovci sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.obcina-crensovci.si/ Črenšovci], uradna stran občine. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Črenšovci]] [[Kategorija:Občina Črenšovci| ]] je8rmj9ygw01ayyfqrepk61cyqgg4dg 0 5699 6732291 6730901 2026-08-07T15:09:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = [[Slika:Monggol ulus.svg|50px]]<br />Монгол улс <br />''Mongol uls'' |conventional_long_name = Mongolija |common_name = Mongolija |common_name2 = Mongolije |image_flag = Flag of Mongolia.svg |image_coat = Coat of Arms of Mongolia.svg |image_map = Mongolia (orthographic projection).svg |map_caption = {{map caption |location_color= zeleno|country=Mongolija |country2=Mongolije}} |national_motto = |national_anthem = Монгол улсын төрийн дуулал<br />{{transl|mn|''Mongol ulsyn töriin duulal''}}<br />{{small|»Državna himna Mongolije«}}<br /><center> </center> |official_languages = [[mongolščina]] |demonym = Mongólec, Mongólka<br /> |capital = [[Ulan Bator]] |latd=47|latm=55|latNS=N|longd=106|longm=53|longEW=E |largest_city = capital |government_type = polpredsedniška republika |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Uhnaagijn Hürelsüh |leader_name2 = Njam-Osorin Učral |area_rank = 18. |area_km2 = 1.564.116 |percent_water = 0,67 |population_estimate = 3.504.741 |population_estimate_year = 2023<ref>{{navedi splet|url=https://1212.mn/en/dissemination/73110203 | title=MONGOLIAN STATISTICAL INFORMATION SERVICE}}</ref> |population_estimate_rank = 131. |population_census = 2.892.876<ref name=popmon>{{navedi splet | url = http://www.populationfun.com/mongolia-population/ | title = Mongolia | publisher = populationfun.com | access-date = 2013-12-02 }}</ref> |population_census_year = 2013 |population_density_km2 = 2,08 |population_density_rank = |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MN">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=948,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Mongolia) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=16 October 2023}}</ref> |GDP_PPP = 52,99 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 124. |GDP_PPP_per_capita = 15.087 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 103. |Gini_year = 2018 |Gini = 32,7 |Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{navedi splet |title=GINI index (World Bank estimate) – Mongolia |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MN |access-date=22 March 2020 |website=data.worldbank.org |publisher=World Bank}}</ref> |HDI_year = 2021 |HDI = 0,739 |HDI_rank = 96. |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=September 8, 2022|access-date=September 8, 2022}}</ref> |sovereignty_type = |established_event1 = |established_event2 = |established_event3 = |established_event4 = |established_date1 = |established_date2 = |established_date3 = |established_date4 = |currency = [[mongolski tugrik]] |currency_code = MNT |time_zone = |utc_offset = +7 do +8<ref>{{navedi splet | last = | first = | authorlink = | title ="Mongolia Standard Time is GMT (UTC) +8, some areas of Mongolia use GMT (UTC) + 7" | work = | publisher =Time Temperature.com | date = | url =http://www.timetemperature.com/asia/mongolia_time_zone.shtml | format = | doi = | accessdate =2007-09-30 | archive-date =2007-10-13 | archive-url =https://web.archive.org/web/20071013100212/http://timetemperature.com/asia/mongolia_time_zone.shtml | url-status =dead }}</ref><ref>{{navedi splet | last = | first = | authorlink = | title ="The Mongolian government has chosen not to move to Summer Time" | work = | publisher = World Time Zone.com | date = | url =http://www.worldtimezone.com/dst_news/dst_news_mongolia01.html | format = | doi = | accessdate =2007-09-30 }}</ref> |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |cctld = .mn |calling_code = 976 |footnotes = }} '''Mongolija''' ({{lang-mn|Монгол улс, [[Slika:Monggol ulus.svg|30px]] <!--unicode:ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠤᠯᠤᠰ-->}}) je [[Azija|azijska]] [[celinska država]], ki na severu meji na [[Rusija|Rusijo]], na jugu, vzhodu in zahodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], na zahodu pa se približa Kazahstanu na le nekaj kilometrov. Je druga največja država, ki nima morja, takoj za bližnjim [[Kazahstan]]om. Pokriva površino 1.564.116 kvadratnih kilometrov in ima 3,5 milijona prebivalcev, zaradi česar je najredkeje poseljena suverena država na svetu. V [[Ulan Bator|Ulan Batorju]], glavnem mestu in tudi največjem mestu v državi, živi okoli 50 % prebivalstva. Velik del njenega ozemlja pokriva travnata [[stepa]], na severu in zahodu gorovje [[Altaj]], na jugu pa puščava [[Gobi]]. Ozemlje sodobne Mongolije so vladala različna nomadska cesarstva, vključno s Huongnu, Šianbei, Rouranom, Prvim turškim kaganatom, Drugim turškim kaganatom, Ujgurskim kaganatom in drugimi. Leta 1206 je [[Džingiskan]] ustanovil [[Mongolsko cesarstvo]], ki je postalo največje sosednje kopensko cesarstvo v zgodovini. Njegov vnuk [[Kublajkan]] je osvojil Kitajsko in ustanovil [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]. Po propadu Juana so se Mongoli umaknili v Mongolijo in nadaljevali s prejšnjim vzorcem frakcijskih konfliktov, razen v času Dajan kana in Tumen Zasagt kana. V 16. stoletju se je v Mongolijo razširil [[tibetanski budizem]], ki ga je nadaljevala [[dinastija Čing]], ustanovljena v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ki je državo v 17. stoletju absorbirala. Do začetka 20. stoletja je bila skoraj tretjina odraslega moškega prebivalstva budistični menihi.<ref>Michael Jerryson, ''Mongolian Buddhism: The Rise and Fall of the Sangha,'' (Chiang Mai: Silkworm Books, 2007), 89.</ref><ref>{{navedi splet |title=Mongolia – Religion |url=http://asia.isp.msu.edu/wbwoa/east_asia/mongolia/religion.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315082839/http://asia.isp.msu.edu/wbwoa/east_asia/mongolia/religion.htm |archive-date=March 15, 2015 |access-date=January 24, 2015 |website=Michigan State University |df=mdy-all}}</ref> Po propadu dinastije Čing leta 1911 je Mongolija razglasila neodvisnost in leta 1921 dosegla dejansko neodvisnost od Republike Kitajske. Kmalu zatem je država postala satelitska država [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Leta 1924 je bila ustanovljena Mongolska ljudska republika kot socialistična država.<ref name="Sik">{{navedi knjigo |last=Sik |first=Ko Swan |url=https://books.google.com/books?id=H1ecjepq80QC&pg=PA39 |title=Nationality and International Law in Asian Perspective |year=1990 |isbn=9780792308768 |page=39 |publisher=Martinus Nijhoff Publishers |access-date=2013-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904002110/https://books.google.com/books?id=H1ecjepq80QC&pg=PA39 |archive-date=September 4, 2015 |url-status=live |df=mdy-all}}</ref> Po protikomunističnih revolucijah leta 1989 je Mongolija v začetku leta 1990 izvedla svojo mirno demokratično revolucijo. To je privedlo do večstrankarskega sistema, nove ustave leta 1992 in prehoda na tržno gospodarstvo. Približno 30 % prebivalstva je nomadskega ali polnomadskega; konjska kultura ostaja sestavni del. Budizem je večinska religija (51,7 %), nereligiozni pa so druga največja skupina (40,6 %). Islam je tretja največja verska identifikacija (3,2 %), skoncentrirana med etničnimi [[Kazahi]]. Velika večina državljanov so etnični Mongoli, približno 5 % prebivalstva pa predstavljajo Kazahi, [[Tuvanci]] in druge etnične manjšine, ki so še posebej skoncentrirane v zahodnih regijah. Mongolija je članica Združenih narodov, Azijskega dialoga o sodelovanju, skupine G77, Azijske investicijske banke za infrastrukturo, Gibanja neuvrščenih in globalna partnerica Nata. Mongolija se je leta 1997 pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in si prizadeva razširiti svoje sodelovanje v regionalnih gospodarskih in trgovinskih skupinah. == Etimologija == Ime ''Mongolia'' v [[latinščina|latinščini]] pomeni »Dežela Mongolov«. Mongolska beseda ''Mongol'' (монгол) je negotove etimologije. Sükhbataar (1992) in de la Vaissière (2021) sta predlagala, da izvira iz imena ''Mugulü'', ustanovitelja Rouranskega kaganata iz 4. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |first=Г.|last=Сүхбаатар |title=Монголын эртний түүх судлал, III боть |year=1992 |volume=3 |pages=330–550 |language=mn |trans-title=Historiography of Ancient Mongolia, Volume III |chapter=Монгол Нирун улс |trans-chapter=Mongol Nirun (Rouran) state}}</ref> prvič potrjeno kot ''Mungu'',<ref name="Svanty">{{navedi knjigo|last1=Svantesson|first1=Jan-Olof|last2=Tsendina|first2=Anna|last3=Karlsson|first3=Anastasia|last4=Franzén|first4=Vivian|title=The Phonology of Mongolian|pages=103–105|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|year=2005|isbn=978-0199554270|series=Phonologies of the World's Languages}}</ref> (kitajščina: 蒙兀, sodobna kitajska ''Měngwù'', srednja kitajska ''Muwngu''),<ref>{{navedi knjigo|last=Pulleyblank|first=Edwin George|url=https://books.google.com/books?id=qBvsXylluO4C|title=Lexicon of Reconstructed Pronunciation in Early Middle Chinese, Late Middle Chinese, and Early Mandarin|publisher=UBC Press|year=1991|isbn=0-7748-0366-5}}.</ref> veja ljudstva Šivei na seznamu severnih plemen [[dinastija Tang|dinastije Tang]] iz 8. stoletja, domnevno povezana z Mungkujem iz obdobja Liao (kitajščina: 蒙古, sodobna kitajska ''Měnggǔ'', srednja kitajska ''MuwngkuX'').<ref name="BaxSag">Baxter, Wm. H. & Sagart, Laurent. ''{{navedi splet |title=Baxter–Sagart Old Chinese Reconstruction |url=http://crlao.ehess.fr/docannexe.php?id=1207 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425064509/http://crlao.ehess.fr/docannexe.php?id=1207 |archive-date=25 April 2012}}&nbsp;{{small|(1.93&nbsp;MB)}}''. 2011. Retrieved 11 October 2011.</ref> Po padcu dinastije Liao leta 1125 so Khamaški Mongoli postali vodilno pleme na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]]. Vendar so jih vojne z dinastijo Jin, ki so jo vladali Jurčeni, in tatarsko konfederacijo oslabile. Zadnji poglavar plemena je bil Jesügej, čigar sin Temüjin ([[Džingiskan]]) je sčasoma združil vsa plemena Šivei v Mongolsko cesarstvo (''Jekhe Monggol Ulus''). V 13. stoletju je beseda ''Mongol'' postala krovni izraz za veliko skupino mongolsko govorečih plemen, združenih pod vladavino Džingiskana.<ref name="britannica">{{Cite encyclopedia |title=Mongolia: Ethnography of Mongolia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=https://www.britannica.com/eb/article-27420/Mongolia#394579.hook |access-date=2007-07-22 |archive-date=6 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706041059/http://www.britannica.com/eb/article-27420/Mongolia#394579.hook |url-status=live}}</ref> Od sprejetja nove mongolske ustave 13. februarja 1992 je uradno ime države ''Mongolija'' (''Mongol Uls'').<ref>{{navedi knjigo |last1=Sanders |first1=Alan J. K. |title=Historical Dictionary of Mongolia |date=20 May 2010 |publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-7452-7 |page=449 |url=https://books.google.com/books?id=5JN83EDDLl4C |language=en |quote=Since the proclamation of the 1992 Mongolian Constitution, the official name of the independent Mongolian state, previously (1924–92) the Mongolian People's Republic, has been simply Mongolia (''Mongol Uls'').}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Mongolije}} Tisočletna zgodovina Mongolije se v glavnem deli na tri dele: * zedinjenje nomadskih plemen leta 209 pr. n. št. v narod [[Šiongnu]] (kitajsko: 匈奴, ''Xiongnu'') in naslednje obdobje vladavin [[Šianbei]], [[Rouran]], [[Gokturk]] in drugih do 12. stoletja; * veliko [[Mongolsko cesarstvo]] (1206-1370), njegov razpad in priključitev Kitajski; * ponovna samostojnost Mongolije. === Prazgodovina in antika === ''[[Homo erectus|Homo erectus]]'' se je naselil v Mongolijo pred 850.000 leti. Sodobni ljudje so pred približno 40.000 leti, v zgornjem [[paleolitik]]u, dosegli Mongolijo. [[Jama Hoid Cenher]] v provinci Hovd kaže živahne roza, rjave in rdeče-oker poslikave (izpred 20.000 let) [[mamut]]ov, [[ris]]ov, [[Dvogrba kamela|baktrijskih kamel]] in [[noj (rod)|nojev]] in si zasluži vzdevek ''Lascaux Mongolije''. ''[[Venera iz Mal'te]]'' (izpred 21.000 let) priča o razvitosti paleolitske umetnosti v severni Mongoliji (danes je kraj Mal'ta del Rusije). Kmečke neolitske naselbine (okoli 5500–3500 pr. n. št.), kot so v Norovlinu, Tamsagbulagu, [[Bajanzag]] in Rašaan Hadu so obstajale že pred uvedbo nomadstva in uporabo konja, kar je osrednji dogodek v zgodovini Mongolije. Nomadstvo je postalo prevladujoči način življenja. Etnogeneza mongolskih ljudstev je v veliki meri povezana s širitvijo starodavnih severovzhodnih Azijcev. Mongolski pastirski način življenja lahko delno izhaja od zahodnih stepskih pastirjev, vendar brez večjega pretoka genov med tema dvema skupinama, kar kaže na kulturni prenos.<ref>{{navedi splet |title=Population dynamics and the rise of empires in Inner Asia: Genome-wide analysis spanning 6,000 years in the eastern Eurasian Steppe gives insights to the formation of Mongolia's empires |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2020/11/201105183836.htm |access-date=4 June 2023 |website=ScienceDaily |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Yang |first1=Xiaomin |last2=Sarengaowa |last3=He |first3=Guanglin |last4=Guo |first4=Jianxin |last5=Zhu |first5=Kongyang |last6=Ma |first6=Hao |last7=Zhao |first7=Jing |last8=Yang |first8=Meiqing |last9=Chen |first9=Jing |last10=Zhang |first10=Xianpeng |last11=Tao |first11=Le |last12=Liu |first12=Yilan |last13=Zhang |first13=Xiu-Fang |last14=Wang |first14=Chuan-Chao |date=2021 |title=Genomic Insights Into the Genetic Structure and Natural Selection of Mongolians |journal=Frontiers in Genetics |volume=12 |page=735786 |doi=10.3389/fgene.2021.735786 |issn=1664-8021 |pmc=8693022 |pmid=34956310 |doi-access=free}}</ref> Nomadstvo konjskih jahačev je bilo prvič videno v [[bakrena doba|bakrenodobni]] in [[Bronasta doba|bronastodobni]] [[Afanasevska kultura|Afanasevski kulturi]] (3500–2500 pr. n. št.), ki je segala do [[Gorovje Hangaj|gorovja Hangaj]] v osrednji Mongoliji. Vozovi s kolesi, najdeni v grobovih Afanasevske kulture so datirani v 2200 pr. n. št. Pastoralno nomadstvo in obdelava kovin se je zelo razvilo v kasnejši [[Okunevska kultura|Okunevski kulturi]] (2. tisočletje pr. n. št.), [[Andronovska kultura|Andronovski kulturi]] (2300–1000 pr. n. št.) in [[Karasuška kultura|Karasuški kulturi]] (1500–300 pr. n. št.), ki se je zaključila z [[Železna doba|železno dobo]] [[Šiongnu]] cesarstva leta 209 pr. n. št. Ostanki pred bronastodobnimi Šiongnu vsebujejo [[Jelenovi megaliti|jelenove megalite]], grobne gomile ''[[Kurgan (gomila)|kurgan]]'', kvadratne grobnice iz kamnitih plošč in skalne poslikave. Čeprav se je pridelava poljščin nadaljevala do mlajše kamene dobe, je vedno zaostajala v primerjavi z nomadskim pastirstvom, ki je v Mongolijo morda prišlo z zahoda ali je nastalo neodvisno. Prebivalstvo bakrene dobe je bilo opisano kot ''paleomongoloidno'' na vzhodu, kar je zdaj Mongolija, in kot ''evropoidno'' na zahodu. V bronasti dobi so zahodno Mongolijo naselili Točariani ([[Juedži]]) in [[Skiti]]. [[Mumija]] skitskega bojevnika, za katero pravijo, da je stara okoli 2500 let, je 30 do 40-letni moški s svetlimi lasmi in so ga našli v [[Altaj]]u v Mongoliji. Zaradi uvedbe konjskega nomadstva se je mongolsko politično središče iz evrazijske stepe premaknilo v Mongolijo, kjer je ostalo do 18. stoletja. Poseg severnih pastirjev (npr. Guifang, Šanrong, Donghu) na Kitajsko v času dinastij [[Dinastija Šang|Šang]] (1600–1046 pr. n. št.) in [[dinastija Džov|Džov]] (1046–256 pr. n. št.), je bil začetek dobe nomadskih imperijev. [[Slika:ZaamarTomb.jpg|thumb|right|Najdba iz 7. st., 180 km iz Ulan Batorja]] === Zgodnje države === Mongolija, od pradavnine naseljena z nomadi, je od časa do časa izoblikovala veliko konfederacijo.<ref>Ebrey, P. B.: ''The Cambridge Illustrated History of China'', Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-12433-1.</ref> Prva od teh je nastala, ko so se zbrali Šiongnu z neznanimi narodi, da bi leta 209 pred našim štetjem ustvarili konfederacijo Modu Šanju. Kmalu so se pojavili kot največja grožnja [[Dinastija Čin|dinastije Čin]], zaradi česar je slednja začela gradnjo [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]] in se zavarovala s skoraj 300.000 vojaki, ki jim je poveljeval maršal Meng Tian. Ni znano, kateri [[etnična skupina|etnični skupini]] je ta narod pripadal, vendar ga nekateri [[zgodovinar]]ji<ref>de Guignes, J.: ''Histoire générale des Huns, des Turcs, des Mongols et des autres Tartares''</ref> istovetijo s [[Huni]]. Skoraj vsi podatki o njih so iz kitajskih virov, zato so verjetno nekatera dogajanja zamolčana ali pretirana, saj so bili [[Mongoli]] in [[Kitajci]] stalno v vojnem stanju. Obsežnemu Hunhujskemu cesarstvu (209 pr. n. št.–93 n. št.) je sledilo mongolsko cesarstvo Šianbej (93–234 n. št.), ki je prav tako vladalo več kot celotni današnji Mongoliji, ki je prav tako vladal več kot celotni današnji Mongoliji. Sledil je mongolski [[Rouran kaganat]] (330–555), odcepljen od Šianbeia kot ogromno cesarstvo (segalo je od [[Bajkalsko jezero|Bajkala]] do puščave [[Gobi]] in od Haršara do Koreje); bili so prvi, ki so uporabili naziv ''kagan'' kot cesarski naziv. Porazili so ga [[Gokturki]] (555–745), katerih cesarstvo je bilo celo večje (leta 576 so oblegali Panticapaeum, današnji Kerč). Sledil je [[Ujgurski kaganat]] (745–840), ki so ga porazili [[Kirgizi]]. Mongolski [[Kitani]], potomci Šianbeijev, so vodili Mongolijo v času [[Dinastija Liao|dinastije Liao]] (907–1125), za katero so prišli Hamag Mongoli (1125–1206). === Mongolsko cesarstvo do začetka 20. stoletja === [[Slika:Mongols-map.png|thumb|right|Karta kaže mejo Mongolskega cesarstva v 13. stol. glede na današnjo Mongolijo. Rdeče kaže kje danes govorijo mongolščino]] [[Slika:Mongolia XVI.png|thumb|Mongolska država, 14-17. stol.]] Leta 1189 je prestol Hamag Mongolov zasedel 27-letni [[Džingiskan|Temudžin]], pra-pra-vnuk kana Habula, ki mu je v kaosu poznega 12. stoletja končno uspelo združiti mongolska plemena (ki so spadala v Šivei, vejo Mongolskih Šianbeijev) med Mandžurijo in gorovjem [[Altaj]] v ''ikh'' (veliko) mongolsko cesarstvo. Leta 1206 je prevzel naslov [[Džingiskan]] in vodil serijo vojaških akcij, s katerimi je pometel skozi večji del Azije in ustvaril Mongolsko cesarstvo, ki je bilo največje po obsegu teritorija v svetovni zgodovini. Po svojih zavojevanjih je postal znan kot krut vladar. Pod njegovimi nasledniki se je cesarstvo raztezalo od današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] na zahodu do [[Koreja|Koreje]] na vzhodu in od [[Sibirija|Sibirije]] na severu do [[Oman]]skega zaliva in [[Vietnam]]a na jugu, kar je znašalo 33.000.000 kvadratnih kilometrov (22 % celotne zemeljske površine) in je imelo več kot 100 milijonov prebivalcev. ''[[Pax Mongolica]]'' je ustvaril mir po deželi, omogočil varno trgovino in poslovanje po vsej Aziji in unificiral davčni sistem. To so bili zlati časi za trgovce. Arabci, Grki in zahodni Evropejci so mirno trgovali po poteh Mongolije, izmenjavalo se je znanje in tehnologije (orožje, tisk, gradnja ladij ...), kot tudi umetnost in arhitektura. Moderni raziskovalci<ref>Mayell, H.: ''Genghis Khan a Prolific Lover, DNA Data Implies'', National Geographic 2003.</ref> ugotavljajo, da je imelo mongolsko osvajanje pomembne posledice, ne samo v valu [[preseljevanje ljudstev|preseljevanja narodov]] v [[Evropa|evropskem prostoru]], temveč tudi v [[biologija|biološkem]] pogledu. V krajih, ki so bili nekoč pod mongolsko oblastjo, ima približno 8 % ljudi dva [[kromosom Y|kromosoma Y]] v telesnih celicah, kar se pripisuje mongolski [[genetika|genetski]] dediščini. Po Džingiskanovi smrti, je bilo cesarstvo razdeljeno na štiri kraljestva ali kanate, ki so postali samostojni po državljanski vojni (1260–1264), v kateri je leta 1259 umrl Möngke kan. Eden od kanatov je bil ''Veliki kanat'', ki sta ga sestavljali današnja Mongolija in Kitajska in ga je vodila [[dinastija Juan]] pod [[Kublajkan]]om, Džingiskanovim vnukom. Ta je glavno mesto preselil v današnji [[Peking]]. Po več kot stoletju moči, je dinastijo Juan leta 1368 nadomestila [[dinastija Ming]], mongolski dvor pa je zbežal na sever. Ko je vojska Mingov potiskala Mongole v njihovo domovino, so uspešno oplenili in uničili mongolsko glavno mesto [[Karakorum (mesto)|Karakorum]] in nekaj drugih mest. Nekaj poskusov upiranja so Mongoli izvedli pod Ajušridarjem in njegovim generalom Köke Temürjem. [[Slika:Altan Khan.jpg|thumb|upright|Altan Kan (1507–1582) ustanovi mesto Hohot, pomaga uvesti budizem]] [[Slika:Tsogtiin tsagaan baishin.JPG|thumb|left|Grad je v severni Mongoliji zgradil Cogt Taidž, 1601.]] [[Slika:TövkhönKhiid2.jpg|thumb|left|Samostan Tuvhun je Zanabazar zgradil leta 1653. Tukaj je izumil pisavo ''sojombo'' v 1686.]] Po izgonu dinastije Juan iz Kitajske, so Mongoli še naprej imenovali Mongolijo tudi kot Severni Juan. Naslednja stoletja so zaznamovali nasilni boji moči med različnimi frakcijami, predvsem Genghisidi in ne-Genghisidskimi Oirati, kakor tudi več kitajskih vpadov (pet napadov je vodil cesar [[Jongle]]). V začetku 15. stoletja so [[Oirati]] pod Esen Tajišijem dobili premoč in celo leta 1449 vdrli na Kitajsko. V sporu glede Esenove pravice izkazati mu spoštovanje, je ta zajel cesarja Mingov. Esen je bil leta 1454 umorjen in na oblast so se vrnili [[Boržigiti]] (cesarski klan Džingiskana in njegovih naslednikov). Batumöngke Dajan Kan in njegov katun Manduhai sta združila celotno mongolsko ljudstvo pod Genghisidi v začetku 16. stoletja. V sredini 16. stoletja, je postal močan Altan Kan iz Tümeda, vnuk Dajan kana - a ni bil legitimen kan. Leta 1557 je ustanovil mesto Hohot. Njegovo srečanje z dalajlamo leta 1578 je sprožilo drugo uvedbo tibetanskega budizma v Mongolijo. Abtai Kan iz plemena Halhha je prevzel budizem in leta 1585 ustanovil [[samostan Erdene Zuu]]. Njegov vnuk Zanabazar je leta 1640 postal prvi [[Jebtsundamba Hutughtu]] (dobesedno 'sveti častitljivi Gospod'), duhovni voditelj Gelug linije tibetanskega budizma v Mongoliji. Imajo tudi naziv Bogd Gegeen, zaradi česar so najvišji lama v Mongoliji. Celotna populacija Mongolov je sprejela [[budizem]]. Vsaka družina hrani spise in Budove kipe na oltarju ob severni strani svojega ''gera'' ([[jurta]]). Mongolski plemiči so podarili zemljišče, denar in pastirje samostanom. Vodstvo samostanov je imelo poleg duhovne tudi pomembno posvetno moč. Zadnji mongolski kan je bil Ligden kan v začetku 17. stoletja. Prišel je v konflikt z [[Mandžuri]] (kitajska etnična manjšina) pri plenjenju kitajskih mest, pri čemer jim je uspelo odtujiti večino mongolskega plemena. Umrl je leta 1634, nakar je leta 1636 večina Notranje mongolskih plemen prestopila k Mandžurom, ki so bili ustanovitelji [[Dinastija Čing|dinastije Čing]]. Halhi do leta 1691 prepustijo vodenje dinastije Čing, kar pomeni da je bila vsa današnja Mongolija pod oblastjo Mandžurov. Po številnih vojnah, so bili Džungari (zahodni Mongoli ali Oirati) skoraj uničeni od zavojevanja Čingov, ki so v letih 1757-1758 osvojili Džungarijo. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je približno 80 % od 600.000 ali več Džungaritov umrlo zaradi bolezni in vojskovanja. Mongolija je dobila relativno avtonomijo, ki so jo upravljali dedno Tušet kan, Secen kan, Zasagt kan in Sain Nojon kan kot Genghisidski kanat (Mongolsko ''Алтан ураг''-''Altan urag'', pomeni 'Zlata liga'). Mongolski Jebcundamba Hutuktu je imel ''de facto'' oblast. Mandžuri so prepovedali množično kitajsko priseljevanje, kar je Mongolom omogočalo ohraniti svojo kulturo. Glavna trgovska pot v tem obdobju je bila ''[[Čajna cesta]]'', ki je imela stalne postaje, locirane na vsakih 25 do 30 kilometrov, za katere je skrbela ekipa 5-30 izbranih družin. ''Urga'' (današnji [[Ulan Bator]]) je imel veliko koristi od te kopenske trgovine, saj je bilo edino večje naselje v Mongoliji, ki so jih trgovci, uradniki in potniki na ''Čajni cesti'' uporabljali kot točko postanka. Do leta 1911 je dinastija Čing ohranila nadzor nad Mongolijo z vrsto zavezništev in porok ter vojaškimi in gospodarskimi ukrepi. Ambani, mandžurski 'visoki uradniki', so bili nameščeni v Khüree, Uliastai in Khovdu, država je bila razdeljena na vedno bolj fevdalne in cerkvene fevde. V 19. stoletju so fevdalci dajali večji pomen zastopanju in manj odgovornosti do svojih posesti. Obnašanje mongolskega plemstva, skupaj z oderuško prakso kitajskih trgovcev in pobiranje davkov v srebru namesto v živalih, je povzročilo vse večjo revščino. Leta 1911 je bilo v Mongoliji 700 velikih in malih samostanov in 115.000 menihov, ki so sestavljali 21 % prebivalstva. Poleg Jebcundamba Hutuktuja je bilo še 13 drugih reinkarniranih visokih lam, imenovanih »svetniki gospodarskega pečata« (''tamgatai hutuktu''). === Moderna doba === [[Slika:BogdKhan.jpg|thumb|upright|Osmi Jebtsundamba Khutuktu]] S padcem mandžurske dinastije Čing, je leta 1912 mongolski najvišji lama [[Bogd Kan|Bogd gegen]] enostransko razglasil samostojnost Mongolije in popolno neodvisnost od Kitajske in se postavil na čelo države kot Bogd Kan. Vendar pa je na novo ustanovljena republika Kitajska smatrala, da je Mongolija del njenega ozemlja. Bogd kan je rekel Juan Šikaiju, predsedniku republike Kitajske: »Sem ustanovil lastno državo pred vami, Mongoli in Kitajci imajo drugačen izvor, naši jeziki in pisava so različni. Vi niste mandžurskega porekla, kako si lahko zamislite, da je Kitajska naslednik Mandžurov?«.<ref name="Mongolia 2003">History of Mongolia, 2003, Volume 5. Mongolian Institute of History</ref> Območje, ki ga je imel Bogd Kan pod nadzorom je bilo približno enako nekdanji Mongoliji v obdobju Čing. Leta 1919, po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] v Rusiji, so Kitajski vojaki pod vodstvom Šu Šuženga zasedli Mongolijo. Rezultat ruske državljanske vojne je bil, da je v oktobru 1920, general podpolkovnik [[Roman von Ungern-Sternberg|baron Ungern]] pripeljal svoje [[Bela garda (Rusija)|belogardejske]] čete v Mongolijo in v začetku februarja 1921 premagal kitajske sile v Niislel Khüree (danes Ulan Bator). Da bi odpravili grožnjo, ki jo je predstavljal Ungern, ki se je postavil na kitajsko stran, se je boljševiška Rusija odločila, da bo podprla vzpostavitev komunistične mongolske vlade in vojske. Mongolska vojska je 18. marca 1921 prevzela mongolski del Kjahta od kitajskih sil, ruske in mongolske čete so nato 6. julija prispele v Khüree. Neodvisnost Mongolije je bila ponovno razglašena 11. julija 1921.<ref>Thomas E. Ewing, "Russia, China, and the Origins of the Mongolian People's Republic, 1911–1921: A Reappraisal", in: ''The Slavonic and East European Review'', Vol. 58, No. 3 (Jul., 1980), pp. 399, 414, 415, 417, 421</ref> Ti dogodki so v naslednjih sedmih desetletjih privedli so tesnega sodelovanja Mongolije s Sovjetsko zvezo. Leta 1924, ko je Bogd Kan umrl za rakom grla ali, kot trdijo nekateri viri, v rokah ruskih vohunov, je bil politični sistem v državi spremenjen, ustanovljena je bila Mongolska ljudska republika. Leta 1928 se je na oblast povzpel [[Horlogijn Čojbalsan]]. Prvi voditelji mongolske ljudske republike (1921-1952) niso bili komunisti in mnogi od njih so bili [[Pan Mongolizem|Pan-mongolisti]]. Sovjetska zveza je tako prepričljivo vzpostavila komunistični režim v Mongoliji, da je Pan-mongoliste kasneje iztrebila. Sovjeti so leta 1960 priznali mongolsko ljudsko stranko kot ''prave'' komuniste, po sumljivi smrti voditelja Pan-mongolista Čojbalsana. [[Slika:Sukhbaatar.jpg|thumb|left|upright|Damdin Sükhbaatar]] Horlogijn Čojbalsan je začel kolektivizacijo živine, začelo se je uničenje samostanov in stalinistična represija - posledica je bil poboj menihov in drugih. Leta 1920 je bila v Mongoliji približno ena tretjina moške populacije menihov. Do začetka 20. stoletja je bilo delujočih okoli 750 samostanov. Stalinistična čistka, ki se je začela leta 1937, je prizadela republiko in umrlo je več kot 30.000 ljudi. Rusija je leta 1930 ustavila migracijo [[Burjatija|Burjatov]] v Mongolsko ljudsko republiko, da bi preprečili mongolsko združitev. Vse voditelje Mongolije, ki niso prepoznali ruske zahteve za izvajanje terorja nad Mongoli, so Rusi usmrtili, tudi Peljidiin Gendena in Anandin Amarja. Tudi Čojbalsan je umrl sumljive smrti v Rusiji leta 1952. Vodja Kominterne Bohumír Šmeral je dejal: »Ljudje Mongolije niso pomembni, zemljišče je pomembno. Mongolsko zemljišče je večje kot v Anglija, Francija in Nemčija«. Leta 1931 je postal, po invaziji sosednje Mandžurije, zaskrbljujoč japonski imperializem. Med sovjetsko-japonsko mejno vojno leta 1939 je Sovjetska zveza uspešno varovala Mongolijo pred japonskemu ekspanzionizmom. Mongolija se je borila proti Japonski v [[Bitke pri Halhin Golu|bitkah pri Halhin Golu]] leta 1939 in med [[Sovjetsko–Japonska vojna (1945)|sovjetsko-japonsko vojno]] avgusta 1945 za osvoboditev južne Mongolije od Japonske in Kitajske. Sovjetska grožnja da zaseže del [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] je povzročila, da je Kitajska priznala neodvisnost Mongolije pod pogojem, da se izvede [[referendum]]. Referendum je potekal 20. oktobra 1945 s (po uradnih podatkih) 100 % glasovanjem volivcev za neodvisnost. Po ustanovitvi [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], sta obe državi 6. oktobra 1949 potrdili vzajemno priznanje. 26. januarja 1952 je prevzel oblast [[Jumjagin Cedenbal]]. Medtem ko je bil avgusta 1984 Cedenbal na obisku v [[Moskva|Moskvi]], je zaradi hude bolezni pozval parlament, da mu omogoči upokojitev in ga nadomesti z Jambin Batmönhom. Razpad Sovjetske zveze je močno vplival na mongolsko politiko, ki je vodila k mirni demokratični revoluciji in uvedbi sistema večstrankarskega in tržnega gospodarstva. Nova [[ustava]] je bila sprejeta leta 1992 in ''ljudska republika'' je izginila iz imena države. Prehod v tržno gospodarstvo je bilo težko. V začetku leta 1990 so imeli visoko inflacijo in pomanjkanje hrane. Na prvih volitvah leta 1993 so zmagale ne-komunistične stranke, bile so predsedniške volitve in leta 1996 parlamentarne volitve. Podpis pogodbe rudnika Oju Tolgoi se šteje za pomemben mejnik v sodobni mongolski zgodovini. Mongolska ljudska revolucionarna stranka se je v letu 2010 preimenovala v Mongolsko ljudsko stranko. == Geografija == {{glavni|Geografija Mongolije}} [[Slika:Mongolia 1996 CIA map.jpg|levo|350px|thumbnail|Zemljevid Mongolije]] Z 1.564.116&nbsp;km² je Mongolija 18. država po velikosti na svetu. Večinoma leži med zemljepisno širino 41 ° in 52 ° S (majhno območje severno od 52 °) in dolžino 87 ° in 120 ° V. Kot referenčna točka za severni del Mongolije je približno na isti zemljepisni širini kot [[Berlin]] ([[Nemčija]]) in [[Amsterdam]] ([[Nizozemska]]), medtem ko je najjužnejši del na približno isti zemljepisni širini kot [[Rim]] ([[Italija]]) in [[Chicago]] ([[ZDA]]). Najzahodnejši del Mongolije je na približno enaki dolžini kot [[Kalkuta]] ([[Indija]]), medtem ko je najvzhodnejši del na isti dolžini kot Činhuangdao (Kitajska) in [[Hangdžou]] (Kitajska), kot tudi na zahodni rob [[Tajvan]]a. Čeprav Mongolija ne deli meje s Kazahstanom, je njena najzahodnejša točka le 38 kilometrov od Kazahstana. [[Mongolska planota]] ima površino okoli 2.600.000 kvadratnih kilometrov. Je omejena na vzhodu z gorovjem Hingan, gorovjem Jin na jugu, gorovjem [[Altaj]] na zahodu in gorovjem Sajan in Henti na severu. K planoti sodi tudi puščava [[Gobi]], kakor tudi suhe stepske regije. Planota leži na višini 1000 do 1500 metrov, z najnižjo točko Hulunbuir in najvišjo točko v Altaju.<ref name="Zhang">{{Navedi revijo|title=NDVI spatial pattern and its differentiation on the Mongolian Plateau|first=Xueyan|last=Zhang|first2=Yunfeng|last2=Hu|first3=Dafang|last3=Zhuang|first4=Yongqing|last4=Qi|first5=Xin|last5=Ma|journal=Journal of Geographical Sciences|year=2009|volume=19|publisher=Springer-Verlag|page=405|doi=10.1007/s11442-009-0403-7 | issn=1009-637X }}</ref> Politično je planota razdeljena med Mongolijo, Kitajsko in Rusijo. Na Kitajskem je del Notranje Mongolije in avtonomne pokrajine [[Šindžjang]]. V Rusiji je planota del Burjatije in južne Oblasti Irkutsk. Geografija Mongolije se spreminja, od puščave Gobi na jugu so hladnih in gorskih regij na severu in zahodu. Velik del Mongolije sestavljajo [[stepa|stepe]], z gozdnatimi območji, ki obsegajo 11,2 % celotne površine. Najvišja točka v Mongoliji je Hujten na skrajnem zahodu, v pogorju Ttavan Bogd, ki je del mongolskega Altaja z višino 4374 m. Kotlino [[Uvs (jezero)|jezera Uvs]] si deli z Republiko [[Tuva]] v Rusiji in je naravna svetovna dediščina. Večina države ima vroča poletja in zelo mrzle zime, s povprečno januarsko temperaturo -30&nbsp;° C. V zimskem času je celotna Mongolija pod vplivom sibirskega anticiklona. Veliko hladnega zraka doteka iz Sibirije in se zbira v rečnih dolinah in kotlinah ter povzroča zelo nizke temperature, so pa pobočja gora mnogo toplejša zaradi učinkov temperaturne inverzije. Najtoplejše temperature januarja so v provinci Omnogovi ([[Dalanzadgad]], Hanbogd) in v gorati regiji Altaj, ki mejita na Kitajsko. Edinstvena mikroklima daje rodovitne travinje in gozd regijam srednje in vzhodne province Arhangaj (Cecerleg) in severni provinci Ovorhangaj (Arvaiher), kjer so temperature januarja v povprečju enake, pogosto pa celo višje od najtoplejših puščavskih območij na jugu, poleg tega, da so bolj stabilne. Tudi [[gorovje Hangaj]] igra določeno vlogo pri oblikovanju te mikroklime. Mongolija je visoka, hladna in vetrovna. Ima izjemno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi poletji, v katerem pade večina njenih letnih padavin. Povprečje je 257 oblačnih dni na leto in je običajno v središču visokega atmosferskega tlaka. Največ padavin je na severu (v povprečju 200 do 350&nbsp;mm na leto), najmanj pa na jugu, ki prejme 100 do 200&nbsp;mm letno. Najvišja letna količina padavin, 622&nbsp;mm, je v gozdovih province Bulgan blizu meje z Rusijo in najnižja 41&nbsp;mm v puščavi Gobi. Ime ''Gobi'' je mongolski izraz za puščavske stepe, ki se navadno nanaša na kategorijo sušnih pašnikov z nezadostno vegetacijo. Površje Gobija je krhko in se zlahka uniči zaradi čezmerne paše, kar ima za posledico širjenje prave puščave. Najdaljša reka je z 992 km [[Selenga]], od tega sta začetni dve tretjini v Mongoliji. Selenga po prehodu meje v Rusijo v veliki delti priteka v [[Bajkalsko jezero]], iz katerega nato teče reka [[Angara]], glavni pritok [[Jenisej]]a. V Mongoliji imajo naslednje med drugimi narodne parke: {{glavni|Narodni parki Mongolije}} * [[Narodni park Altai Tavan Bogd|Altai Tavan Bogd]] * [[Narodni park Gobi Gurvansaihan|Gobi Gurvansaihan]] * [[Narodni park Gorhi-Terelj|Gorhi-Terelj]] * [[Narodni park Gun-Galut|Gun-Galut]] * [[Narodni park Hustain Nuruu|Hustain Nuruu]] * [[Narodni park jezero Hövsgöl|Jezero Hövsgöl]] * [[Narodni park Kan Henti|Kan Henti]] * [[Narodni park Horgo-Terhin Cagan Nur|Horgo-Terhin Cagan Nur]] * [[Narodni park Južni Altaj Gobi|Južni Altaj Gobi]] * [[Narodni park Cambagarav Uul|Cambagarav Uul]] == Demografija == [[Slika:Zaisan Tolgoi.jpg|thumb|Ulaanbaatar je glavno in največje mesto v Mongoliji]] [[Slika:Yurt in Ulan Bator.JPG|thumb|V naseljih mnogo družin živi v jurtah ali ''gerih'']] Celotno prebivalstvo Mongolije, je po ocenah ''US Census Bureau'' iz julija 2007, štelo 2.951.786 prebivalcev, kar jo uvršča na okoli 138. mesto na svetu glede na število prebivalcev. Po ocenah Združenih narodov ''United Nations Department of Economic and Social Affairs'' pa naj bi Mongolija sredi leta 2007 štela 2.629.000 prebivalcev. Ocene ZN so podobni tistim, ki jih navaja mongolski državni statistični urad (2.612.900, do konca junija 2007). Stopnja rasti populacije je ocenjena na 1,2 % (stanje 2007). 59 % celotnega prebivalstva je mlajših od 30 let, od katerih je 27% mlajših od 14 let. Ta relativno mlada in rastoča populacija je del obremenjenega mongolskega gospodarstva. Prvi popis prebivalstva v 20. stoletju je bil izveden leta 1918 in zabeležili 647.500 prebivalcev. Od konca socializma je Mongolija doživela upad celotne stopnje rodnosti (otroka na žensko), ki je bolj strm kot v kateri koli drugi državi v svetu, po zadnjih ocenah ZN je v letih 1970-1975, ko je bila rodnost ocenjena na 7,33 otroka na žensko, padla na okoli 2,1 v obdobju 2000–2005. V zadnjem času pa se je ta trend ustavil, tako da se je v obdobju 2005-2010 rodnost dejansko povečala na 2,5, nato stabilizirala na višini okoli 2,2-2,3 otroka na žensko. Etnično Mongoli predstavljajo približno 95% prebivalstva in so sestavljeni iz Halha in drugih skupin. Vse odlikuje predvsem narečje mongolskega jezika. Halha predstavljajo 86% prebivalstva etnično Mongolov. Preostalih 14 % so Oirati, Burjati in drugi. Turški narodi (Kazahstanci in Tuvanci) predstavljajo 4,5 % prebivalcev, ostali so Rusi, Kitajci, Korejci in Američani. === Jeziki === Uradni jezik v Mongoliji je mongolščina in ga govori 95 % prebivalstva. Različna narečja Oiratov in Burjatov se govori po vsej državi, tam so tudi nekateri govorci mongolskega hamnigan. Na zahodu države govorijo kazahstanščino in tuvanščino, oba turška jezika. Mongolski znakovni jezik je glavni jezik v skupnosti gluhih. Danes je mongolščina napisana v cirilici, čeprav so v preteklosti pisali z mongolsko pisavo. Uradna ponovna uvedba stare pisave je bila načrtovana za leto 1994, ki pa ni bila izvedena pri starejši generaciji, ki ima največ praktičnih težav. Tradicionalna abeceda se počasi ponovno uvaja v šolah. Rusko se najbolj pogosto govori kot tuj jezik, sledi mu angleščina, čeprav angleščina postopoma nadomešča ruščino kot drugi jezik. Korejščina je pridobila na popularnosti ker deset tisoč Mongolov dela v Južni Koreji. Zanimanje za kitajščino kot jezik sosednje države, raste. Število starejših izobraženih mongolskih državljanov govori tudi nemško, saj so študirali v nekdanji Vzhodni Nemčiji, medtem ko nekateri govorijo druge jezike iz nekdanjega Vzhodnega bloka. Mnogi mladi tekoče govorijo v katerem od zahodnoevropskih jezikov, ker so študirali ali delali v mestih v Nemčiji, Franciji in Italiji. === Kuhinja === Mongolska kuhinja se nanaša na lokalne kulinarične tradicije Mongolije in mongolskega sloga jedi. Ekstremno celinsko podnebje je vplivalo na tradicionalen način prehranjevanja. Tako je mongolska kuhinje sestavljena predvsem iz mlečnih izdelkov, mesa in živalskih maščob. Uporaba zelenjave in začimb je omejena. Zaradi geografske bližine in globoke zgodovinske vezi, je mongolska kuhinje pod vplivom kitajske in ruske kuhinje. Pravzaprav je ena izmed najbolj priljubljenih jedi na pari kuhani jed imenovana ''buuz''. Druga priljubljena jed je ''lapša'', preprosta jed iz testenin. Beseda je pravzaprav ruska za rezance. Država je znana tudi po svojem mongolskem telečjem mesu. === Religija === V skladu s popisom prebivalstva 2010, je med Mongoli starimi 15 let in več, 53 % [[Budizem|budistov]], medtem ko je bilo 39 % nevernih. Različne oblike [[tengrizem|tengrizma]] in [[Šamanizem|šamanizma]] so bile pogoste v zgodovini in takšna prepričanja med nomadi iz srednje Azije še obstajajo. Postopoma je prevladal tibetanski budizem, a šamanizem je pustil pečat na mongolski verski kulturi, ki se še vedno izvaja. Kazahstanci zahodne Mongolije so tradicionalno [[islam]]ske veroizpovedi. Večji del 20. stoletja je komunistična vlada zatirala verske obrede mongolskim ljudem. Cilj so bili duhovniki mongolske tibetanske budistične cerkve, ki je bila tesno prepletena s prejšnjimi fevdalnimi vladnimi strukturami. V poznih 1930-ih je režim, ki ga je vodil Horlogin Čojbalsan, zaprl skoraj vse mongolske budistične samostane (več kot 700) in ubil najmanj 30.000 ljudi, od katerih je bilo samo [[Lama (budistični učitelj)|lam]] 18.000. Število budističnih menihov je padlo iz 100.000 v letu 1924 na 110 v letu 1990. Padec komunizma leta 1991 je obnovil javno versko prakso. Tibetanski budizem, ki je bil prevladujoča vera pred vzponom komunizma, spet narašča in postaja najbolj pomembna vera v Mongoliji. Konec verske represije leta 1990 je omogočilo tudi drugih religijam, kot so vera Baha'i in krščanstvo, da se širijo v državi. Po podatkih krščanske misijonske skupine ''Barnabas Fund'' je število kristjanov zraslo iz samo štirih v letu 1989 na okoli 40.000 od leta 2008. Maja 2013 je ''Cerkev Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni'' organizirala kulturni program v počastitev 20-letnice LDS cerkvene zgodovine v Mongoliji, z 10.900 člani in v 16 cerkvenih stavbah v državi. Obstaja tudi nekaj 1000 katoličanov, v letu 2003 je bil imenovan za prvega katoliškega škofa misijonar s Filipinov. == Administrativna delitev == [[Slika:Mongolia aimag german.png|thumb|550px|Upravna delitev ''Aimags'' in glavno mesto Ulan Bator]] [[File:KhongorynElsCamels.jpg|thumb|right|Baktrijske kamele pri sipinah v puščavi Gobi]] [[File:Байкал и Хубсугул 332.jpg|thumb|Mongolski trajekt ''Sukhbaatar'' na jezeru Khovsgol v provinci Khovsgol]] [[File:UAZ-469 towing a bus through a river in Mongolia.jpg|thumb|Gozd Riverine ob reki Tuul blizu Ulan Batorja]] Mongolija je razdeljena na 21 provinc (''aimags''), ki so v nadalje razdeljene na 329 okrožij (''sums''). Glavno mesto Ulan Bator je samostojna upravna enota kot glavno mesto (občina) z deželnim statusom. ''Aimags'' so: {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable" | Grb ! Provinca ! Mongolščina ! Št. preb.<br>^{2010 Census}<ref name="Censussite">[http://www.toollogo2010.mn/map.php Mongolia National Census 2010 official site. Aimags: Interactive Map.]{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! Površina<br>(km²)<ref>[http://e-land.gov.mn/spaw2/uploads/files/Report%20on%20ULR.pdf Mongolia Landuse Annual Report 2007]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! Gostota<br>(/km²) ! Glavno mesto |- bgcolor="lightblue" class="sortbottom" | align="center"|[[File:Ulanbataar.svg|50x50px]] | [[Ulan Bator]]<small>(Mestna občina)</small><br>''Ulaanbaatar'' || {{lang|mn|Улаанбаатар}} | align=right|1.154.290 | align=right|4.704,40||align=right|226,90 | ''Ulan Bator''<br>({{lang|mn|Улаанбаатар}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa arkhangai aimag 2014.png|50x50px]] | Arhangaj<br>''Arhangaj'' || {{lang|mn|Архангай}} | align=right| 84.584 | align=right|55.313,82||align=right|1,53 | Cecerleg<br>({{lang|mn|Цэцэрлэг}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa bayan olgiy aymag.svg|50x50px]] | Bajan-Ölgii<br>''Bayan-Ölgiy'' || {{lang|mn|Баян-Өлгий}} | align=right|88.056 | align=right|45.704,89||align=right|1,93 | Ölgii<br>({{lang|mn|Өлгий}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa bayankhongor aymag.png|50x50px]] | Bajanhongor<br>''Bajanhongor'' || {{lang|mn|Баянхонгор}} | align=right|76.085 | align=right|115.977,80||align=right|0,66 | Bajanhongor<br>({{lang|mn|Баянхонгор}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa bulgan aimag.svg|50x50px]] | Bulgan || {{lang|mn|Булган}} | align=right|53.655 | align=right|48.733,00||align=right|1,10 | Bulgan<br>({{lang|mn|Булган}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa of darkhan aymag.svg|50x50px]] | Darhan-Uul<br>''Darhan uul'' || {{lang|mn|Дархан-Уул}} | align=right|94.625 | align=right|3.275,00||align=right|28,89 | Darhan<br>({{lang|mn|Дархан}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa dornod aimag 2001.svg|50x50px]] | Dornod || {{lang|mn|Дорнод}} | align=right|69.552 | align=right|123.597,43||align=right|0,56 | Čojbalsan<br>({{lang|mn|Чойбалсан}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa dornogovi aimag 2011.svg|50x50px]] | Dornogovi<br>''Dornogovĭ'' || {{lang|mn|Дорноговь}} | align=right|58.612 | align=right|109.472,30||align=right|0,54 | Sajnšand<br>({{lang|mn|Сайншанд}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa dundgovi aimag.svg|50x50px]] | Dundgovi<br>''Dundgovĭ'' || {{lang|mn|Дундговь}} | align=right|38.821 | align=right|74.690,32||align=right|0,52 | Mandalgovi<br>({{lang|mn|Мандалговь}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa govi-altai aimag 2011.svg|50x50px]] | Govi-Altaj<br>''Govĭ-Altay'' || {{lang|mn|Говь-Алтай}} | align=right|53.590 | align=right|141.447,67||align=right|0,38 | Altaj<br>({{lang|mn|Алтай}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa govisümber aimag.svg|50x50px]] | Govisümber<br>''Govĭ-Sümber'' || {{lang|mn|Говьсүмбэр}} | align=right|13.240 | align=right|5.541,80||align=right|2,39 | Čoir<br>({{lang|mn|Чойр}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa khentii aimag.svg|50x50px]] | Hentij<br>''Hentij'' || {{lang|mn|Хэнтий}} | align=right|65.811 | align=right|80.325,08||align=right|0,82 | Öndörhan<br>({{lang|mn|Өндөрхаан}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa khovd aimag 2014.svg|50x50px]] | Hovd<br>''Hovd'' || {{lang|mn|Ховд}} | align=right|76.870 | align=right|76.060,38||align=right|1,01 | Hovd<br>({{lang|mn|Ховд}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa khövsgöl aimag 2014.svg|50x50px]] | Hövsgöl<br>''Hövsgöl'' || {{lang|mn|Хөвсгөл}} | align=right|114.926 | align=right|100.628,82||align=right|1,14 | Mörön<br>({{lang|mn|Мөрөн}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa ömnögovi aimag 2011.svg|50x50px]] | Ömnögovi<br>''Ömnögovĭ'' || {{lang|mn|Өмнөговь}} | align=right|61.314 | align=right|165.380,47||align=right|0,37 | [[Dalanzadgad]]<br>({{lang|mn|Даланзадгад}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa erdenet.png|50x50px]] | Orhon<br>''Orhon'' || {{lang|mn|Орхон}} | align=right|90.700 | align=right|844,00||align=right|107,46 | Erdenet<br>({{lang|mn|Эрдэнэт}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa övörkhangai aimag.svg|50x50px]] | Övörhangai<br>''Övörhangay'' || {{lang|mn|Өвөрхангай}} | align=right|101.314 | align=right|62.895,33||align=right|1,61 | Arvaiher<br>({{lang|mn|Арвайхээр}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa selenge aimag 1999.svg|50x50px]] | Selenge || {{lang|mn|Сэлэнгэ}} | align=right|97.585 | align=right|41.152,63||align=right|2,37 | Sühbaatar<br>({{lang|mn|Сүхбаатар}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa sükhbaatar aimag.svg|50x50px]] | Sühbatar<br>''Sühbatar'' || {{lang|mn|Сүхбаатар}} | align=right|51.334 | align=right|82.287,15||align=right|0,62 | Baruun-Urt<br>({{lang|mn|Баруун-Урт}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa töv aimag.svg|50x50px]] | Töv || {{lang|mn|Төв}} | align=right|85.166 | align=right|74.042,37||align=right|1,15 | Zunmod<br>({{lang|mn|Зуунмод}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa uvs aimag 1999.svg|50x50px]] | Uvs || {{lang|mn|Увс}} | align=right|73.323 | align=right|69.585,39||align=right|1,05 | Ulangom<br>({{lang|mn|Улаангом}}) |- | align="center"|[[File:Mn coa zavkhan aimag.svg|50x50px]] | Zavhan<br>''Dzavhan'' || {{lang|mn|Завхан}} | align=right|65.481 | align=right|82.455,66||align=right|0,79 | Uliastaj<br>({{lang|mn|Улиастай}}) |} {{Clear}} === Večja mesta === Približno 40 % prebivalstva živi v Ulan Batorju, v letu 2002 pa jih je še 23 % živelo v Darhan, Erdenet, to so ''aimag'' centri in so stalna naselja.<ref>{{navedi splet |url=http://202.131.5.91/yearbook/2002/yearbook2002.pdf |title=National Statistical Office: Statistical Yearbook 2002, p. 39. "Villages" in this case refers to settlements that are not part of a sum, see p. 37 |format=PDF |date= |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2008-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527190646/http://202.131.5.91/yearbook/2002/yearbook2002.pdf |url-status=dead }}</ref> Drugi prebivalci živijo v centrih ''sums''. == Gospodarstvo == Gospodarska aktivnost v Mongoliji tradicionalno temelji na paši in [[Kmetijstvo|kmetijstvu]], se je pa razvoj obsežnih rudnih nahajališč [[Baker|bakra]], [[premog]]a, [[molibden]]a, [[Kositer|kositra]], [[volfram]]a in [[Zlato|zlata]] izkazal kot gonilo industrijske proizvodnje. Poleg [[Rudarstvo|rudarstva]] (21,8 % BDP) in kmetijstva (16 % BDP), dominira industrija, sledita trgovina in storitve, prevoz in skladiščenje ter poslovanje z nepremičninami. [[Siva ekonomija]] je ocenjena na najmanj eno tretjino velikosti uradnega gospodarstva. Od leta 2006 gre 68,4 % mongolskega izvoza na Kitajsko, uvoza iz Kitajske je 29,8 %.<ref name=stategov>{{navedi splet|title=Background Note: Mongolia|url=http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/2779.htm|publisher=Bureau of East Asian and Pacific Affairs}}</ref> Mongolija je rangirana na spodnji srednji dohodek gospodarstva po navedbah [[Svetovna banka|Svetovne banke]]. 22,4 % prebivalstva živi z manj kot 1,25 € na dan. BDP na prebivalca v letu 2011 je bil 3100 $. Kljub rasti, je bil delež prebivalstva pod pragom revščine ocenjen na 35,6 % v letu 1998, 36,1% v obdobju 2002-2003 in 32,2 % v letu 2006. Zaradi razcveta rudarskega sektorja, je imela Mongolija visoko stopnjo rasti v letu 2007 in 2008 (9,9 % in 8,9 % - v tem zaporedju). Leta 2009 je ostra pocenitev surovin in učinkov svetovne finančne krize povzročila padec lokalne valute za 40 % v primerjavi z ameriškim dolarjem. Dve izmed 16 poslovnih bank sta bili v postopku prisilne poravnave. Rast BDP v letu 2011 je dosegel 16,4 %. Vendar pa je inflacija še naprej ovirala dobičke, s povprečno 12,6 % ob koncu leta 2011. BDP je od leta 2002 stalno naraščal po stopnji 7,5 % (uradna ocena 2006), si država še vedno prizadeva, da bi premagala precejšen primanjkljaj trgovine. Mongolija do februarja 2011 ni bila nikoli navedena med nastajajočimi trgi, ko so analitiki [[Citigroup]] Mongolijo določili kot enega od generatorjev svetovne gospodarske rasti in državo z najbolj obetavnimi možnosti za rast 2010-2050. ''Mongolska Stock Exchange'', ustanovljena leta 1991 v Ulan Batorju, je med najmanjšimi svetovnimi [[borza]]mi po tržni kapitalizaciji. V letu 2011 je bilo 336 podjetij na seznamu s skupno tržno kapitalizacijo 2 milijardi dolarjev. Mongolija je naredila pomemben napredek na enostavnosti poslovanja v letu 2012, po poročilu Mednarodne finančne korporacije (IFC). === Industrija mineralov === [[Slika:Oyu Tolgoi 23.JPG|thumb|Oyu Tolgoi zaposluje 18.000 delavcev in bo do leta 2020 ustvaril 450.000 t bakra<ref>{{navedi novice|title=Mongolian copper – Halfway to where? – A massive mining project hits a snag|url=http://www.economist.com/node/21531499|publisher=The Economist | date=2011-10-08}}</ref>]] [[Mineral]]i predstavljajo več kot 80 % mongolskega izvoza, pričakujejo, da se bo delež sčasoma povečal na 95 %. Izdano je bilo 3000 rudarskih dovoljenj. Rudarjenje še vedno narašča kot glavna industrija Mongolije, kar je razvidno iz številnih kitajskih, ruskih in kanadskih podjetij, ki odpirajo in začnejo rudarsko podjetje v Mongoliji. Poleti 2009 je vlada izpogajala »Investment Agreement« z rudniki Rio Tinto in Ivanhoe za razvoj nahajališča bakra in zlata ''Oju Tolgoi'', največji tuji investicijski projekt v Mongoliji, ki bo po pričakovanjih predstavljal eno tretjino BDP Mongolije do leta 2020. Marca 2011 se je šest velikih rudarskih družb potegovalo za območje ''Tavan Tolgoi'', največje neizkoriščeno nahajališče premoga na svetu. === Kmetijstvo === Leta 2002 je približno 30 % vseh gospodinjstev v Mongoliji živelo od vzreje živine. Največ pastirjev sledi vzorcu [[Nomadi|nomadskega]] ali pol-nomadskim pastirstva. Zaradi hude zime 2009-2010, je Mongolija izgubila 9,7 milijonov živali ali 22% vseh živali. To je takoj vplivalo na cene mesa, ki so se podvojile; BDP v letu 2009 se je zmanjšal za 1,6 %. == Promet == [[Slika:Zamyn Uud traders.jpg|thumb|Vlak na postaji Zamyn-Üüd v Dornogovi aimag]] [[Slika:Rider in Mongolia, 2012.jpg|thumb|Medtem ko konja še naprej spoštujejo kot nacionalni simbol, ga hitro nadomeščajo motorna vozila]] [[Transmongolska železnica]] je glavna železniška povezava med Mongolijo in njenimi sosedami. Začne se na [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]] v Rusiji v mestu Ulan-Ude, prehaja v Mongolijo, teče skozi Ulan Bator, nato pa preide na Kitajsko v kraju Erenhot, kjer se priključi na kitajski železniški sistem. Zasebna železniška povezava povezuje vzhodno mesto Čojbalsan s Transsibirsko železnico. Ta povezava je zaprta za potnike po mongolskem mestu Čulunhorot. Mongolija ima številna domača [[Letališče|letališča]], nekatera od njih imajo mednarodni status. Glavno mednarodno letališče je ''Chinggis Khaan International Airport'', ki je približno 20&nbsp;km oddaljeno od centra mesta Ulan Bator. Obstajajo neposredne letalske povezave med Mongolijo in Južno Korejo, Kitajsko, Tajsko, Hong Kongom, Japonsko, Rusijo, Nemčijo, Kirgizistanom in Turčijo. ''MIAT Mongolian Airlines'' je nacionalni letalski prevoznik Mongolije za opravljanje mednarodnih letov, medtem ko so drugi domači letalski prevozniki, kot so ''Eznis Airways'', ''AeroMongolia'' in ''Hunnu Airlines'' namenjeni za domače in regionalne proge. Veliko [[Cesta|cest]] v Mongoliji je le gramoznih ali so preprosti kolovozi. Utrjene ceste potekajo iz Ulan Batorja do ruske in kitajske meje, od Ulan Batorja vzhodno in zahodno teče tako imenovana ''Millenium Road'' in od Darhana do Bulgana. Številni gradbeni projekti v cestnem prometu so trenutno v teku. Mongolija ima 4800&nbsp;km asfaltiranih cest, 1800&nbsp;km, od tega je bilo narejenih samo v letu 2013. == Izobraževanje == V obdobju socializma je bilo izobraževanje eno od področij pomembnih dosežkov v Mongoliji. Ne[[pismenost]] je bila praktično odpravljena, delno z uporabo sezonskih internatov za otroke nomadskih družin. Financiranje teh dijaških domov se je zmanjšalo po letu 1990, kar je prispevalo k nekoliko povečani nepismenosti. Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje je prej trajalo 10 let, a se je razširilo na 11 let. Od šolskega leta 2008-2009 novi prvošolci hodijo v 12-letko. Popoln prehod na 12-letni sistem bo v šolskem letu 2019-2020, ko bodo sedanji tretji razredi diplomirali. Od leta 2006 se poučevanje angleščine v vseh srednjih šolah po vsej Mongolije začne v četrtem razredu. Mongolske nacionalne univerze so vse nastale iz ''Nacionalne Univerze Mongolije'' in mongolske ''Univerze za znanost in tehnologijo''. == Kultura == [[Slika:GovPalaceSoyombo.jpg|thumb|left|250px|''Soyombo'' simbol na vratih Vladne palače v Ulan Batorju]] Slikovit simbol na skrajno levem delu državne zastave je budistična ikona imenovana ''Sojombo''. Pomeni sonce, luno, zvezde in nebo po standardni kozmološki simbologiji in se zgleduje pri tradicionalnih ''[[thangka]]'' slikah. === Likovna umetnost === [[Slika:White Tara.jpg|thumb|upright|Sita (bela) Tara, Öndör Gegeen Zanabazar, Mongolija, 17. st.]] Pred 20. stoletjem je imela večina del [[Likovna umetnost|likovne umetnosti]] v Mongoliji versko funkcijo, zato je mongolska likovna umetnost močno pod vplivom verskih besedil. Slike ''thangka'' (slika na bombaž ali svilo, običajno je upodobljeno budistično božanstvo, scena ali [[mandala]]) so navadno pobarvane ali izdelane v tehniki ''[[appliqué]]''. Bronaste skulpture običajno prikazujejo budistična božanstva. Številna velika dela pripisujejo prvim Jebtsundamba Hutuktujem, Zanabazar. V poznem 19. stoletju, so se slikarji, kot so ''Marzan'' Šarav, obrnili k bolj realnim slogom slikarstva. V času Mongolske Ljudske republike je bil [[socialistični realizem]] prevladujoč slikarski slog, a so bile tradicionalne ''thangka'' slike s posvetnimi in nacionalističnimi temami, prav tako priljubljen [[žanr]], znan kot ''Mongol zurag''. Med prvimi poskusi uvedbe modernizma v likovni umetnosti v Mongoliji, je slika ''Ehiin setgel'' (materinska ljubezen), slikarja Cevegjava, narejena leta 1960. Umetnik je bil osvobojen, kot je bilo njegovo delo cenzurirano. Vse oblike likovne umetnosti so cvetele le po ''perestrojki'' v poznih 1980-tih. Otgonbajar Eršu je nedvomno eden od najbolj znanih sodobnih mongolskih umetnikov v zahodnem svetu, ki ga je upodobil v filmu ''ZURAG'' Tobiasa Wulffa. === Arhitektura === [[Slika:Gurvger.jpg|thumb|left|Jurta|''ger'' pred pogorjem Gurvan Saikhan Uul]] Tradicionalno mongolsko stanovanje je znano kot ''ger''. V preteklosti je bil bolj znan ruski izraz [[jurta]], vendar se to spreminja, saj mongolski izraz postaja bolj znan v angleško govorečih državah. Mongolski umetnik in umetnostni kritik N. Chultem pravi, da je bil ger osnova za razvoj tradicionalne mongolske arhitekture. V 16. in 17. stoletju, so bili ''lamaserie'' (samostan) zgrajeni po vsej državi. Mnogi od njih so se začeli kot ger-templji. Ko ga je bilo treba razširiti, da bi sprejel vse večje število vernikov, so mongolski arhitekti uporabljali 6 ali 12 kotne strukture, s piramidno streho, kar je bil približek okroglemu geru. Nadaljnja širitev je privedla do kvadratne oblike templjev. Strehe so bile narejene v obliki šotorov. Rešetkaste stene, drogove za streho in plasti filca so nadomestili kamen, opeka, tramovi in deske in postali so stalni. ''Čultem'' razlikujemo tri sloge v tradicionalni mongolski arhitekture: mongolske, tibetanske in kitajske, kot tudi kombinacijo treh. Med prvimi kvadratnimi templji je Batu-Tsagaan (1654), ki ga je zasnoval Zanabazar. Primer ger-sloga arhitekture je samostan Daši-Čoiling v Ulan Batorju. Tempelj Lavrin (18. stoletje) v samostanu Erdene Zuu, je bil zgrajen po tibetanski tradiciji. Primer templja zgrajenega v kitajski tradiciji je v samostanu Čoijing Lamiin Süme (1904), ki je danes muzej. Kvadratni tempelj Cogčin v [[Samostan Gandan|samostanu Gandan]] v Ulan Batorju je kombinacija mongolske in kitajske tradicije. Tempelj Maitreje (razstavljen leta 1938) je bil primer Tibetansko-mongolske arhitekture. Samostan Daši-Čoiling je začel projekt za obnovo templja in 24 m visokega kipa Maitreja. === Glasba === [[Slika:Mongolian Musician.jpg|thumb|left|upright|Muzikant igra na tradicionalni mongolski inštrument ''morin khuur'']] Na glasbo Mongolije je močno vplivala narava, nomadstvo, šamanizem in tudi tibetanski budizem. Tradicionalna glasba pozna vrsto inštrumentov, slavno ''morin khuur'', pa tudi pevske sloge, kot je ''urtyn duu'' (dolga pesem) in grleno petje (''khoomei'). ''Tsam'' je ples za odvračanje zlih duhov in je bil viden tudi pri obredu šamanov. Prvi rock bend v Mongoliji je Soyol Erdene, ustanovljen leta 1960. Njihovo podobnost z The Beatles je močno kritizirala komunistična cenzura. Sledili so Mungunhurhree, Ineemseglel, Urgoo, itd. Mungunhurhree in Haranga sta postala pionirja težke rock glasbe. Haranga je dosegel svoj vrhunec v poznih 1980 in 1990. Vodja Haranga, slavni kitarist Enh-Manlai, je velikodušno pomagal pri razvoju naslednjih generacij rokerjev. Med privrženci Haranga je bend Hurd. V začetku leta 1990 je skupina Har-Chono začela s folk-rockom, ki združuje elemente tradicionalnega mongolskega žanra "dolge pesmi". Ko je okolje za razvoj umetniškega mišljenja postalo bolj svobodno, zahvaljujoč novi demokratični družbi v državi, se je v 1990-tih začel razvoj rapa, techno, hip-hopa in podobni. === Festivali === [[Slika:Naadam Festival 2024 Opening Ceremony.jpg|thumb|Naadam je največje poletno praznovanje]] Mongolija ima veliko tradicionalnih festivalov skozi vse leto in so večinoma posvečeni praznovanju mongolske kulture. ''Naadam festival'' je največji festival, praznujejo ga v vsakem mestu in vasi po vsej državi. Tekmujejo v treh športnih panogah: rokoborbi, lokostrelstvu in konjskih dirkah, med drugimi tradicionalnimi igrami in predstavami. ''Festival sokolov'' privabi okrog 400 lovcev s sokoli na konju, tudi svetovno znanega popotnika Мөнхбаярт Батсайхан (Munkhbayart Batsaikhan), ki tekmujejo s svojimi pticami. ''Festival ledu'' in ''Festival tisoč kamel'' in drugi mnogi tradicionalni mongolski festivali. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mg.html CIA Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101229001357/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mg.html |date=2010-12-29 }} * Major, J. S.: ''The land and people of Mongolia'', Harper and Row 1990, ISBN 0-397-32386-7. * Giovanni da Pian del Carpine: ''Historia Mongalorum'', 1245-1247, italijanska izdaja ''Storia dei Mongoli'', Spoleto 1989; mongolski prevod (Lkhagvajav Nyamaa) 2006. ISBN 99929-2-214-1 * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/tx.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070612214157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/tx.html |date=2007-06-12 }} * {{navedi knjigo|author1=Elaine Ling|author2=William W. Fitzhugh|author3=Thubten Konchog Norbu|title=Mongolia: Land of the Deer Stone|url=http://www.lodimapress.com/html/elaine_ling.html|accessdate=2013-06-28|year=2009|publisher=Lodima Press|isbn=978-1-888899-57-3|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020021354/http://www.lodimapress.com/html/elaine_ling.html|url-status=dead}} * [http://www.britannica.com/nations/Mongolia ''Mongolia''], Encyclopædia Britannica * [https://www.state.gov/p/eap/ci/mg/ ''Background notes on Mongolia''], US Department of State * [http://www.nbr.org/research/activity.aspx?id=245 Mongolia: Growth, Democracy, and Two Wary Neighbors] (Q&A with Alan Wachman, May 2012) * History of Mongolia, druga izdaja, Ulaanbaatar, Baabar, 2006, ISBN 999626679-9 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mongolia}} {{wikislovar}} * [http://www.infomongolia.com/ct/ci/7614/96/Main%20Indicators%20of%20Mongolian%20Statistics,%202013 Podatki o Mongoliji] * [https://web.archive.org/web/20070310153408/http://www.geocities.com/ulsuud Flags and arms of the aimags of Mongolia] * [http://www.open-government.mn Mongolska zakonodaja] (v mongolščini) * [http://www.mongoliatourism.gov.mn/ Turizem v Mongoliji] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20081025161139/http%3A//www.mongoliatourism.gov.mn/ |date=2008-10-25 }} * [http://www.reportages-pictures.com/Mongolia.htm pictures of travel in Mongolia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060614171531/http://www.reportages-pictures.com/Mongolia.htm |date=2006-06-14 }} * [http://books.google.com/?id=vr81YoYK0c4C&pg=PA69&dq=%22Xiongnu+Confederation%22#v=onepage&q=%22Xiongnu%20Confederation%22&f=false.] {{-}} {{East_Asia}} [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Mongolija|*]] {{normativna kontrola}} 4a8kcg48yi10a3w92ec241809uhd938 0 9345 6732653 6704272 2026-08-08T09:00:59Z ~2026-43511-93 264061 Dodajanje vnosa Tara Peternell 6732653 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filozofija|filozofov]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Adam]] *[[Frane Adam]] *[[Gregor Adlešič]] * [[Anton Ambschel]] *[[Rok Ampach]] *[[Gorazd Andrejč]] *[[Viktor Antolin]] *[[Ernest Apfaltrer]] *[[Marko Arnež]] *[[Dejan Aubreht]] *[[Jože Ažman (filozof)|Jože Ažman]] *[[Matej Ažman]] == B == *[[Karolina Babič]] *[[Jan Babnik]] *[[Vasja Badalič]] *[[Eva Dolar Bahovec]] *[[Ana Bajželj]] *[[Robert Barbo Waxenstein]] *[[Izidor Barši]] * [[Ludvik Bartelj]] *[[Vladimir Bartol]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Jan Bednarik]] *[[Rok Benčin]] *[[Leopold Benko]] *[[Tina Berden]] *[[Zvonko Bergant]]? * [[Ivan Bernik (filozof)|Ivan Bernik]] * [[Zvonimir Bernot]]? *[[Bratko Bibič]] *[[Igor Bijuklič]] *[[Tina Bilban]] *[[Josip Birsa]] *[[Alojz Bizjak (publicist)|Alojz Bizjak]] *[[Nena Bobovnik]]? *[[Ivan Boh]] * [[Bojan Borstner]] *[[Andrej Božič]]? *[[Mirko Božič]] * [[Miran Božovič]] * [[Janez Bregant]] * [[Pia Brezavšček]] *[[Boris Brezovac]] *([[Bernard Brščič]]) *[[Vinko Brumen]] *[[Matej Budin]] *[[Aleš Bunta]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Petra Cajnko]] *[[Fran Celestin]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Borut Cerkovnik]] *[[Branko Cestnik]] *[[Jan Ciglenečki]] *[[Janez Ciperle]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Metka Cotič]] * [[Nina Cvar]]? == Č == *[[Nadežda Čačinovič]] *[[Petra Čeferin]] *[[Anton Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Igor Černe]] *[[Franjo Čibej]] *[[Katja Čičigoj]] *[[Boris Čok]]? *[[Jožef Čuček]] *[[Primož Čučnik]] == D == *[[Božidar Debenjak]] *[[Luka Debevec Mayer]] *[[Franc Derganc (1877–1939)|Franc Derganc]] *[[Valter Bruno Dermota]] *[[Andrej Detela]]? *[[Jure Detela]]? *[[Branko Diehl]] *[[Ignacij Dinzl]] *[[Vlado Dimovski]] *[[Filip Dobranić]] * [[Mladen Dolar]] *[[Simon Dolar]] * [[Sašo Dolenc]] *[[Robert Dolinar]] *[[Janez Anton Dolničar]] *[[Andrej Drapal]] *[[Franc Dovnik]] == E == *[[Silvin Eiletz]] *[[Karel Enders]] *[[Jurij Erber]] *[[Franc Anton Erber]] *[[Anton Erberg]] *[[Franc Jakob Erberg]] *[[Aleš Erjavec]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Tomaž Erzar]] *[[Manca Erzetič]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Klemen Fele]] * [[Anton Fister]] * [[Boris Fras]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] *[[Franc Friškovec]]? *([[Boris Furlan]]) == G == * [[Aljoša Gadžijev]]? *[[Smiljana Gartner]] *[[Magdalena Germek]] * [[Franc Ksaver Gmeiner]] *[[Andrej Gnezda]] *[[Stanko Gogala]] *[[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček (Kermauner)]] *[[Tea Golob]]? *[[Gregor Golobič]] *[[Andrej Gosar]]? *[[Anton Gregorin]] *[[Uroš Grilc]] * [[Vekoslav Grmič]] *[[Tomaž Grušovnik]] *[[Karel Gržan]] *[[Marina Gržinić]] == H == *[[Simon Hajdini]] *[[Manuela Ham]] *[[Cvetka Hedžet Tóth]] *[[Martin Hergouth]] *[[Gracijan Heric]] *[[Mihael Herman]] *[[Herman Koroški]] *[[Alenka Hladnik]] * [[Jože Hlebš]] *[[Evgenij Hočevar]] *[[Josip Hohnjec]] *[[Nika Hölcl Praper]]? *[[Milan Hosta]] *[[Slavko Hozjan]] *[[Mirko Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Tine Hribar]] *[[Valentina Hribar Sorčan]] *[[Emil Hrovat]] (1909-72) * [[Jože Hrovat (filozof)|Jože Hrovat]] * [[Vanja Huzjan]] * [[Matija Hvale]] == I == * [[Andreja Inkret]] * [[Anton Ivančič (agronom)|Anton Ivančič]] == J == *[[Matjaž Jager]]? *[[Anton Jamnik]] *[[Matija Jan]] - Fifi *[[Žitomir Janežič]] *[[Janez Janžekovič]] * [[Anton Bonaventura Jeglič]] * [[Luka Jeran]] *[[Irenej Jerič]] * [[Frane Jerman]] * ([[Janez Jerovšek]]) *[[Maksimilijan Jezernik]] *[[Ana Jovanović]] *[[Bojana Jovićević]] * [[Klement Jug]] * [[Janez Juhant]] * [[Tomaž Jurca]]? * [[Ivan Jurič]] *([[Janez Justin]]) *[[Jelena Justin]]? *[[Ana Juvančič Mehle]] == K == * [[Valentin Kalan]] *[[Jernej Kaluža]] *[[Tjaša Kancler]]? *[[Zoran Kanduč]]? *[[Krištof Kandut]] * [[Božidar Kante]] * [[Edvard Kardelj]]? * [[Mario Kardum]] * [[Franc Samuel Karpe]] *[[Ivan Kejžar]] *[[Taras Kermauner]] *[[Jelka Kernev Štrajn]]? *[[Ivo Kerže]] *[[Andrej Kirn]] *[[Gal Kirn]] *[[Ciril Klajnšček]] * [[Friderik Klampfer]] *[[Peter Klepec (filozof)|Peter Klepec]] *[[Mala Kline]] * [[Branko Klun]] * [[Klemen Klun]] * [[Žiga Knap]] *[[Nataša Kne|Nataša]] Leben? * [[Zdravko Kobe]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Matic Kocijančič]] *[[Ingrid Kodelja]] *[[Zdenko Kodelja]] *[[Pavel Kogej]] *[[Nina Kojima]] *[[Aljoša Kolenc]] *[[Bara Kolenc]] *[[Katja Kolšek]] *[[Pavel Koltaj]] * [[Milan Komar]] * [[Dean Komel]] * [[Mirt Komel]] *[[Svit Komel]] * [[Andrina Tonkli Komel]] *[[Urban Kordeš]] *[[Gorazd Korošec]] *([[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]) *[[Viktorija Kos]]? *[[Vladimir Kos]] *[[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] *[[Blaž Kosovel]] *[[Ivan Kosovel (1952)|Ivan Kosovel]] (1952-2000) *[[Miha Kosovel]] *[[Aleš Košar]] * [[Rudolf Kotnik (filozof)|Rudolf Kotnik]] * [[Lia Lola V. Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] *[[Jani Kovačič]] *[[Martin Kovačič]] *[[Peter Kovačič Peršin]] *[[Primož Kozak]] *[[Dragica Krajnc]] *[[Nina Krajnik]] *[[Albin Kralj]] *[[Uroš Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Aljoša Kravanja]] *[[Jela Krečič]] Žižek * [[Lev Kreft]] *[[Janez Evangelist Krek]] *([[Zdenka Kristan]]) * [[Josip Križan]] *[[Gregor Kroupa]] *[[Janez Krstnik Kružila]] (Cruxilla) *[[Samo Krušič]] *[[Lea Kuhar]] *[[Avguštin Kukovič]] *[[Mojca Kumerdej]] *[[Bojana Kunst Štromajer]] * [[Martin Kuralt]] * [[Mateja Kurir]] Borovčić * [[Arne Kušej]] *([[Tonči Kuzmanić]]) *[[Peter Kvaternik]]? == L == * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Urška Lampret]] *[[Leopold Lenard]] *[[Alfred Leskovec]] *[[Matjaž Ličer]] *[[Vojislav Likar]] * [[Jožef Kalasanc Likavec]] *[[Matija Lipold]] *[[Bogdan Lipovšek]] *[[Martin Lipovšek]] *[[Just Locatelli]] * [[Cene Logar]] *[[Tea Logar]] *[[Aleš Lokar]]? *[[Andrej Lokar]] *[[Dragotin Lončar]]? *[[Maja Lovrenov]] *[[Janko Lozar Mrevlje]] *[[Uroš Lubej]] *[[Peter Lukan]] *[[Izar Lunaček|Tilen Izar Lunaček]] == M == *[[Ernst Mach]] *[[Dušan Macura]] *[[Boris Majer]] *[[Katarina Majerhold]] *[[Maja Malec]] *([[Ernst Mally|Ernest Mally]]) *[[Georg Mally]] *[[Marko Markič]] *[[Mihael Markič]] * [[Olga Markič]] *[[Hieronim Markilič]] *[[Ana Martinjak Ratej]] *[[Martin Matek]] *[[Jurij Matjašič]] *[[Dejan Meh Savić]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Aleš Mendiževec]] *([[Božidar Merc]]) *[[Iris Merkač]] *[[Boris Mihačevič]]/[[Borislav Mihačević]] *[[Jonas Miklavčič]] *([[Fran Miklošič]]) * [[Maja Milčinski]] *[[Jožef Mirt|(Jožef Mirt]]) * [[Jožef Mislej|Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Nenad Miščević]] *[[Josef Anton Mitsch]] *[[Peter Mlakar]] *([[Rastko Močnik]]) *[[Vinko Močnik]] * [[Gregor Moder]] *[[Valter Motaln]] * [[Helena Motoh]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Jožef Muhovič]] *[[Maja Murnik]] == N == *[[Miha Naglič]] *[[Martin Nahtigal]] *[[Boštjan Narat]] *[[Maruša Nardoni]]? *[[Ignac Navernik]] *[[Boštjan Nedoh]] *[[Josip Nejedli]] *[[Bogomir Novak]] * [[Jožef Novak (filozof)|Jožef Novak]] == O == * [[Miklavž Ocepek]] * [[Domen Ograjenšek]] *[[Marjan Ogrinc]] * [[Luka Omladič]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Janez Krstnik Osgnach]]/Ošnjak *[[Borut Osojnik]] *[[Iztok Osojnik]]? * [[Borut Ošlaj]] * [[Jožef Ošlaj]] * [[Vinko Ošlak]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Henrich Pabst]] * [[Miloš Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Boris Palčič]] *[[Jurij Pauschek]] *([[Marijan Pavčnik]]) * [[Andrej Pavlica]] *[[Primož Pečenko]] *[[Hubert Pehani]]? *([[Marijan Peklaj]]) * [[Stojan Pelko]] * [[Franc Albert Pelzhoffer]] (1643–1710) * ([[Anton Perenič]]) *[[Jan Peršič]] *[[Sebastijan Pešec]] *[[Nina Petek]] *[https://cris.cobiss.net/ecris/si/en/researcher/70154 Tara Peternell] * [[Robert Petkovšek]] * [[Mateja Pevec Rozman]] * [[Gotfrid Pfeifer]] *[[Borut Pihler]] * [[Andrej Pinter]] *[[Gašper Pirc]] *([[Dušan Pirjevec]]) *[[Jernej Pisk]] * ([[Leonid Pitamic]]) * [[Franci Pivec]] * Rok Plavčak *[[Igor Pleško]] *[[Jože Plevnik]]? * [[Franjo Podgornik]] *[[Jasmina Podlesek]] *[[Gregor Podlogar]] *([[Slavko Podmenik]]) *[[Jurij Žiga Pogačnik]] *[[Goran Potočnik Černe]] * [[Matjaž Potrč]] * [[Franc Poznič]] * [[Pavel Požar]] *[[Jožef Premrov|Jože(f) Premrov]] *[[Brikcij Preprost]] *[[Anton Prešeren]] * [[Igor Pribac]] *[[Aleš Primc]] *([[Jovita Pristovšek]])? *[[Miklavž Prosenc]] *[[Miran Puconja]]? *[[Mojca Puncer]] *[[Anton Purgstall]] == R == *[[Raid Al-Daghistani]] *[[Pavle Rak]] *[[Gvido Rant]] *[[Jože Rant]] (Jose A. Rani) *[[Maja Ratej]] *[[Jani Razpotnik]]? *[[Ivan Rebernik]] *[[Tanja Rebula]] *[[Johannes Ferdinand Rechbach]] *[[Ambrož Redeskini|Ambrož (Ambrozij) Redeskini]] *[[Joseph Reichenau]] *[[Bogumil M. Remec]] *[[Peter Pavel Remec]] *[[Primož Repar]] *[[Tadej Rifel]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Rado Riha]] * [[Damjan Ristić]]? * [[Maks Robič]] *[[Vinko Rode]] *[[Lovrenc Rogelj]] *[[Ivan Rojnik]] *[[Mihajlo Rostohar]]? *([[Jana S. Rošker]]) *[[Andrej Rot]] *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]]? *[[Tatjana Rozman]] *[[Jože Ručigaj]] *[[Matevž Rudl]] *[[Branko Rudolf]] *[[Maksim Ruesch]] *[[Marina Rugelj]] *[[Mojca Rupar Korošec]] *[[Josip Rus]] *[[Veljko Rus]] *([[Velko S. Rus]]) * [[Vojan Rus]] *[[Dušan Rutar]] == S == * [[Sami Al-Daghistani]] * [[Elizej Sargar]] * [[Renata Salecl]] * [[Mitja Sardoč]]? * [[Dejan Savić|Dejan (Meh) Savić]] * [[Luka Savić]] * [[Alois Schlör]] * [[Ana Schnabl]] *[[Gregor Schoettl]] (Schöttl) *[[Alma Sedlar]] * [[Vladimir Seliškar]] * [[Josip Sernec]] * ([[Tea Sernelj]]) * [[Jernej Sever]] *[[Jan Simončič]] *[[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] *[[Jure Simoniti]] *[[Adnan Sivić]] *[[Žiga Skerpin]] (Sigismund Skerpin/Škrpin) *[[Andrej Skrbinek]] *[[Štefan Smej]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Vid Snoj]] *[[Alma Sodnik]] *[[Alenka Spacal]] *([[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]]) *[[Mihael Fidel Sreš]] * [[Vladimir Sruk|Vladimir (Vlado) Sruk]] *[[Wolfgang Stegmüller]] (po materi slovenskega rodu) *[[Jadran Sterle]] * [[Vojko Strahovnik]] *[[Janez Strehovec]] *[[Anton Stres]] *[[Gregor Strle]] *[[Toma Strle]] *([[France Strmčnik]]) *[[Josip Suchy]]? *[[Martin Sušnik]] *[[Sara Svathi Sharan]] * [[Ivan Svetina]] * [[Rok Svetlič]] == Š == *[[Franjo Šanc|Franc (Franjo) Šanc]] *[[Oskar Šavli]] *[[Jernej Šček]] *[[Rudi Šeligo]] *[[Leo Šešerko]] *[[Marjan Šimenc]] * [[Boris Šinigoj mlajši|Boris Šinigoj ml.]] *[[Matija Šinko]] *([[Alen Albin Širca]]) *([[Andrej Škerlep]]) * [[Lenart Škof]] * [[Kajetan Škraban]] *[[Marcel Štefančič]] * [[Jakob Štelin]] *[[Marko Štempihar]] *[[Jože Šter]] *[[Darko Štrajn]] *[[Varja Štrajn]] *[[Rudi Štrukelj]] *[[Ivan Janez Štuhec]] * [[Vasilij Štukelj Knežević]] *[[Lidija Šumah]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Danilo Šuster]] * [[Marija Švajncer]] * [[Mladen A. Švarc]] (1952-2001) == T == *[[Ela Taniguchi]] *[[France Terseglav]] *([[Andraž Teršek]]) *[[Janez Frančišek Ferdinand Tirnberger]] *[[Angelik Tominec]] *[[Samo Tomšič]] *[[Andrina Tonkli Komel]] *[[Aljoša Toplak]] *[[Karel Toš]] * [[Cvetka Tóth]] * [[Polona Tratnik]] * [[Luka Trebežnik]] *[[Tadej Troha]] *[[Matej Trontelj]] *[[Borut Trpin]] * [[Anton Trstenjak]] *[[Karel Vladimir Truhlar]] *[[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] *[[Primož Turk]] == U == * [[Andrej Ule]] * [[Karel Ulepič]] *[[Martin Uranič]] * [[Ivo Urbančič]] *[[Jožef Urbanič]] * [[Marko Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Katja Utroša]] == V == * [[France Veber]] * [[Glorjana Veber]] *[[Janez Štefan Verbec]] *[[Jurij Verč]] *[[Matjaž Vesel]] * [[Boris Vezjak]] *[[Milan Vidmar]]? *[[Tomo Virk]]? *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)? * [[Janez Vodičar]] * [[Andrej Vojska]]? *[[Sebastjan Vörös]] *[[Ivan Vošnjak]] *[[Vendelin Vošnjak]]? *[[Maksimilijan Vraber]] *[[Goran Vranešević]] *[[Primož Vresnik]] *[[Ludvik Vrtačič]] == W == * [[Kastul Weibl]] * [[Sonja Weiss]]? * [[Jurij Wohiniz]] ([[Bohinc]]) == Z == * [[Blaž Zabel]] *[[Darij Zadnikar]] * [[Gita Zadnikar]] *[[Melita Zajc]] *[[Jasmina Založnik]] *[[Boris Zarnik]] *[[Lana Zdravković]] *[[Pavel Zgaga]] * [[Boris Ziherl]] * [[Franci Zore]] *[[Ivan Nepomuk Zore]] *([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Alenka Zupančič Žerdin]] * [[Joca Zurc]] == Ž == *[[Vida Žabot Coppo]] *[[Igor Ž. Žagar]] *[[Bojan Žalec]] *[[Franc Žekar]] (1887-1969) *[[Franc Žel]] *[[Marisa Žele]] *[[Ernest Ženko]] *[[Ana Žerjav]] *[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] * [[Slavoj Žižek]] * [[Leon Žlebnik]] *[[Ivan Žmavc]] *[[Anton Žvan]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]] *[[seznam filozofov]] *[[seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filozofov]] [[Kategorija:Slovenski filozofi|*]] rb54z77lveho9fpz8dm814jnm01kqgt 0 12102 6732622 6732095 2026-08-08T07:17:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732622 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testnih piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en}}</ref><ref name=":0" />, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 3qzwb36qatysiplh1ikihtqyan4kov6 0 13566 6732454 6714361 2026-08-07T20:28:17Z ~2026-32552-67 260877 /* F */ 6732454 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[polkovnik]]ov [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Vojko Adamič]] *[[Franc Anderlič|Franc (Karel) Anderlič]] ? *[[Vincenc Arko]] >> brigadir == B == * [[Bor Balderman]] * Igor Banfi * [[Boštjan Baš]] * [[Lidija Benigar]] (podpolkovnica?) * [[Vito Berginc]] *[[Drago Bitenc]] *[[Boštjan Blaznik]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si">{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |title=Slovenskavojska.si - Slovesno v obrambni strukturi |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |date=2011-10-29 }}</ref> *[[Josip Bostič]] (podpolkovnik?) *[[Robert Brauc]] - podpolk.? letalstva *[[Bojan Brecelj (častnik)]] - podpolk.? letalstva *[[Miloš Bregar]] *[[Ernest Breznikar]] *[[Igor Brinar]] (podpolk.?) *Mihalj Bukovec * [[Janez Butara]] * [[Miha Butara]] == C == * [[Aleš Centa]] - podpolkovnik *[[Borut Cesar]] *[[Franc Cesar]] *[[Mirko Cigler]] ? - voj. diplomat *[[Boris Cimprič]] (podpolk.?) - vezist *[[Peter Cuderman]] (podpolk.) == Č == * [[Janez Čerin]] (podpolkovnik) * [[Leopold Čuček]] (podpolkovnik)? * [[Peter Čuden]] (podpolkovnik)? == D == * Janko Deželak (podpolk.?) *[[Dušan Doberšek]] * [[Anton Donko]] * [[Ljubo Dražnik]] * [[Tomislav Drolc]] == F == * [[Dimitrij Fabčič]]? * [[Nada Ficko]] (podpolkovnica; 1964-2021) * [[Samo Flisek]] == G == * [[Nikolaj Galeša]] (podpolk.) *[[Janez Gaube]] (letalstvo) *[[Teodor Geršak]] (?) *[[Jože Gorenc]] (''podpolk.'') *[[Milan Gorjanc]] (že v JLA, kandidat za generala) *[[Boris Gorjup]] (''podpolkovnik)'' *[[Ladislav Graber]] * Jožef Grabušnik (podpolkovnik) * [[Bojan Gregorič]] * [[Dean Groff]] == H == * [[Gregor Hafner]] * [[Boško Haupt]] * [[Marko Hlastec]] (podpolkovnik, poveljnik [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enote za protokol Slovenske vojske]]) *[[Leon Holc]] *[[Lidija Horvat Petek]] (podpolkovnica) == I == * [[Boštjan Ivanjko]] (podpolk.?) == J == * [[Matija Jazbec]] (podpolk.) * [[Pavle Jereb]] (podpolk.)? * [[Mirko Jerman]] (JLA) * [[Boštjan Juras]] * [[Gorazd Jurkovič]] * [[Blaž Jenko]] (podpolkovnik) * Damir Jadrič == K == * [[Franc Kalič]] * [[Srečko Karba]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Stojan Kastelic]] *[[Branko Keber]] *[[Aleš Kesič]] (podpolk.) *[[Tomaž Kladnik]] *[[Jože Klemenčič (častnik)]] *[[Danilo Klinar]] (podpolk.) *[[Robert Klinar]] *Tomaž Klinar (*1971, podpolk.) * [[Franci Knaflič]] * [[Andrej Kocbek]] * [[Bojan Končan]] * [[Jože Konda]] ? * [[Bogdan Koprivnikar]] * [[Franc Koračin|Franc ''Koračin'']]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> * [[Matjaž Košelnik]] (podpolk.) * [[Marko Košir]] * [[Milan Kranjec]]: 2011 * [[Janez Kraševec]] (podpolk.) * [[Miran Kristovič]] (podpolk.) * [[Andrej Krivec]] (podpolk.) * [[Ljubo Kržišnik]]? *[[Miha Kuhar]] *[[Ivan Herbert Kukec]] * [[Franc Kunovar]] * [[Danijel Kuzma]] (1955-1992) == L == * [[Jože Landeker]] *[[Bojan Langerholc]] (podpolk.) *[[Igor Lanišnik]] (podpolk.- letalec) *[[Boštjan Lesjak]] (podpolk.) *[[Janez Lesjak]] (podpolk.?) *[[Peter Levstek]] (podpolk.?, veterinar) *[[Simon Lindič]] (podpolk.) * [[Andrej Lipar]] *[[Franjo Lipovec]] * [[Srečko Lisjak]] *[[Radovan Lukman]] *[[Aleš Luznar]] (podpolk.) == M == * [[Drago Magdič]] - podpolk.? *[[Jožef Majcenovič]] *[[Bogdan Mali]] *[[Vasilije Maraš]] *[[Dragan Marič]] (podpolk.) *[[Dušan Marinčič]] *[[Zvezdan Marković]] (podpolk.) *[[Srečko Matovič]] - podpolk.? * [[Marijana Mavsar]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alojz Matičič]] * [[Vojteh Mihevc]] * [[Mitja Miklavec]] * [[Boris Mikuš]] * ([[Ivan Mikuž]] - zdaj brigadir) *([[Boštjan Močnik]] - zdaj brigadir) *[[Franci Mogolič]] (podpolk.) * [[Gabrijel Možina]] * [[Mladen Mrmolja]] * [[Jože Murko]] == N == * [[Karlo Nanut]] (podpolk.?) * [[Lovro Novinšek]] == O == * [[Tomaž Okršlar]] *[[Milan Obreza]] * [[Vojko Obrulj]]: 2011 * [[Mirko Ognjenovič]] * [[Franc Ošljak]] * David Ozebek (podpolk.) * [[Boris Ožbolt]] == P == * [[Peter Palčič]] (podpolk.?) *[[Blaž Pavlin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Tomislav Peček]] (podpolk.?) *[[Tatjana Pečnik]] (podpolk.) * [[Mojca Pešec]] *[[Alenka Petek (častnica)]] *[[Matjaž Piškur]] (major?) *[[Ernest Pleh]], polkovnik inšpektor IRSO * [[Franc Plestenjak]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Bernard Polanec]] (podpolk.) * [[Bojan Potočnik]] * [[Janez Presl]] (''major nekdanje TO; rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO 1991'') * [[Žiga Pretnar]] (podpolk.) * [[Evgen Primožič]] * [[Jože Prislan|Jože (Ervin) Prislan]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Marko Preložnik]] (podpolk.) * [[Jože Prvinšek]] == R == * [[Jurij Raduha]] (podpolk., povljenik Veščinskega centra) * [[Nina Raduha]] (podpolk.) *[[Janez Rauter]] *[[Mihael Rauter]] (podpolk.) *[[Marko Ravnikar]] *[[Branko Rek]] (''podpolk.'' ''letalstva'') *[[Miha Rijavec]] (''pribočnik predsednice'' ''in vrhovne poveljnice obrambnih sil ter nekdanji poveljnik specialnih sil SV'') *[[Miran Rožanec]] == S == * [[Gorazd Sagadin]] (podpolk.) * [[Stojan Sedmak]] * [[Stanislav Sevljak]] (podpolk.) * [[Robert Simonič (častnik)|Robert Simonič]] ? * [[Marjan Sirk]] * [[Matija Skrbinek]] (podpolk.) * [[Damir Smerdelj]] * [[Iztok Stavanja]] (podpolk.) * [[Samo Strehar]] (podpolk.?) * [[Tomaž Strgar]] * [[Igor Strojin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> == Š == * ([[Jani Šalamon]]) * [[Edmond Šarani]] * [[Štefan Šemrov]] * [[Igor Šepec]] (podpolk.) *[[Dejan Šibilja]] (podpolk.) * [[Robert Šipec]] * [[Tomislav Šipčič]] * [[Miloš Šonc]] * [[Antun Šoštarič]] (podpolk.) * [[Vojko Štembergar]] * [[Mihec Škerbinc]] (brigadir) * [[Robert Špernjak]] (podpolk.) * ([[Polde Štrukelj]] - JLA) == T == * ([[Drago Tanc]] - JLA) * [[Alojz Ternar]] * [[Mitja Teropšič]] (podpolk.)? *[[Suzana Tkavc]] (podpolkovnica) *[[Dušan Toš]] * [[Anton Tunja]] * [[Stojan Todorovski]] *[[Uroš Trinko]] (podpolk.) *[[Ivan Turnšek]] *[[Leon Tušar]] == V == * [[Anton Vavroš]] * [[Zlatko Vehovar]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Jure Velepec]] (podpolk.) *[[Emil Velikonja]] * [[Rajko Velikonja]] * [[Igor Veršnik]] (podpolk.) * [[Pavel Vindišar]] * [[Gregor Vodeb]] * [[Sergej Vogrin]] (podpolk.) *[[Bojan Vogrinc]] *[[Bernarda Volčanjk Perčič]] *[[Fedja Vraničar]] (star.-polkovnik; ml.-podpolkovnik) *[[Valter Vrečar]] == Z == * [[Stojan Zabukovec]] * [[Aleš Zajc]] (podpolk.) * [[Peter Zakrajšek]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> *[[Samo Zanoškar]] *[[Nikolaj Završnik]] 30. december 2013 *[[Nataša Zorman]] (podpolkovnica) * [[Roman Zupanec]] == Ž == * [[Tomaž Žbogar]] (podpolk.) * [[Vlado Žgeč]] (podpolk.?) * [[Franc Željko Županič]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]] * [[seznam podpolkovnikov Slovenske vojske]] * [[seznam majorjev Slovenske vojske]] * [[seznam kapitanov bojne ladje Slovenske vojske]] * [[seznam slovenskih vojaških diplomatov]] * [[seznam slovenskih obramboslovcev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Polkovniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske|*]] 1e00qjbj8njhdm0z58dm1kxu0i2gorw 0 16755 6732322 5930527 2026-08-07T15:33:32Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Landings_on_Utah_beach.jpg z [[c:File:Landings_on_Omaha_beach.jpg|Landings_on_Omaha_beach.jpg]] 6732322 wikitext text/x-wiki [[Slika:Landings on Omaha beach.jpg|thumb|Izkrcanje ameriških marincev na plaži »Utah« med operacijo Overlord]] '''Izkrcanje''' je [[vojna mornarica|pomorska]] [[oblika]] [[desant]]a, ko [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantne ladje]] prepeljejo izkrcevalno moštvo (po navadi [[marinci|marince]], lahko tudi [[vojaška enota|enote]] [[kopenska vojska|kopenske vojske]]) na obalo, kjer jih izkrcajo. [[Vojaška operacija]] je označena za izkrcanje, ko so potrebna posebna [[transport]]na [[bojna sredstva|sredstva]] ([[amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantne ladje]]) za prekoračenje velike [[voda|vodne]] [[površina|površine]] ([[morje]], [[jezero]], široke [[reka|reke]],...). Po navadi take [[vojaška operacija|vojaške operacije]] spremljajo še [[desant]]i v sovražnikovo zaledje ter [[vojno letalstvo|letalsko]]/[[vojna mornarica|pomorsko]] bombandiranje. == Seznam izkrcanj == * [[seznam izkrcanj pred drugo svetovno vojno]] * [[seznam izkrcanj druge svetovne vojne]] * [[seznam izkrcanj hladne vojne]] * [[seznam izkrcanj moderne dobe]] == Glej tudi == * [[invazija]] * [[desant]] {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Vojaške operacije]] [[Kategorija:Izkrcanja|*]] skhzhp4szqa8263keajgnehk73cgbre 0 21492 6732630 6731295 2026-08-08T07:57:59Z ~2026-43586-76 264057 /* */ 6732630 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[Mag. Zvone Zinrajh|politikov]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Josip Fon]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Bojana Hudales Kori]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] *[[Tone Kajzer]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Monika Kirbiš Rojs]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Silvo Komar]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Franci Matoz]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Mateja Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Polona Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Borut Rončević]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Katja Vadnal]] * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Mihael Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] 51tqwvpduxydtq7lnki1iw9mwhmrnuy 0 22936 6732332 6673872 2026-08-07T16:35:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Mura | image = Plavajoci mlin na Muri.jpg | image_caption = Mura pri [[Veržej]]u, Slovenija | source1 = Radstattske Ture [[Avstrija]]) | source1_coordinates= {{koord|47|7|19.9|N|13|20|45.1|E|region:AT_type:waterbody|display=inline,title}} | source1_elevation = 1898 m | mouth = [[Drava]] pri [[Legrad]]u ([[Hrvaška]]) | mouth_coordinates = {{koord|46|18|20|N|16|52|34|E|region:HR_type:waterbody|display=inline}} | mouth_elevation = 130 m | basin_countries = [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | length = 438 km | basin_size = 14.304 km² (v Sloveniji 1375&nbsp;km²) | discharge1 = 154,8 m³/s (Gornja Radgona)<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Mesečne statistike - pretoki Pomurje|year=2017|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|location=Ljubljana|accessdate=5. septembra 2017}}</ref> |tributaries_left=Taurach, Liesing, Murica, [[Ledava]]|tributaries_right=Kainach, Solba, [[Ščavnica]]|cities=Murau, [[Leoben]], [[Gradec]], [[Gornja Radgona]], Legrad}} [[Slika:Izvir Mure.jpg|sličica|Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija)]] [[Slika:Dolina Mure takoj pod izvirom.jpg|sličica|Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija)]] '''Múra''' ({{Jezik-de|Mur}}, [[Hrvaščina|hrvaško]] in {{Jezik-hu|Mura}}, [[Prekmursko narečje|prekmursko]] ''Müra'' ali ''Möra'') je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], levi pritok [[Drava|Drave]]. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu [[Vzhodne Ture|Vzhodnih Tur]] v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], ki je del [[Narodni park Visoke Ture|narodnega parka Visoke Ture]]. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]] in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, [[Judenburg]], Knittelfeld in [[Leoben]] do mesteca [[Bruck an der Mur]], kjer dobi z leve pritok [[Murica|Murico]]. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri [[Gradec|Gradcu]] (nem. Graz) vstopi v širno Graško kotlino. Po njej teče proti jugu mimo [[Lipnica, Avstrija|Lipnice]] (nem. Leibnitz) do avstrijsko-slovenske meje in nato po njej do [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]]. V smeri proti jugovzhodu prečka Slovenijo, pod [[Razkrižje]]m doseže slovensko-hrvaško mejo, nato teče še po hrvaško-madžarski meji, tik pred izlivom dobi z leve umetni kanal Principális in se pri [[Legrad]]u izlije v [[Drava|Dravo]]. Večji levi pritoki so Taurach, Liesing in [[Murica]] (nem. Mürz) v Avstriji ter [[Ledava]], desni pritoki so Kainach in [[Solba]] (nem. Sulm) v Avstriji ter [[Ščavnica]] v Sloveniji. V Sloveniji je del Mure, ki vključuje največji ohranjeni kompleks poplavnih ravnic v Sloveniji, leta 2018 postal [[biosferni rezervat]] v okviru [[Unesco]]vega [[Program Človek in biosfera]] (MaB).<ref>The Mura River Biosphere Reserve, Slovenia [https://www.unesco.org/en/mab/mura-river]</ref> Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom ''Five-country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia'' in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi in želi ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja, hkrati pa graditi mostove med ljudmi in naravo. Poleg slovenskega združuje Biosferni rezervat Spodnja Murska dolina (Avstrija), Čezmejni rezervat [[Mura-Drava-Donava]] (Hrvaška in Madžarska), Biosferni rezervat Bačko Podunavlje (Srbija) == Opis reke == [[Slika:Murtal Tamsweg 20132.jpg|sličica|Mura v dolini Lungau pri Tamswegu]] V najbolj zgornjem toku je Mura tipična visokogorska reka, a se kmalu spusti v širšo dolino Lungau v nadmorski višini ok. 1000 m. Po njej teče mimo številnih vasi, med travniki in polji, v celotnem toku regulirana in obdana samo z ozkim pasom obvodnega rastlinstva. Takšna je reka sprva tudi na Štajerskem, a že nad mestom Murau sta na njej prvi dve od 21 pretočnih hidroelektrarn. Reka teče naprej proti vzhodu, vijuga po široki dolini, vse do mesta [[Judenburg]], kjer vstopi v 20&nbsp;km dolgo in do 8&nbsp;km široko Judenburško kotlino. Tu so v preteklosti pridobivali rjavi premog, tudi tamkajšnja industrija (papirna, kovinska) je nekoč močno onesnaževala reko.<ref>Five-country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia)[https://en.unesco.org/biosphere/eu-na/five-country]</ref> Dolvodno od [[Knittelfeld]]a reka ponovno vstopi v ozko dolino med gozdnatimi hribovji, teče skozi [[Leoben]] z veliko železarno v bližnjem Donawitzu in doseže [[Bruck an der Mur]]. V dolino Mure se tu od severovzhoda pridruži dolina ob njenem levem pritoku [[Murica|Murici]] (nem. Mürz), po kateri navzdol pripelje [[južna železnica]] s prelaza [[Semmering]] in se nadaljuje po ozki soteski Mure proti štajerskemu glavnemu mestu. Že od Leobna naprej se na reki vrstijo elektrarna za elektrarno, vse do zadnje na avstrijskem delu reke pri [[Špilje|Špilju]] (nem. Spielfeld). Mura teče prav skozi stari del [[Gradec|Gradca]] (nem. Graz), nato pa po široki ravnini Graške kotline proti jugu. Tudi tu je v celoti regulirana, na njej se vrstijo hidroelektrarne, ob straneh jo spremljajo mlinščice, ki so jih nekdaj zgradili za pogon mlinov in žag. Nekoč je bila Mura v tem delu že prava nižinska reka in je svojo strugo prestavljala sem in tja po ravnini, a so jo že v drugi polovici 19. st. v celoti regulirali. Od Špilja (nem. Spielfeld) do Gornje Radgone je Mura mejna reka med Slovenijo in Avstrijo. Na tem delu teče tik ob severnem robu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]], nato v širokem loku obteče [[Apaško polje]]. Že tu se na obeh straneh reke začne širši pas logov, ki se dolvodno od [[Radenci|Radencev]] še razširijo. Pri Gornji Radgoni se reka spet dotakne gričevnatih Slovenskih goric in tu je od nekdaj pomemben prehod preko reke do Radgone (nem. Bad Radkersburg) na levem bregu. Tudi 28&nbsp;km dolg odsek Mure prek slovenskega ozemlja je človek močno spremenil. Nekoč se je Mura pogosto razlivala po širni ravnini, zlasti na levem bregu, zdaj pa so z dolgimi protipoplavnimi nasipi poplave bolj ali manj omejili na pas logov neposredno ob reki. Zaradi preteklih regulacij in hidroelektrarn v zgornjem toku reka prenaša veliko manj proda in drugega plavja kot nekoč, zaradi česar je v zadnjih desetletjih precej poglobila strugo. To je povzročilo znižanje gladine podtalnice, kar ima za posledico tudi hiranje ekološko izjemno pomembnih poplavnih gozdov ob reki. [[Slika:ZusammenflussDrauMur.jpg|sličica|Izliv Mure v Dravo pri Legradu]] Pod [[Razkrižje]]m postane Mura ponovno mejna reka, tokrat med Slovenijo in Hrvaško, vendar sedanja državna meja (nekdanja meja med socialističnima republikama po stanju 25.6.1991) ne poteka po sredini sedanje struge, temveč po nekdanjih strugah pred regulacijo oziroma po [[Zemljiški kataster|katastrskih]] mejah, saj je reka na tem odseku nekoč močno vijugala sem in tja po ravnini ter prestavljala strugo. To je povzročilo, da so bili do dokončnega sporazuma o meji deli ozemlja na levem bregu Mure hrvaški, nekaj ozemlja na desnem bregu pa je bilo slovenskega, kar je vse od osamosvojitve naprej povzročalo medsebojne spore med državama. [[Stalno arbitražno sodišče]] v Haagu je 29.6.2017 odločilo, da dotedanje katastrske meje (z nekaj manjšimi izjemami) postanejo državna meja med Slovenijo in Hrvaško.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2010/Arbitrazni_sporazum/Arbitraza_-_vladno_gradivo.pdf|year=2017|title=Informacija o končni razsodbi arbitražnega sodišča, ki je odločilo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško z dne 29. junija 2017|publisher=Vlada Republike Slovenije|location=Ljubljana|page=64|accessdate=5. septembra 2017|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908021537/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2010/Arbitrazni_sporazum/Arbitraza_-_vladno_gradivo.pdf|url-status=dead}}</ref> Blizu izliva [[Ledava|Ledave]] v Muro je sredi mokrotnih logov in travnikov tromeja med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, Mura pa vijuga naprej proti jugovzhodu po severni meji hrvaškega [[Medžimurje|Medžimurja]] in dela obsežne okljuke ali [[meander|meandre]], ki jim hrvaško-madžarska državna meja prav tako ne more slediti, vse dokler se pri Legradu ne izlije v Dravo. == Hidronim in etimologija == O izvoru imena reke med etimologi ni povsem enotnega mnenja. F. Bezlaj<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|pages=41–44|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|isbn= |cobiss=1763585}}</ref> je pred časom menil, da sedanje slovensko ime ''Mura'' ni prvotno, ampak naj bi se razvilo iz starejšega imena ''Mōra''. To ime izvira iz ilirskega imena ''Marus'', iz katerega naj bi poleg imena ''Mura'' nastala še druga rečna imena, npr. ''Morava'' (Srbija), ''Morača'' (Črna gora), ''Moriš'' (srbsko ime za madž. ''Maros'', romunsko ''Mureş''). Nasprotno meni [[Marko Snoj|M. Snoj]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|pages=274–275|publisher=Založba Modrijan|location=Ljubljana|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344}}</ref> da je ime reke verjetno slovanskega izvora. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede ''murъ'' = temen, črn, kar se je ohranilo tudi v slovenskih besedah ''muren'', ''mura'' (žival temne barve) in ''murka''. Torej bi lahko ime reke pomenilo ''temna voda''. Možno je tudi, da ime izhaja iz nemške (alemanske) besede ''der Mur'' = blato, iz katere je nastal bavarski in avstrijski izraz ''die Mure'' = blatni ali [[drobirski tok]] v visokogorju.<ref>{{navedi knjigo |title= Wahrig Deutsches Wörterbuch|year=1972|publisher=Bertelsmann Lexikon-Verlag|pages=2494}}</ref> Tovrstni pojavi so zelo pogosti v Centralnih Alpah, kjer je površje iz neprepustnih metamorfnih in magmatskih kamnin, tudi v zgornjem delu porečja Mure v Avstriji. == Hidrogeografija == [[Slika:Mura-gornjaradgona1-hidrogram.jpg|sličica|Povprečni mesečni pretoki Mure na vodomerni postaji Gornja Radgona v obdobju 1981–2010<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Mesečne statistike - pretoki Pomurje}}</ref>]] Podobno kot Drava ima tudi Mura izrazit snežno-dežni [[rečni režim]] z daleč največ vode maja (taljenje snega v visokogorju), najmanj pa februarja in januarja, ko večina padavin pade v obliki snega. V obdobju 1981–2010 je imela v Gornji Radgoni povprečni pretok 154,8&nbsp;m³/s, v istem obdobju so najmanjši pretok izmerili 14. decembra 1989 (40,5&nbsp;m³/s), največjega pa 22.8.2005 (1237 m³/s),<ref>{{navedi splet |url= http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Mura&p_postaja=1060|title=Arhiv površinskih voda – Mura, Gornja Radgona|year=2017|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|location=Ljubljana|accessdate=5. septembra 2017}}</ref> po drugih podatkih celo 1350 m³/s).<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Hidroloski%202005%20-%20II_del%20A.pdf|title=Hidrološki letopis Slovenije, preglednica A.5|year=2017|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|location=Ljubljana|accessdate=5. septembra 2017}}</ref> Mura je v zgornjem toku značilna gorska hudourniška reka, večji del regulirana in ne povzroča posebnih težav. Pod Gradcem, kjer je nekoč prestavljala strugo sem in tja po ravnini, so reko regulirali že v drugi polovici 19. stoletja, danes pa se pretaka prek niza pretočnih hidroelektrarn. V Graški kotlini in tudi niže ob toku je v zadnji ledeni dobi reka na široko nasula današnjo prodno ravnino, po koncu [[ledena doba|ledene dobe]] pa se je ponovno vrezala v lastne nanose in izdelala obsežno naplavno ravnico, ki postaja ob toku navzdol vse širša. Velik del te ravnice je še vedno v dosegu velikih poplav in od tod velika razlika med nekoliko višjimi, obdelanimi in gosto poseljenimi deli ter najnižjimi deli ravnice vzdolž reke, ki jih je človek v veliki meri prepustil logom in močvirnim travnikom. Ta široka ravnina je bila v preteklosti izpostavljena obsežnim [[poplava]]m, ki so se razlivale več kilometrov na široko in ogrožale tudi vasi vstran od reke, predvsem na levem bregu od Petanjcev navzdol. »Mura ima svojo strugo le prav na plitvo vrezano v ravnino, prav tako seveda tudi njeni pritoki. Zato je umljivo, da so od nekdaj povodnji povzročale tu zelo velike preglavice, se ponavljale zelo na gosto in delale ogromno škodo.«<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton |year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=186}}</ref> === Poplave === [[Slika:Narasla Mura v Radencih.jpg|thumb|Narasla Mura je avgusta 1965 v [[Radenci]]h poplavila del ceste in hišo na sliki spremenila v otok sredi deroče reke.]] Niz hidroelektrarn na avstrijskem delu ne more zadržati poplavne vode, saj so elektrarne pretočne in imajo majhne zadrževalnike, zato sta zlasti v našem delu Mure na obeh straneh skoraj sklenjena protipoplavna nasipa, ki zaenkrat zmoreta zadrževati poplave na območju logov in bližnjih mokrotnih travnikov. Na desnem bregu je sklenjen protipoplavni nasip od [[Vučja vas|Vučje vasi]] do [[Gibina, Razkrižje|Gibine]], na levem bregu od [[Petanjci|Petanjcev]] do [[Pince|Pinc]], toda tudi ti ne bodo mogli nikoli zagotoviti popolne varnosti pred poplavami. Ena najhujših poplav ob našem delu Mure je bila 11. in 12. novembra 1925. Po močnem in dolgotrajnem deževju se je Mura na široko razlila in poplavila številne vasi na obeh straneh. Najhuje so bili prizadeti Veržej, Dokležovje in Petišovci, tudi v Murski Soboti je voda segala več kot dva metra visoko. Slovenski gospodar opisuje tragedijo:<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QQJYXHCT ''Strahote zadnje poplave v Sloveniji.''] Slovenski gospodar, 59, št. 49 (19.11.1925), str. 2. Pridobljeno 2. decembra 2013.</ref> »Za Prekmurje se lahko reče, da ga taka nesreča še ni nikoli zadela. Vsled strašnega naliva so izstopili vsi potoki in Mura je zalila celo pokrajino v višini več metrov. Strašen je bil pogled na ogromno blatno jezero, iz katerega so štrlela le drevesa in strehe od hiš, na katerih so se zbirale preplašene družine ter prezebajoč v najhujšem dežju čakale na pomoč brez hrane, v nevarnosti, da jim voda izpodnese še edino oporo ter jih pogoltne. Po blatni vodi je plavala okrog njihova imovina, živina je v hlevih tulila in mukala v naraščajoči vodi, dokler ni utonila; kjer se je posrečilo, živino še pravočasno spraviti iz hlevov, je vseeno poginila, ker je voda narastla nad 2 metra ter ugonobila vse, kar se ni rešilo na drevesa ali strehe.« Hude poplave so bile ob Muri še avgusta 1926, avgusta 1938, 13.–17. julija 1972 in nazadnje avgusta 2005. Ob tej poplavi so v zadnjih desetletjih zgrajeni nasipi v polni meri izpolnili svojo nalogo, saj kljub največjemu zabeleženemu pretoku (v Gornji Radgoni 22. avgusta 2005: 1237 m³) ni prišlo do katastrofalnih poplav. Gasilci in domačini so s skrajnimi napori uspeli pravočasno utrditi nasipe, da se voda ni razlila po ravnini, ampak so poplave večinoma ostale znotraj protipoplavnih nasipov. Kljub temu so bile posledice poplave hude, saj so poplavljali tudi podtalnica in manjši potoki, tako da je bilo pod vodo okrog 300 stanovanjskih hiš, poškodovanih ali uničenih pa 39 mostov.<ref>Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3</ref> == Kakovost vode == V preteklosti je bila Mura precej onesnažena zaradi komunalnih in industrijskih odpadnih vod ter intenzivnega kmetijstva. Zaradi dolgoletne onesnaženosti se je povsem spremenila tudi ribja favna v reki, ki je nekoč slovela kot zelo bogata z ribami. V njej je nekoč živelo več kot 50 ribjih vrst, potem pa so ciprinidno-salmonidne ribje vrste skoraj izumrle. Pozneje se je stanje reke bistveno izboljšalo, tako da je Mura zdaj v slovenskem delu v dobrem kemijskem ter dobrem do zmernem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Povr%C5%A1inske%20za%20splet.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=5. septembra 2017}}</ref> V precejšnji meri se je obnovil tudi ribji živelj, težave s pomanjkanjem življenjskega prostora pa imajo ribe, ki so vezane na stranske rokave in mrtvice, saj je teh zaradi poglabljanja glavne struge vse manj. == Hidroelektrarne == [[Slika:Kalsdorf Kraftwerk OW Rechenreinigungsmaschine.jpg|thumb|Čiščenje naplavljenih smeti pred vstopom vode v turbino HE Kalsdorf (19 MW), južno od [[Gradec|Gradca]]]] Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa, njihovi zadrževalni bazeni pa imajo le majhne zmogljivosti. Izjema je prva hidroelektrarna Hintermuhr v zgornjem toku Mure, ki je akumulacijsko-črpalna hidroelektrarna z instalirano močjo 104 MW (zgrajena 1991, povečana 2008). Namenjena je proizvodnji vršne energije, ki jo pridobijo tako, da vodo črpajo nazaj v jezero Rotgüldensee v nadmorski višini 1733 m in jo po potrebi spuščajo na hidroelektrarno v dolini. Posebnost te elektrarne je tudi ta, da je iz naravovarstvenih razlogov v celoti zgrajena pod zemljo; elektrarna je v lasti podjetja Salzburg AG.<ref>{{navedi splet |url=http://www.salzburg-ag.at/herkunft/anlagen/kraftwerk-hintermuhr-2600|title=Hidroelektrarna Hintermuhr|accessdate=3. januarja 2014}} (spletna stran v nemščini).</ref> Vseh 22 hidroelektrarn na Muri ima skupno instalirano moč 349 MW; z vsemi, razen z najbolj zgornjo, upravlja podjetje Verbund.<ref>{{navedi splet|url=http://www.verbund.com/pp/de|title=VERBUND Hydro Power AG|accessdate=3. decembra 2013|archive-date=2016-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de|url-status=dead}} (spletna stran v nemščini).</ref> Elektrarne so pretočnega tipa z zmogljivostjo 10–20 MW, večina jih stoji neposredno ob jezu, le do nekaterih dovajajo vodo po krajših dovodnih kanalih (npr. Dionysen, Pernegg, Laufnitzdorf). Deset elektrarn je v soteski Mure med [[Leoben|Leobnom]] in [[Gradec|Gradcem]], osem med Gradcem in Slovenijo.<ref>{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO2004/R37.pdf|last1 = Kovačič|first1 =Boštjan|last2 = Balažic|first2 = Simon|last3=Kamnik|first3 = Rok|title = Študija hidroelektrarn na Muri|journal = 15. Mišičev vodarski dan 2004|pages = 273–279|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|year=2005|accessdate=3. decembra 2013}}</ref> Na slovenskem delu Mure je samo [[Mala hidroelektrarna Ceršak|MHE Ceršak]] z instalirano močjo 0,66 MW.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dem.si/slo/elektrarneinproizvodnja/20|title=Mala HE Ceršak: prva na Muri|accessdate=3. decembra 2013|archive-date=2013-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212125428/http://www.dem.si/slo/elektrarneinproizvodnja/20|url-status=dead}}</ref> Zgradili so jo leta 1935 za potrebe bližnje tovarne lepenke in leta 1955 temeljito obnovili. Leta 2005 so jo kupile Dravske elektrarne Maribor (DEM) in s tem pridobile koncesijo za rabo vode reke Mure.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=2005120&stevilka=5413|title=Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja|journal=Uradni list RS, 120 (29. 12. 2005)|year=2005|accessdate=3. decembra 2013}}</ref> Že naslednje leto je bil na osnovi te koncesije izdelan Program priprav za projekt HE na Muri.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.pazu.si/dokumenti/25/2/2013/ZBORNIK12_668.pdf|last1=Anzeljc|first1=Darko|year=2013|title=Analiza umeščanja hidroelektrarn na reki Muri|journal=10. znanstvena konferenca PANU, 30. november in 1. december 2012|pages=7|publisher=Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija|location=Murska Sobota|cobiss=73737729|ISBN=978-961-6835-06-0|access-date=2013-12-05|archive-date=2013-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131214030257/http://www.pazu.si/dokumenti/25/2/2013/ZBORNIK12_668.pdf|url-status=dead}}</ref> O gradnji verige hidroelektrarn na slovenskem delu Mure se govori že dolgo; nekateri projekti predvidevajo gradnjo do 12 pretočnih hidroelektrarn, tudi na mejnem delu reke med Špiljem (Spielfeld) in Gornjo Radgono. Decembra 2005 je vlada podelila Dravskim elektrarnam koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na Muri, na osnovi katere bi lahko DEM zgradile na Muri osem hidroelektrarn, in sicer Sladki Vrh, Cmurek, Konjišče, Apače, Radgona, Radenci, Hrastje in Veržej. Prvih šest bi zgradili na mejnem odseku, tako da bi tri upravljal avstrijski partner (verjetno Verbund), tri pa DEM. Kljub temu da ima projekt zelo veliko nasprotnikov med zagovorniki varstva narave in drugimi, je vlada 16. maja 2013 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za HE Hrastje-Mota.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dpa.mzip.gov.si/doc/SprejetoBesedilosklepa_HEHMMura.doc.pdf|title=Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za HE Hrastje-Mota na Muri|accessdate=3. decembra 2013|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923220202/http://www.dpa.mzip.gov.si/doc/SprejetoBesedilosklepa_HEHMMura.doc.pdf|url-status=dead}}</ref> Gradnji verige hidroelektrarn poleg naših nasprotujejo avstrijski naravovarstveniki, zaskrbljenost so izrazili tudi Madžari in Hrvati. Proti elektrarnam je tudi velik del domačinov, ki so že ustanovili več civilnih pobud, mdr. decembra 2009 Zvezo društev Moja Mura.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pomurec.com/vsebina/10334/Zveza_drustev_Moja_Mura_odlocno_proti_hidroelektrarnam_na_reki_Muri|title=Zveza društev Moja Mura odločno proti hidroelektrarnam na reki Muri|publisher=Pomurec.com|accessdate=14. januarja 2015}}</ref> Obmurske občine so v precejšnji meri naklonjene gradnji, saj si od elektrarn obetajo rento, kar kaže, da nas čaka zelo hud boj med zagovorniki gradnje in nasprotniki. == Ljudje in reka == [[Slika:Brod na Muri pri Bistrici 1960 (2).jpg|thumb|Prevoz avtomobilov čez Muro z ročno gnanim brodom (1960)]] Mura je bila stoletja mejna reka med avstrijskimi dednimi deželami in Ogrsko in izrazita, težko prehodna prepreka. Stiki med obema bregovoma so bili zelo šibki, tako da je prišlo v 18. in 19. stoletju celo do nastanka posebnega prekmurskega knjižnega jezika. Ko je po razpadu Avstro-Ogrske s [[trianonska mirovna pogodba|trianonsko pogodbo]] Prekmurje pripadlo takratni Kraljevini SHS (4. junij 1920), ni bilo na Muri niti enega mostu med Radgono in Murskim Središčem; prevoze čez reko so opravljali z brodovi. Prvi most proti Prekmurju so zgradili šele leta 1922 med Veržejem in Dokležovjem, najprej lesenega za cesto (sedanji je od 1967) in nato za železnico (1924). Pozneje so zgradili še mostove med Radenci in Petanjci (1940), med Razkrižjem in Srednjo Bistrico ter med Petišovci in Murskim Središćem (cestni in železniški most). Na pomurski avtocesti je danes med Vučjo vasjo in Bakovci naš najdaljši most, dolg 833 m (odprt 30. oktobra 2003).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori/Premostitveni_objekti_194.aspx|title=Most čez Muro|publisher=DARS|accessdate=17. novembra 2013|archive-date=2012-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120610054441/http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori/Premostitveni_objekti_194.aspx|url-status=dead}}</ref> Leta 1919 je Mura na odseku med Špiljem (nem. Spielfeld) in Radgono povsem na novo postala mejna reka med Avstrijo in Kraljevino SHS. S [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|saintgermainsko mirovno pogodbo]] (10. september 1919) so Apaško polje, na katerem je živel precejšen delež nemško govorečega prebivalstva, prisodili Kraljevini SHS, Radgonski kot na levem bregu s prav tako nemško-slovenskim prebivalstvom pa priključili Republiki Avstriji. Izjemna geomorfna dinamika Mure, s katero je reka vedno prestavljala svojo strugo in ustvarjala vsakič nove stranske rokave, že stoletja povzroča težave pri določanju meje.<ref>{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO2006/R4.pdf|last1 = Balažic|first1 = Simon|title = Meja na Muri|journal = 17. Mišičev vodarski dan 2007|year=2007|pages =38–42|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|accessdate=3. decembra 2013}}</ref> Ko je bila mejna reka med Ogrsko in avstrijskimi deželami, je prihajalo celo do spopadov. Ivan Zelko (1984) opisuje spore med štajerskimi deželnimi stanovi ter ogrskima fevdalcema Tomažem Széchyjem in Sigismundom Bánffyjem. Na ogrski strani reke so gradili nasipe in pregrade, s katerimi so glavni tok Mure preusmerjali na štajersko stran, da je spodjedala breg in odnašala zemljo ter nasipala na ogrski strani. Odnosi so se večkrat tako zaostrili, da je prihajalo celo do oboroženih spopadov, leta 1524 je moral v spore poseči celo sam ogrsko-češki kralj Ludvik II.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWJDE0OM |last=Zelko |first=Ivan |year=1984 |title=Stoletne razprtije zaradi reke Mure med Avstrijo in Madžarsko |journal=Kronika |volume=32 |issue=1 |pages=24-27|accessdate=7. decembra 2015}}</ref> Tudi Slovenija in Hrvaška se v več kot 20 letih od razglasitve samostojnosti nista mogli dogovoriti o medsebojni meji po Muri dolvodno od Gibine. Zavezali sta se le, »... da bosta spoštovali stanje, kot je bilo na dan njune neodvisnosti, tj. 25.6.1991.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Novinarsko_sredisce/Sporocila_za_javnost/aide_memoire-slo.pdf|title=Aide mémoire|publisher=Ministrstvo Republike Slovenije za zunanje zadeve|accessdate=3. decembra 2013|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305054555/http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Novinarsko_sredisce/Sporocila_za_javnost/aide_memoire-slo.pdf|url-status=dead}}</ref> Hrvaška je leta 2006 brez soglasja Slovenije, ki bi ga morala dobiti v skladu s Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju vodnogospodarskih razmerij (podpisana 25. oktober 1996 v Zagrebu), med [[Sveti Martin na Muri|Svetim Martinom na Muri]] in [[Hotiza|Hotizo]] zgradila 118 m dolg most, prek katerega poteka cesta samo do hrvaške kontrolne točke na desni strani Mure – mejnega prehoda za obmejni promet. Leta 2009 sta se državi dogovorili za [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško|arbitražni postopek za določitev meje]]. Mednarodno arbitražno sodišče je z razsodbo 29.6.2017 določilo državno mejo po katastrskih mejah, ki so bile v tem delu usklajene, tako da so sporna ozemlja na levem bregu večinoma pripadla Hrvaški, razen dela vasi [[Brezovec, Lendava|Brezovec]], kjer je Slovenija aktivneje uveljavljala svojo oblast.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/sodisce-odlocalo-po-mednarodnem-pravu.html|title=Sodišče odločalo po mednarodnem pravu|date=30.6.2017|publisher=Delo|accessdate=28. julija 2017|archive-date=2017-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704160456/http://www.delo.si/novice/politika/sodisce-odlocalo-po-mednarodnem-pravu.html|url-status=dead}}</ref> Vendar vprašanje uveljavljanja razsodbe ostaja odprto, saj je hrvaška stran ne priznava.<ref>{{navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja-|last1=Bernik|first1=Tina|last2=Hladnik Milharčič|first2=Ervin|title=Kolinda Grabar Kitarović: Arbitraža ne obstaja|date=24.6.2017|publisher=Dnevnik|accessdate=28. julija 2017|archive-date=2017-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170728123039/https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja-|url-status=dead}}</ref> === Büjraštvo === Ker je Mura tudi v našem delu hudourniška reka, je v preteklosti ob vsaki večji vodi spodjedala bregove in spreminjala tok, odnašala rodovitno zemljo in včasih tudi hiše z ljudmi vred. Že v srednjem veku so se prebivalci ob reki poskušali zoperstaviti reki in so obnavljali načete bregove, tako da so v strugo ob bregu zabili kole, mednje naložili snope povezanega vejevja (fašine) ter jih obtežili s kamni in prodom. Vejevje je naslednje leto pognalo mladike, ki so v nekaj letih obrasle breg in ga zavarovale pred erozijo. To so delali t.&nbsp;i. büjraši, domačini, ki so za to delo dobivali skromno plačilo. Na ogrski strani (na levem bregu) je bila ta dejavnost skromna, dobro urejena pa je bila na desnem, štajerskem bregu, saj je avstrijsko cesarstvo že v drugi polovici 19. stoletja büjraše plačevalo iz deželnega proračuna. Med obema svetovnima vojnama je büjraštvo podpirala tudi takratna Jugoslavija, obstajali so tudi še po drugi svetovni vojni, pozneje so to delo prevzela vodnogospodarska podjetja. Ta pomemben, sonaravni način urejanja reke prikazuje Büjraški muzej na [[Otok ljubezni|Otoku ljubezni]] pri Ižakovcih.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LAMMKMQ|last=Pšajd|first=Jelka|year=2008|title=Razstava Büjraštvo na Muri|journal=Glasnik slovenskega etnološkega društva|volume=48|issue=3–4|pages=122-123|accessdate=4. decembra 2013}}</ref> V Ižakovcih že vrsto let pripravljajo büjraške dneve na Otoku ljubezni; v letu 2017 so od 11. do 13. avgusta potekali že 26. büjraški dnevi, povezani s praznovanjem občinskega praznika občine Beltinci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.beltinci.si/files/other/news/21/88985BUJRA%C5%A0I%202017.pdf|title=26. büjraški dnevi|accessdate=7. septembra 2017}}</ref> === Plavajoči mlini === [[Slika:Mureck 005.JPG|thumb|Plavajoči mlin pri [[Cmurek]]u]] V preteklosti je bila Mura edini vir energije za gosto poseljeno okolico, ki so jo izkoriščali številni plavajoči mlini. Ker se gladina reke močno spreminja, so mlinsko kolo postavili med dva lesena čolna in zraven namestili mlin, ki se je tako dvigal in spuščal skupaj z vodno gladino. Takšnih mlinov niso poznali nikjer drugje v Sloveniji, na Muri pa jih je bilo v preteklosti na desetine. Po drugi svetovni vojni, in tudi že prej, so drug za drugim propadali, do danes so ostali samo štirje: [[Babičev mlin]] pri Veržeju, plavajoči mlin na Otoku ljubezni (Ižakovci) in novo zgrajena plavajoča mlina pri [[Cmurek]]u (Mureck) na avstrijskem bregu Mure ter v Žabniku pri Sv. Martinu na Muri (Hrvaška). Iz tradicije nekdanjega mlinarstva je nastala Mlinarska pot, zanimiva turistična pot z bogato naravno in kulturno dediščino, ki poteka od Veržeja do Žabnika v občini Sv. Martin na Muri na Hrvaškem. Vključuje še obmurske vasi na obeh straneh reke: Dokležovje, Ižakovce in Melince na prekmurski strani ter Razkrižje, Šafarsko in Gibino na prleški strani. Poleg mlinov so na nekaterih točkah prikazane tudi druge tradicionalne obrti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.beltinci.net/Predstavitev_projekta,579,0.html|title=Mlinarska pot|accessdate=7. septembra 2017|archive-date=2013-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20131211180242/http://www.beltinci.net/Predstavitev_projekta,579,0.html|url-status=dead}}</ref> === Murska kolesarska pot === [[Slika:Murradweg (Beginn und Ende).jpg|thumb|Začetek in nekdanji konec kolesarske poti pri [[Gederovci]]h; pot je sedaj urejena do izliva na Hrvaškem]] [[Slika:Halbenrain Bridge 2.JPG|sličica|Most za kolesarje in pešce čez Muro pri [[Črnci]]h]] Od izvira do izliva Mure je speljana ok. 450&nbsp;km dolga kolesarska pot (nemško [[Murradweg]]), ki so jo maja 2012 podaljšali od nekdanjega mejnega prehoda Gederovci/Sicheldorf prek Slovenije do Legrada ob izlivu Mure v Dravo na Hrvaškem. Kolesarska pot poteka od visokogorske doline Lungau v Alpah po dolini navzdol, mimo Gradca in prek ravninske Štajerske do Slovenije. V Sloveniji poteka naprej po obeh bregovih Mure, in sicer na prekmurski strani od vasi Gederovci do Pinc, na desni strani pa od Trat do Gibine in nato naprej po Hrvaški do Legrada.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mura.front-lab.net/si/kolesarska-pot/ob-muri/splosno|title=Kolesarska pot ob Muri|accessdate=18. julija 2017|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908063619/http://www.mura.front-lab.net/si/kolesarska-pot/ob-muri/splosno|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.steiermark.com/sl/murska-kolesarska-pot|title=Murska kolesarska pot|accessdate=18. julija 2017|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908021420/https://www.steiermark.com/sl/murska-kolesarska-pot|url-status=dead}}</ref> Med avstrijsko vasjo Donnersdorf in našimi [[Črnci]] na Apaškem polju so 1. maja 2006 odprli najnovejši most čez Muro, namenjen izključno pešcem in kolesarjem. Most je dolg 83 m in visi na jeklenih vrveh ter je brez opornikov v rečni strugi; zgradili so ga večinoma z evropskimi sredstvi. == Varstvo narave == Človek je Muro v velikem delu njenega toka močno preoblikoval, tako da so zadnji, bolj ali manj naravni odseki samo še v povirnem delu v dolini Lungau in ob spodnjem toku Mure od Murskega Središća do izliva v Dravo. Zgornji tok Mure ter celotni tok Mure z obrečnimi deli ravnine od mostu Radenci–Petanjci do slovensko-madžarsko-hrvaške tromeje so vključeni v varovano območje [[Natura 2000]]. V zgornjem toku, kjer so pred desetletji z regulacijami precej spremenili strugo Mure, že vse od leta 2003 potekajo v okviru projekta LIFE ukrepi za povrnitev delov Mure v naravno stanje: z več kot 90&nbsp;km reke so odstranili vse, kar je oviralo ribje poti po reki navzgor in navzdol, ponovno so uredili več stranskih rokavov in obvodnih logov, obnovili nekaj nekdanjih površin za zadrževanje poplavne vode ter poskrbeli za ustrezno življenjsko okolje močno ogroženega [[sulec|sulca]] (''Hucho hucho'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.murerleben.at/murerleben_i_20032007_lifeiii/index.htm|title=Mur erleben: Das war das Projekt LIFE-III 2003-2007|accessdate=3. januarja 2014|archive-date=2013-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131206160553/http://murerleben.at/murerleben_i_20032007_lifeiii/index.htm|url-status=dead}} (spletna stran v nemščini)</ref> Čeprav je Mura med Gradcem in Slovenijo ujeta v niz pretočnih elektrarn, so ob njej marsikje dobro ohranjeni logi in mokrotni travniki, najbolj pa so hidroelektrarne vplivale na ribjo favno v sami reki. Na tem odseku je nekoč živelo v Muri 21 ribjih vrst, mdr. [[lipan ]](''Thymallus thymallus''). Z zmanjšanjem onesnaženosti in izgradnjo ribjih poti mimo jezov upajo, da se bo nekdanje ribje bogastvo vsaj deloma obnovilo. Za vodne ptiče je v tem delu najbolj privlačno jezero za hidroelektrarno Gralla in logi na levem bregu, kjer so zaradi dviga vodne gladine nastala nova mokrišča. [[Slika:Mura-slovenija-a-2012-07-PV.JPG|sličica|Logi ob Muri]] S pokrajinskega in biološkega vidika je narava vzdolž Mure daleč najlepše ohranjena v spodnjem toku reke, nekako od Špilja (Spielfeld) navzdol do izliva. Čeprav je struga večinoma regulirana, je ob njej bolj ali manj širok pas poplavnih gozdov (logov) in mokrotnih travnikov z izjemno pomembnimi habitati, zaradi katerih je celotno to območje varovano v okviru [[Natura 2000|Nature 2000]] (v Avstriji 21,6&nbsp;km², v Sloveniji 127,7&nbsp;km² in na Madžarskem 21,4&nbsp;km²). Mura ima povsem prost tok vse od zadnje hidroelektrarne nad Špiljem (Spielfeld) navzdol, kar je ugodno za hitro spreminjanje habitatov v sami strugi, predvsem prodišč in neporaščenih rečnih bregov v naplavinah – pomemben življenjski prostor številnih vrst ptičev (mdr. [[vodomec|vodomca]], ''Alcedo atthis''). Vstran od rečne struge so pomembni stranski rokavi, po katerih se pretaka poplavna voda, kadar glavna struga ne zmore prevajati vse vode. Poseben pomen imajo mrtvice – plitva jezerca v opuščenih strugah, ki so nastale v preteklosti, ko je reka še prosto vijugala sem in tja po ravnini ter delala velike meandre ali okljuke. Zanje je značilna specifična vodna vegetacija in bogat živalski svet, predvsem dvoživke, plazilci, kačji pastirji in drugi nevretenčarji. Najlepše mrtvice so Muriša ob spodnjem toku v kotu med Muro in Ledavo, [[Pragozd Orlovšček|Orlovšček]] med Dolnjo Bistrico in Hotizo ter [[Hotiško jezero]] pri Hotizi, poleg teh pa jih je še vse polno tudi drugod v logih ob Muri. V poplavnih gozdovih ob Muri rastejo izključno listavci različnih vrst, odvisno od rastiščnih pogojih. Na najpogosteje poplavljenih delih tik ob reki prevladuje vrbovje (''Salicetum albae''), nekoliko vstran, kjer je podtalnica že nekoliko nižje pod površjem, pa raste naš obrečni nižinski gozd (''Querco roboris–Ulmetum laevis''), v katerem sta dominantni drevesni vrsti hrast [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur'') in dolgopecljati brest (''Ulmus laevis''), vanj pa nezadržno sili 'pritepenka' [[Navadna robinija|robinija]] (''Robinia pseudoacacia''). V teh gozdovih je izjemno bogata tudi grmovna vegetacija in seveda živalski svet, od množice žuželk, kačjih pastirjev, dvoživk, plazilcev in ptic. V logih ob Muri gnezdi okoli 110 vrst ptic, mdr. 30 varovanih ptic iz seznama ptičje direktive, od katerih so nekatere močno ogrožene zaradi izginjanja habitatov (npr. [[čapljica]], ''Ixobrychus minutus''). == Galerija == <gallery perrow="5"> Slika:Mura Petanjci.jpg|Mura pri [[Petanjci]]h Slika:Gradec Schlossberg.jpg|Mura pri [[Gradec|Gradcu]] Slika:Murursprung01.JPG|Izvir Mure Slika:Stara Mura VP01.jpg|Stara Mura pri Sv. Martinu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * Globevnik, Lidija (2009). Celosten pogled na vode porečja Mure in upravljanja z njimi. V: Pomurje. Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Zbornik 20. zborovanja slovenskih geografov, Ljutomer – Murska Sobota, str. 93–105. COBISS 4592737. * Hribar, Andraž (2012). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFOBPZLG ''Analiza sprememb geomorfoloških oblik na reki Muri od 1824 do 2006'']. Varstvo narave, 26, str. 27–42. Ljubljana. COBISS 3538854. * Kikec, Tatjana (2007). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNKLQ226 ''Reka Mura, skriti biser Evrope'']. Geografski obzornik, 54, 3–4, str. 31–37. Ljubljana. * Mlinarič, Tine (2011). Büjraši. Beltinci, Zavod za turizem in kulturo, 69 str. COBISS 67467265. ISBN 978-961-93132-0-6. * Mura (2016). [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I79SPQ98 ''Mura'']. Proteus, let. 78, št. 6–8 (februar–april 2016) (več člankov). * Novak, Jožef (2009). Poplavna zaščita in ukrepi ob nastopu visokih voda v porečju Mure. V: Pomurje. Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Zbornik 20. zborovanja slovenskih geografov, Ljutomer – Murska Sobota, str. 106–126. COBISS 39917922. * Pomurje (2009). Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Zbornik 20. zborovanja slovenskih geografov, Ljutomer – Murska Sobota, 26.–28. marec 2009 (ur. Tatjana Kikec). COBISS 244432640. ISBN 978-961-91456-1-6 (Zveza geografov Slovenije). (Zbornik povzetkov je na spletni strani http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik_povzetkov.pdf). * Balažic, Janez, Dešnik, Stanka, Just, Franci, Lainšček, Feri, Mlinarič, Tine, Vogrin, Milan, Vratuša, Anton (2003). Reka Mura (v Sloveniji). Murska Sobota, Franc-Franc, 168 str. COBISS 50031873. ISBN 961-219-052-6. * Trontelj, Miran (1997). ''Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja:'' pomembni vremenski dogodki v zgodovini: vreme ob pomembnih dogodkih. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 137 str. COBISS 69714688. ISBN 961-6024-03-5. == Zunanje povezave == {{wikislovar|Mura}} {{kategorija v Zbirki|Mur River|Mura}} * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-mura Slovenski vodni krog: Mura] * [http://www.pomurec.com/vsebina/17692/Babicev_mlin_v_Verzeju_-_panonski_plavajoci_mlin_na_Muri Babičev mlin v Veržeju – panonski plavajoči mlin na Muri] * [http://www.mura-drava-bike.com/si/murska.asp Kolesarske poti ob Muri, R2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120609070946/http://www.mura-drava-bike.com/si/murska.asp |date=2012-06-09 }} {{Pritoki Mure}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Mura| ]] [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Reke na Madžarskem]] [[Kategorija:Pritoki Drave]] [[Kategorija:Biosferni rezervati v Sloveniji]] pqj4es0pnbkf57axjsb0gi7i98wjl19 0 24152 6732264 6720473 2026-08-07T14:52:35Z Kraškaburja 121442 /* Medvojno politično delovanje */ Vizualna ureditev 6732264 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}[[Slika:O.F..png|alt=Napis O.F.|sličica|grafiti Triglava in črk OF, ki se je prikazoval po okupirani Sloveniji.]] '''Osvobodilna fronta slovenskega naroda''' (znana tudi le kot '''Osvobodilna fronta'''; [[kratica]]: '''OF SN''' oz. '''OF''') je bila [[Slovenija|slovenska]] [[politika|politična]] [[organizacija]], ki je nastala kot posledica okupacije [[Dravska banovina|Dravske Banovine]] (Slovenije) v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Pod tem imenom je delovala med letoma [[1941]] in [[1953]]. Njen namen je bil organizacija oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve slovenskega ozemlja, že med vojno pa je tudi izvajala gverilsko delovanje z namenom prevzema oblasti.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] == Ustanovitev in sestava == V noči s 26. na 27. april 1941 so se v vili književnika [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] (lastnik vile je bil književnikov oče Josip Vidmar st.)<ref>Vidmar, Živa. O Vidmarjevi vili in Osvobodilni fronti. Dnevnik, 3. maj 2023</ref> v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]] sestale skupine, ki so že pred okupacijo sodelovale v [[Društvo prijateljev Sovjetske zveze|Društvu prijateljev Sovjetske zveze]]. [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] so predstavljali [[Boris Kidrič]], [[Aleš Bebler]] in [[Boris Ziherl]], [[Krščanski socialisti|krščanske socialiste]] [[Tone Fajfar]], [[Sokol (društvo)|sokole]] [[Josip Rus]], kulturne delavce pa [[Josip Vidmar]], [[Franc Šturm]] in [[Ferdo Kozak]]. Ta sestanek je sklicala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]],<ref>{{navedi knjigo | last = Kidrič | first = Boris | authorlink = Boris Kidrič | year = 1959 | title = Kratek oris razvoja Osvobodilne fronte in sedanja politična situacija v Sloveniji | pages = 45-88 | cobiss = 512420138}}</ref> udeležence pa so o njem obvestili tik pred zdajci<ref>{{navedi knjigo | last = Vidmar | first = Josip | authorlink = Josip Vidmar | year = 1980 | title = Obrazi | publisher = DZS | location = Ljubljana | pages = 366 | cobiss = 22216448}}</ref>. Kaj so na sestanku govorili, ni povsem jasno, saj dokumenti s tega sestanka ne obstajajo,<ref>{{navedi knjigo | last = Griesser - Pečar | first = Tamara | authorlink = Tamara Griesser - Pečar | year = 2004 | title = Razdvojeni narod | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | pages = 121 | cobiss = 213025024}}</ref> izjave posameznih udeležencev pa si nasprotujejo (nekateri pravijo, da so se dogovorili o pripravah na oborožen odpor proti imperializmu,<ref>{{navedi revijo | author = [[Tone Fajfar]] | year = 1971 | journal = Tovariš | issue = 17}}</ref> nekateri pa trdijo, da se o tem niso pogovarjali<ref>{{navedi knjigo | last = Rus | first = Veljko | authorlink = Veljko Rus | year = 1992 | title = Zapiski iz življenja Josipa Rusa | publisher = Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije | location = Ljubljana | pages = 138 | cobiss = 32442880}}</ref>). V spomin na ta dogodek je [[27. april]]a praznik [[dan upora proti okupatorju]] (prej dan OF). V natančnejših zapisih se kasneje pojavlja tudi ime '''Osvobodilna fronta slovenskega naroda''' (kratica '''OF SN'''). Vsega skupaj je OF sestavljalo več kot 15 skupin, med drugim: * ''Komunistična partija Slovenije'' (KPS, ustanovna in vodilna skupina) * ''Krščanski socialisti'' (ustanovna skupina) * ''Narodni demokrati - Sokoli'' (ustanovna skupina) * ''Kulturniška skupina'' (ustanovna skupina) * ''Društvo kmečkih fantov in deklet'' * ''Stara pravda'' (kasneje izključena) * ''"Ministrska skupina"'' (ministri starojugoslovanske vlade) * ''"Čoševa skupina"'' (študenti ljubljanske univerze) * ''Zveza inženirjev'' * ''Zveza slovenske mladine'' * ''[[Jugoslovanska ženska zveza]]'' (kasneje izključena), * ''Antifašistična fronta žensk Slovenije'' (AFŽ, pridružena po vojni), * ''Ljudska mladina Slovenije'' (LMS, pridružena po vojni), * ''Enotni sindikati'' (ES, pridruženi po vojni). Krščanski socialisti so znotraj OF tvorili dve skupini. Katoliško delavsko sindikalno skupino je predstavljal [[Tone Fajfar]], izobražensko [[Edvard Kocbek]], ki se je v delo OF vključil avgusta 1941 in pri ustanovitvi ni sodeloval. Obe skupini sta delovali na osnovi idej krščanskega socializma [[Janez Evangelist Krek|dr. Janeza Evangelista Kreka]]. Ker so intelektualci želeli ohraniti samostojnost znotraj OF, so kmalu prišli v spor s komunisti. Člani "demokratičnega" krila [[Sokol (društvo)|Sokola]] niso bili strankarsko organizirani. Za cilj so si postavili socialno in harmonično ureditev družbe. V skladu z geslom »Zdrav duh v zdravem telesu« so želeli doseči uravnoteženost človekove duševne in telesne dejavnosti. Postopoma je večina njihovih članov vstopila v KP. Kulturniki so bili nepovezani, deloma liberalno, deloma levo usmerjeni. Poleg tega je bilo v OF tudi več poluradnih skupin, ki so predstavljale organizacije in združenja in so OF pomagale znotraj okvira svojega siceršnjega delovanja (prevozniki). Vstopanje novih skupin v OF je bilo prepovedano septembra 1944. Pozneje so se v OF vključile številne politično različno usmerjene skupine. Vse je združevala želja po svobodi, ki pa bi jo njihovem mnenju lahko dosegli le z oboroženim uporom proti okupatorju. Zaradi prevlade komunistov, ki so ves čas delovali po usmeritvah KPJ in [[Kominterna|Kominterne]], je nastalo tudi prvotno poimenovanje. Kominterna je menila, da so za začetek druge svetovne vojne odgovorne tako fašistične kot zahodne države, zato so se komunisti dolžni boriti proti obojim. Po ustanovnem sestanku OF so se začele priprave na oboroženo vstajo. Do nje je prišlo 22. 7. istega leta (nekdaj praznik [[Dan vstaje slovenskega naroda]]). V nasprotju s preostalo Jugoslavijo, kjer je priprave na vstajo vodila KPJ, so v Sloveniji potekale pod skupnim vodstvom Osvobodilne Fronte, ki je v ta namen ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Septembra 1941 je postal vrhovni plenum OF hkrati tudi [[Slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO). Tako je vrhovni plenum OF postal hkrati politično in oblastno telo. S sklepom vodstva OF, da je postal »edini pooblaščen«, da na slovenskem organizira in vodi oborožen upor, je vodstvo prepovedalo nastanek oboroženih enot zunaj OF, čeprav bi nastale zaradi boja proti okupatorju. Ta sklep je že kazal na nedemokratične in monopolne usmeritve znotraj OF, kar se je pokazalo tudi v nadaljnjem razvoju. Osvobodilna fronta je kmalu postala odlično organizirana. Ker so vanjo vstopile še številne manjše skupine, ki so bile različne politične usmeritve, je OF dobila koalicijski značaj. Na terenu je nastala mreža odborov, v katere so se ljudje množično vključevali. Organi OF so bili: * '''Vrhovni plenum OF''', ki so ga sestavljali predstavniki vseh skupin, vključenih v OF ** sredi septembra 1941 je nastal tudi [[Slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO). Pod obema imenoma je deloval do konca oktobra [[1943]]. ** Takrat so na zasedanju v Kočevju izvolili 120-članski Plenum OF / SNOO, ki se je razglasil za edini organ, ki lahko vodi Slovence v narodnoosvobodilnem boju. ** Na zasedanju v [[Črnomelj|Črnomlju]] februarja [[1944]] se je SNOO preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). * '''Izvršni odbor OF''' - kot izvršilni organ OF so ga sestavljali le predstavniki vseh štirih ustanovnih skupin. * '''Sekretariat OF''' - sestavljali so ga predstavniki KPS, krščanskih socialistov in Sokolov (3 ljudje / člani). Poleg naštetih je nastala mreža odborov, ki se je z vrha piramidasto širila. Nastali so: * pokrajinski odbori za Štajersko, Primorsko, Gorenjsko, Koroško * okrožni odbori * okrajni, v mestih pa mestni odbori * terenski odbori == Program == Program OF se je med vojno oblikoval postopoma. 22. junija 1941, po napadu Nemčije na Sovjetsko Zvezo, je OF objavila sedem Gesel Osvobodilne fronte: * Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi. * Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s [[Koroška (zvezna dežela)|koroškimi]] in primorskimi Slovenci. * Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega [[Balkan]]a v njihovem boju za osvoboditev. * SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega sožitja med narodi. * Osvoboditev je možna samo na ruševinah [[imperializem|imperializma]]. * Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. * Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> Zlasti zadnja tri izrazito revolucionarna gesla kažejo, da so slovenski [[komunisti]] kot vodilna skupina v OF takrat pričakovali hitro zmago [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ki bi jim omogočila izvedbo socialistične revolucije v Sloveniji. Ta tri gesla so bila tudi vzrok za veliko nezaupanje starih meščanskih strank do OF. Postopoma pa se je pričakovanje hitrega konca vojne razblinilo. Vrhovni plenum OF je sprejel odlok o vključitvi slovenskih čet v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije. 1. novembra je na svojem 4. zasedanju predstavil in sprejel sedem Temeljnih točk Osvobodilne fronte: * Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. * Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. * Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov Osvobodilna fronta ne priznava razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. * Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic OF preoblikuje [[slovenski narodni značaj]]. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. * Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. * Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota. * Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način. Pod vplivom [[Atlantska listina|atlantske listine]] je 21. decembra 1941 seznamu dodal še dve točki: * V skladu s slovesnimi izjavami [[Churchill]]a, [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelta]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]a bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. * Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste in Slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci. Cilje so ves čas vojne točneje opredeljevali. Ker so se v OF postopoma vključile politično raznolike skupine, kot so bile skupina Samostojne kmečke stranke - liberalne politične stranke, katero skupino so imenovali tudi ministrska (po nekaj nekdanjih ministrih), Zveza kmečkih fantov in deklet, [[Stara pravda]], del oficirske organizacije z [[Jaka Avšič|Jakom Avšičem]], kar je precej okrepilo koalicijskih značaj OF. Zato so se o posameznih točkah pogajali, kljub temu pa so ostale nekatere sporne. Zlasti sta bili sporni vodilna vloga KPS in stališče do Jugoslavije. Ker so unitarni liberalci in skupina Stare pravde zagovarjali obnovitev Jugoslavije v predvojni obliki, so po sporu z drugimi skupinami izstopili iz OF. Zato so preostale skupine, združene v OF, sprejele točko o notranji ureditvi Zedinjene Slovenije in njenih zunanjih odnosih. Glede na zapisano je tako nastal pomemben političen program, ki govori o boju proti okupatorju, združitvi Slovencev, obnovi Jugoslavije, demokratičnih političnih namerah OF (5., 6., 7. točka), v 8. pa govori o ideji [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in pravici Slovencev do samoodločbe. Najmočnejša skupina v OF, [[Komunistična partija Slovenije]], je ta demokratična načela razlagala po svoje. Že iz predvojnega časa nastali program KPJ kaže, da je boj proti okupatorju povezovala z revolucionarnim prevzemom oblasti. Člani KPS so postopoma prevzemali vodilne položaje znotraj OF ter tako postopoma onemogočili, da bi Osvobodilna fronta ostala organizacija, ki bi politično različno misleče združila v osvobodilnem boju. Sredi avgusta so komunisti brez vednosti drugih skupin ustanovili varnostno obveščevalno službo (VOS). Ta je odkrivala in kaznovala posameznike, ki so sodelovali z okupatorji. Ljudi, ki so sodelovali z okupatorji, jim pomagali iskati pripadnike OF ali pa so izdajali položaje partizanskih enot, so imenovali narodni izdajalci. S septembrskim odlokom o zaščiti slovenskega naroda so pojem narodnega izdajalca tudi opredelili. Pripadniki [[VOS]] so takšne ljudi kaznovali, mnoge med njimi pa tudi usmrtili. Prva takšna akcija je bila izvedena 4. decembra 1941, ko so izvedli atentat na [[Fanouš Emer|Fanouša Emerja]], ker je rekrutiral bivše jugoslovanske oficirje in člane [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]] v skupine, ki so se nasprotovale Osvobodilni fronti.<ref>Tomasevich, Jozo (2001). ''War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration'' '''2'''. Stanford: Stanford University Press. ISBN 0-8047-0857-6. Stran. 97</ref> Naslednja žrtev je bil industrijalec [[Avgust Praprotnik]], ubit februarja 1942, ker je izdal partizane, ki so jih fašisti potem ubili.<ref name="Tomasevich, Jozo 2001">Tomasevich, Jozo (2001). ''War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration'' '''2'''. Stanford: Stanford University Press. ISBN 0-8047-0857-6. Stran 98</ref> Sledil je uboj [[Lambert Ehrlich|Lamberta Ehrlicha]], slovenskega teologa in politika, zaradi pisma fašističnim oblastem, v katerem je predlagal, da Italijani oborožijo Slovence za boj proti partizanom.<ref name="Tomasevich, Jozo 2001"/> Druge žrtve so bili policijski obveščevalec Fortunat Majdič (avgust 1942) in policijski oficir Kazimir Kukovič, ter oktobra 1942 [[Marko Natlačen]], vodja SLS, avtor pisma hvaležnosti Mussoliniju od 3. maja 1941, čigar stranka je takrat kot del [[Legija smrti|Legije smrti]] in [[Vaške straže|Vaških straž]] sodelovala z italijansko vojsko v borbi proti partizanom.<ref name="ReferenceA">Tomasevich, Jozo (2001). ''War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration'' '''2'''. Stanford: Stanford University Press. ISBN 0-8047-0857-6. Stran 98.</ref> Ker so Italijani odgovorili s streljanjem talcev (največ, 24, za Natlačena), je VOS prekinil z usmrtitvami v Ljubljani. Na podeželju pa so nadaljevali z likividacijami oseb, obtoženih izdaje, na kar so sodelavci okupatorja odgovorili z likvidacijo članov Osvobodilne fronte ali pa z izdajo Italijanom.<ref name="ReferenceA"/> Komunisti so to izkoristili tudi za obračun z ostrimi nasprotniki komunizma;<ref name=":21">Štih, P; Godeša, B; Suppan, A. (2025), str. 400</ref> nekateri med njimi tudi niso sodelovali z okupatorjem. Program je bil dopolnjen še na 1. kongresu OF julija 1945 v Ljubljani. == Hierarhija in organi == {| style="float:right" width="650" |+ '''Hierarhija Osvobodilne fronte''' |- |style="text-align:center; background:#FFE9C0; border:1px solid #CFCBBF;"| '''VRHOVNI PLENUM'''<br/> <small>(od septembra 1941 tudi slovenski<br/>narodnoosvobodilni odbor)</small><br/> Predstavniki vseh skupin<br/> [[Slika:Arrow up.svg|5px]]<br/> '''IZVRŠILNI ODBOR'''<br/> Predstavniki ustanovnih skupin<br/> [[Slika:Arrow up.svg|5px]]<br/> '''SEKRETARIAT'''<br/> en predstavnik KPS, krščan.<br/>socialistov in sokolov<br/> [[Slika:Arrow up.svg|5px]]<br/> '''POKRAJINSKI ODBORI'''<br/> [[Slika:Arrow up.svg|5px]]<br/> '''OKROŽNI ODBORI'''<br/> [[Slika:Arrow up.svg|5px]]<br/> '''OKRAJNI ODBORI'''<br/> [[Slika:Arrow up.svg|5px]]<br/> '''TERENSKI ODBORI''' |valign="top" style="padding-top:30px"|[[Slika:Arrow right.svg|30px]] |valign="top"| {| style="background-color:#FFE9C0; text-align:center; border:1px solid #CFCBBF;" |'''SLOVENSKI'''<br/> '''NARODNOOSVOBODILNI'''<br/> '''ODBOR'''<br/> September 1941 |} |valign="top" style="padding-top:30px"|[[Slika:Arrow right.svg|30px]] |valign="top"| {| style="background-color:#FFE9C0; text-align:center; border:1px solid #CFCBBF;" |'''SLOVENSKI'''<br/> '''NARODNOOSVOBODILNI'''<br/> '''SVET'''<br/> Februar 1944, Črnomelj |} |} Že kmalu po nastanku je bila določena natančna hierarhija OF, ki je v mnogočem posnemala predvojno partijsko hierarhijo. Na dnu so bili razni lokalni odbori, posejani po vsem ozemlju, na katerem je OF delovala. Sekretariat in Izvršilni odbor so sestavljali predstavniki posameznih sodelujočih skupin. Najvišji organ OF je bil Vrhovni plenum, imenovan tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), februarja 1944 pa preimenovan v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). === Lokalni odbori OF === OF je postopoma po vsem slovenskem ozemlju razširila mrežo odborov, ki so na terenu predstavljali OF. Ti so se delili na [[Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda|'''pokrajinske''']] (za [[Štajerska|Štajersko]], [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Primorska|Primorsko]] in Koroško - kratica '''PNOO''' oz. '''PO OF'''), [[Okrožni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda|'''okrožne''']] (kratica '''OO OF'''), '''okrajne''' ali '''rajonske''' (kratica '''OkO''') in '''terenske''' ali '''krajevne odbore'''. Obstajali so tudi '''matični odbori''', ki so predstavljali poklice ali ustanove. Posamezne odbore je sestavljalo po 3 do 15 predstavnikov. Vodili so jih sekretarji, ki so bili pogosto tudi sekretarji lokalnega komiteja KPS. Posamezniki, ki so pri OF sodelovali, pa so se imenovali aktivisti OF. Do [[jesen]]i 1944 so posamezne odbore z izjemo krajevnih in matičnih volili predstavniki višjih odborov, nato pa so, če je bilo mogoče, na zborih aktivisti OF izvolili okrožne in okrajne [[plenum]]e, ti pa nato svoja tajništva. === Izvršni odbor OF === [[Slika:Seja lO OF Slovenije leta 1944 v Dohliču.jpg|thumb|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič]]u ([[Bela Krajina]])]] '''Izvršni odbor OF''' (kratica '''IO OF''') je bil ustanovljen [[28. julij]]a 1941 kot delovni odbor s petimi člani (Kidrič, Kardelj, Fajfar, Rus, Vidmar) izmed ustanovnih skupin OF. Avgusta se je odbor razširil za dva člana ([[Edvard Kocbek|Kocbek]], [[Franc Lubej|Lubej]]) in dobil dokončno ime. [[1. oktober|1. oktobra]] je bil vanj sprejet še [[Franc Leskošek|Leskošek]], [[12. december|12. decembra]] pa sta bila Rus in Kocbek poslana v IO [[AVNOJ]]a. [[12. januar]]ja [[1943]] je v svojo sestavo sprejel še [[Marijan Brecelj (politik)|Marijana Breclja]] in [[Zoran Polič|Zorana Poliča]]. Do aprila 1943 je imel tudi sekretariat treh članov (predsednik Rus, Kidrič in Fajfar). Pri IO je delovalo več komisij (nadzorna, upravna, osrednja gospodarska komisija, komisija za agitacijo in propagando …). [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]] leta 1943 je delo IO OF potrdil in ga izvolil v dotedanji sestavi. Na prvem zasedanju SNOS v [[Črnomelj|Črnomlju]] je bil vanj izvoljen še [[France Bevk]] in od takrat je IO OF nastopal tudi kot '''Predsedstvo SNOS'''. [[23. september|23. septembra]] 1944 je bil razširjen še s člani nekdanjega Vrhovnega plenuma in uveljavljenimi aktivisti OF, tako da se je število njegovih članov povzpelo na 27. Na omenjeni seji septembra 1944 je bil IO ločen od državnih oblasti in postal zgolj politični organ, ki je bil razširjen z novimi člani iz konstitutivnih skupin na skupaj 27 članov. Tudi po osvoboditvi je kljub prizadevanjem KPS ostal organ z raznoliko politično strukturo. Predsedstvo IO OF je bilo sestavljeno takole: Josip Vidmar kot predsednik in podpredsedniki: Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Josip Rus ter Boris Kidrič kot sekretar, njegov namestnik pa je bil Marijan Brecelj. Na prvem kongresu OF julija 1945 je postal izvršilni organ GO OF s predsednikom Josipom Vidmarjem. Njegova naloga je postala usmerjanje članstva h graditvi ljudske oblasti in v notranjih vrstah obračunavanje z ostanki strankarstva. Na drugem kongresu OF aprila [[1948]] je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Po novem je IO imel 36 članov. V letih po sporu [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] z [[Informbiro]]jem je prvo soglasno podpiral ter se doma ukvarjal z uvajanjem [[samoupravljanje|samoupravljanja]]. Na tretjem kongresu OF leta [[1951]] so bila sprejeta nova pravila OF. Število članstva se tam ni bistveno spremenilo, članstvo celotnega GO pa se je povečalo na 250. Tega leta je sledil spor z Edvardom Kocbekom in njegov odstop leta [[1952]]. Ko se je OF aprila 1953 preoblikovala v [[Socialistična zveza delovnega ljudstva|Socialistično zvezo delavnega ljudstva]], je prenehal obstajati tudi IO. === Vrhovni plenum OF === '''Vrhovni plenum OF''' je bil od začetkov OF junija 1941 do oktobra 1943 najvišji organ OF. Sestavljali so ga predstavniki vseh v OF sodelujočih skupin. Do italijanske kapitulacije septembra 1943 je deloval v Ljubljani, nato pa na osvobojenem ozemlju. Na prvem zasedanju [[15. junij]]a 1941 je sprejel gesla OF in na drugem [[28. julij]]a izvolil Izvršni odbor (IO) OF. Na tretjem zasedanju 15. septembra si je nadel še ime '''Slovenski narodnoosvobodilni odbor''' (kratica '''SNOO'''), ki je predstavljal zakonodajno telo OF. Na tem sestanku je sprejel nekatere temeljne odloke: razglasil je, da edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod, prepovedal podobno organiziranje zunaj OF, se povezal s podobnimi partizanskimi organi po Jugoslaviji, sprejel odlok o začiti slovenskega naroda in njegovem osvobodilnem gibanju ter uvedel [[narodni davek]] in [[posojilo svobode]]. Na četrtem zasedanju 1. novembra 1941 je sprejel prvih sedem temeljnih točk OF. Na petem zasedanju [[6. november|6. novembra]] [[1942]] je po [[Roška ofenziva|italijanski ofenzivi]] sprejel sklepe o okrepitvi enotnosti OF. [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|Proglas o priključitvi Primorske matični domovini, 16. september 1943]] Po italijanski kapitulaciji so člani Vrhovnega plenuma odšli na osvobojeno ozemlje in imeli nekaj zasedanj v gradu [[Soteska]] ter v [[Baza 20|Bazi 20]]. [[16. september|16. septembra]] 1943 so tam sprejeli sklep o priključitvi [[Primorska|slovenskega Primorja]] Zedinjeni Sloveniji ter pripravljali Zbor odposlancev slovenskega naroda. Sklep o priljučitvi Primorske je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Ta je [[3. oktober|3. oktobra]] 1943 v [[Kočevje|Kočevju]] izvolil nov 120-članski '''Plenum OF''' oz. Slovenski narodnoosvobodilni odbor, v katerem so bili tudi člani dotedanjega Vrhovnega Plenuma; ta je s tem prenehal obstajati, njegovi člani pa so bili septembra 1944 vključeni v razširjeni IO OF. Kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor je prenehal obstajati [[19. februar]]ja 1944 z nastankom SNOS. === Slovenski narodnoosvobodilni svet === [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (kratica '''SNOS''') je bil med februarjem 1944 in oktobrom [[1946]] vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]] in kasneje [[Socialistična republika Slovenija|LRS]]. Njegov predhodnik je bil SNOO, ki se je na prvem zasedanju 19. februarja 1944 v Črnomlju preimenoval v SNOS. Na začetku je imel 120 članov. Na prvem zasedanju je, ker je bila večina članov iz Ljubljane, [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], izvolil novih 20 predstavnikov iz Primorske, 21 iz [[Štajerska|Štajerske]] in 19 iz Koroške ter Gorenjske. V vojnem času to povečanje nikoli ni bilo izpeljano. Njegovi sestavni deli so bili zakonodajni odbor, komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev za Slovenijo in verska komisija, druge komisije pa so bile pri njegovem predsedstvu, ki je bilo do razglasitve [[Narodna vlada Slovenije|Narodne vlade Slovenije]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] [[5. maj]]a 1945 tudi izvršilni organ NOG in LRS. Drugo zasedanje SNOS je bilo v Ljubljani [[9. oktober|9.]] in [[10. oktober|10.]] septembra 1946. Z izvolitvijo [[Ustavodajna skupščina LRS|ustavodajne skupščine LRS]] [[27. oktober|27. oktobra]] 1946 je SNOS prenehal obstajati. == Medvojno politično delovanje == Že kmalu po ustanovitvi je OF postala močan politični faktor in do konca leta 1941 delovala v večini ozemlja današnje Kranjske in Primorske. Na Štajerskem so imeli določene brigade kot je bila na primer celjska četa, pohorska četa ter brežiška četa a niso bili v večini, to je pripadalo četnikom. Po propadu Pohorskega bataljona 11.septembra 1942 so partizani dokončno izgubili vpliv nad Štajersko. Na Prekmurju nikoli niso resno zaživeli. Najmočnejši vpliv je OF imela v kraju nastanka Ljubljani. Tam se je njena [[Varnostno-obveščevalna služba|VOS]] lotila odstranjevanja svojih ideoloških nasprotnikov (do konca leta 1941 je večinoma v Ljubljani pa tudi drugod po Sloveniji ubila 17 Slovencev).<ref>{{navedi knjigo |last1= Mlakar |first1= Boris (avtor poglavja) |authorlink1= Boris Mlakar |title= Žrtve vojne in revolucije |url= http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Zbornik_05-1.pdf |accessdate= 2011-06-25 |year= 2005 |publisher= Državni svet Republike Slovenije |location= Ljubljana |isbn= 961-6453-08-4 |cobiss= 219759104 |page= 23 |chapter= Krogi nasilja med slovenci v vojnih letih 1941-1945 |archive-date= 2011-07-19 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110719102550/http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Zbornik_05-1.pdf |url-status= dead }}</ref> Ti umori so se končali po streljanju talcev zaradi usmrtitve [[Marko Natlačen|dr. Marka Natlačena]]. Poleg tega je z raznimi akcijami (grafiti, trosenje letakov) ter z demonstracijami redno dokazovala svojo prisotnost in pozivala na boj. Ko je OF imela dovolj vpliva in podpore, se je začela razglašati za utelešenje ljudske oblasti, nasprotne okupatorski.<ref>{{navedi knjigo|author=Čepič, Zdenko s sod. |year=1995 |title=Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929 - 1955 |url=http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/Kljucne_znacilnosti_slovenske_politike_v_letih_1929-1955.pdf |location=Ljubljana |publisher=Inštitut za novejšo zgodovino |pages=42–47 |isbn=961-90261-0-1 |cobiss=53722624}}</ref> Konec leta 1941 in v začetku leta 1942 je razglasila slovensko partizansko vojsko za edino obliko boja proti okupatorju in posebej prepovedala ostale oblike. KPS je imela ves čas delovanja OF vodilno vlogo, kar sta ji preostali ustanovni članici (krščanski socialisti in Sokoli) [[28. februar]]ja 1943 potrdili z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]], ki je določala enotnost OF. Izjavo je konec aprila 1943 na [[Žiben|Žibnu]] na Kočevskem potrdil 1. zbor aktivistov OF Dolenjske in Notranjske. Čeprav to v izjavi ni bilo zahtevano, je kmalu sledil razpad omenjenih skupin. OF je poveljevala celotnemu osvobodilnemu gibanju na Slovenskem; poleg redne partizanske vojske je vodila še posebne službe znotraj nje (varnostne službe) in tehnične organizacije, pomembne za njeno delovanje ([[Partizanski tisk|tisk]], [[Partizanska saniteta|saniteta]], delavnice, ilegalni radio). [[Slika:Proslava 3. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte v Poljanah.jpg|thumb|Proslava 3. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte v Poljanah, 27. aprila 1944]] Svoje aktiviste in prebivalce je OF privabljala z raznimi sestanki in [[miting]]i, med slednjimi sta bila dva najbomembnejša v Žibnu in v Črnomlju. Za delovanje OF so bila pomembna njena sredstva za javno obveščanje. Svoja glasila so imele posamezna ustanovne skupine, pokrajinski odbori in nekateri okrožni odbori OF ter množične organizacije znotraj nje. OF je imela tudi svoj radijski oddajnik, ki je med letoma 1941 in 1942 kot [[Radio Kričač]] oddajal v Ljubljani, med letoma 1944 in 1945 pa kot [[Radio Osvobodilna fronta|Radio OF]] v Črnomlju. OF je bila kot narodna organizacija posebnost v jugoslovanskem odporniškem gibanju, zaradi česer so jo nekateri njegovi voditelji gledali z nezaupanjem. Prevladujoče mnenje pa je, da bi se brez OF zaradi posebnega zemljepisnega položaja in razkosanosti Slovenije partizansko gibanje tu težko uveljavilo. === Ljubljana === V prvih mesecih vojne je bila Ljubljana središče narodnoosvobodilnega gibanja. Tu je do maja 1942 delovalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Večina voditeljev gibanja, s tem pa tudi vodstva političnih organizacij, je bila v Ljubljani. Ljubljana je bila propagandno in obveščevalno središče, saj so v njej delovale številne skrivne tiskarne in ciklostilne tehnike, ki so tiskale in razmnoževale časopise ter drugo gradivo, delovale so skrite delavnice in skladišča. S pomočjo mobilizacijske komisije so skrbeli za odhod v partizane, z odbori Ljudske pomoči (kasneje Slovenske narodne pomoči) pa so skušali pomagati družinam internirancev, ilegalcem, žrtvam okupatorja. Z željo, da bi zatrli odpor, so Italijani februarja 1942 obdali Ljubljano z bodečo žico in bunkerji, prehode pa strogo kontrolirali. Od septembra 1941 naprej je v Ljubljani deloval radio OF Kričač. Da bi preprečili njegovo delovanje, so Italijani v aprilu 1942 ukazali odvzem radijskih aparatov. OF je ob pomembnih zgodovinskih datumih v Ljubljani organizirala posebne manifestacije. Takrat so se ljudje ob točno določeni uri (med 7. in 8. uro zvečer) umaknili v domove. Ker je tiha in prazna Ljubljana delovala zastrašujoče, so Italijani 8. februarja 1942 premaknili svojo policijsko uro na zgodnejši čas. Zaradi množičnih akcij, ki jih je OF izvajala, podpirala pa jih je večina prebivalstva, je OF postala Ljubljani prava »država v državi«. === Primorska === [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|320px|'''Prisotnost Slovencev zahodno od [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]:'''<br /> {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje (''[[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]''), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (''Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred''), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref> Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko poitalijančevanja Slovencev, ki so živeli zahodno od rapalske meje. Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mnogi mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale v primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.<ref>Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožuje, Založba Lipa 1999</ref> Fašizem je pri Slovencih izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili revolucionarno ilegalno organizacijo [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Kmalu po napadu sil osi je bil, decembra 1942, v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju {{!}} Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Kmalu po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Razvoj ljudske oblasti in postopni prevzem komunistične oblasti == Posebnost slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je bila gradnja ljudske oblasti. Medtem ko si je večina udeležencev osvobodilnega gibanja želela osvoboditve in spremenjene, boljše, demokratične odnose v novi državi, si je KPS prizadevala obdržati nadzor nad gibanjem in pripraviti izhodišče za revolucionaren prevzem oblasti. Slovenski komunisti so skupaj z nekaj levo usmerjenimi političnimi skupinami 26. aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda. Komunisti so si ves čas prizadevali, da bi prevzemali ključne položaje v sistemu oblasti, res pa je, da so pazili, da so bili v organih OF tudi predstavniki vseh drugih skupin, vključenih v OF. Septembra 1941 je postal Vrhovni plenum OF hkrati tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Tako je Vrhovni plenum OF postal hkrati politično in oblastno telo, sestavljali pa so ga predstavniki vseh skupin, ki so bile vključene v OF. Osvobodilna fronta je kmalu postala odlično organizirana. Ker so vanjo vstopile še številne manjše skupine, ki so bile različne politične usmeritve, je dobila OF koalicijski značaj. Na terenu je nastajala mreža odborov, v katere so se ljudje množično vključevali. Sprva so na terenu politične in oblastne funkcije izvajali odbori OF. Z nastankom osvobojenega ozemlja so upravljanje prevzeli Narodnoosvobodilni odbori, zato se je ločila oblastna funkcija od politične. NOO, ki so delovali na osvobojenih ozemljih, so skušali omogočiti čim bolj normalno življenje civilnega prebivalstva in oskrbo vojske. Do 1. marca 1943 je OF delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Z [[Dolomitska izjava|dolomitsko izjavo]] in njeno potrditvijo na zboru aktivistov na Pugledu pa je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. Oktobra 1943 so Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je bil 1. 1941 sestavljen iz predstavnikov vseh skupin, vključenih v OF, zamenjali člani, izvoljeni na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Sto dvajset članski odbor je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju. Na svojem prvem zasedanju, ki je bilo 19. februarja 1944 v Črnomlju, se je preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS). V njem se je ves čas obstoja kazala dvojnost oblasti, upravne in politične, saj je bilo predsedstvo hkrati tudi izvršilni odbor OF. Izvršno telo je bilo predsedstvo SNOSa, izdajalo je odloke, ki so jih pripravljali odseki (ministrstva SNOS-a). Teh je bilo v začetku osem (za izgradnjo narodne oblasti, za notranje zadeve, za prosveto itn.), pozneje pa kar sedemnajst. Od takrat naprej je SNOS kot slovenski parlament deloval vse do njegove razpustitve septembra 1945. Ta parlament je ob slovenskem vstopu v Jugoslavijo ohranil pravico do izstopa in združitve z drugimi narodi. Na tej osnovi so Slovenci lahko pravno utemeljevali samostojnost oziroma razdruževanje in ne odcepitev, kot so ga hoteli prikazati Srbi. V [[Ajdovščina|Ajdovščini]] je bila 5. maja 1945 ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], njen predsednik pa je postal sekretar IO OF in (de facto tudi) Centralnega komiteja KPS, Boris Kidrič. == Odnos do jugoslovanskega osvobodilnega gibanja == V začetku je bila samostojnost slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja velika. Jeseni 1941 se je vodstvo OF odločilo, da se slovenske čete vključijo v narodnoosvobodilne partizanske oddelke v Jugoslaviji. Občasno so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, v glavnem pa opravljali samostojne vojaške akcije. Že od konca leta 1942 so z jugoslovanskim vodstvom narodnoosvobodilnega gibanja nastajali občasni politični konflikti in želja po centralizaciji. Jugoslovansko vodstvo ni razumelo, da je bila v Sloveniji nekoliko drugačna politična situacija kot v preostali Jugoslaviji. OF je še bila koalicijska in kot taka je vodila osvobodilni boj, drugod v Jugoslaviji pa je leta potekal izključno pod vodstvom KPJ. Odnosi med vodstvom jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja in slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja so potekali po partijski, vojaški in institucionalni liniji. Partijska povezava je bila najpomembnejša. Za sodelovanje z jugoslovanskim vodstvom je skrbel [[Edvard Kardelj]], ki je bil dalj časa v jugoslovanskem najožjem vrhu. Skrbeti je moral, da so se skupni cilji pravilno uresničevali, kar je pomenilo, da bosta tudi v Sloveniji osvoboditev in obnova potekali na demokratični podlagi, kar so si komunisti razlagali kot izvedbo revolucije. Institucionalna povezava se je začela z nastankom skupnih političnih in oblastnih organov, zlasti z nastankom Avnoja. Od Avnoja naprej je organizacijska in druga individualnost nacionalnih narodnoosvobodilnih gibanj začela slabeti. Od druge polovice leta 1944, ko je pospešeno potekal proces ustanavljanja organov jugoslovanske državne oblasti, so se vedno bolj uveljavljale jugoslovanske usmeritve v razvoju ljudske oblasti, nastajala je enotna zakonodaja, zaradi revolucionarnih ciljev se je krepila centralizacija. Proti koncu vojne je centralizacija postala načrtovan proces, ki je sprva potekal bolj na vojaškem področju. 1. marca 1945 so slovenske korpuse vključili v 4. armado JA. Slovenska vojska je bila tako formalno ukinjena, dejansko pa nekoliko pozneje. Čeprav so slovenski politiki delovali v organih nastajajoče države, procesa centralizacije niso uspeli zavreti. Slovenskim komunistom je to koristilo pri izvedbi revolucije, čeprav so se bali, da bi uvedba centralizacije obnovila srbsko hegemonijo v državi. Ker so ocenjevali, da bo tako le kratek čas, da bo tako le v prehodnem obdobju, so to sprejeli kot nujnost, vendar se je centraliziranost ohranila daleč v povojni čas. Ves čas je bilo torej jasno, da so bili skupni cilji narodnoosvobodilnega gibanja vojaški – osvoboditev in politični – sprememba mednacionalnih odnosov ter sprememba oblasti. Osnovna organizacijska oblika oblasti, temelječe na širši ljudski osnovi, so bili NOO, ki so skrbeli za preskrbo civilnega prebivalstva in vojske. Narodnoosvobodilni odbori naj bi bili nadstrankarski, čeprav je v njih imela dejanski nadzor partija. O Jugoslaviji kot federativni državi so se v jugoslovanskem vodstvu začeli pogovarjati šele na drugem zasedanju Avnoja. Tudi glede mednacionalnih odnosov je [[II. zasedanje AVNOJ-a]] pustilo marsikaj odprto, čeprav so dopuščali možnost nastanka enakopravnih mednacionalnih odnosov. Za Slovence, pa tudi za Hrvate je bil pomemben sklep, sprejet na II. zasedanju Avnoja, s katerim so potrdili odločitev vodstev Slovenije in Hrvaške o priključitvi ozemelj, ki so po prvi svetovni vojni postala italijanska. == Partizansko zdravstvo, šolstvo in kultura == Vojna je vplivala na življenje vseh Slovencev. Civilno prebivalstvo je ob okupatorjevem nasilju trpelo veliko pomanjkanje, tegobe in žrtve, ki jih je prinašala vojna. Motena je bila oskrba, uvedene so bile karte za hrano itn. Težave s preskrbo so bile še večje na osvobojenem ozemlju in v partizanski vojski. Oskrba partizanov je bila odvisna od pomoči civilnega prebivalstva, ki pa dostikrat ni imelo dovolj niti za lastne potrebe. Zato so partizani poleg prostovoljnem odkupa hrane izvajali številne nasilne zaplembe. [[Slika:BolnicaFranja11.JPG|thumb|[[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja]] - Nepremični spomenik državnega pomena]] Slabe razmere in vsesplošno pomanjkanje se je zelo čutilo tudi v zdravstvu. Kljub pomanjkanju medicinskih instrumentov in zdravil so nastale številne partizanske bolnišnice, skrite okupatorjevim očem v globokih grapah in težko dostopnih soteskah. Terenski odbori OF so ves čas skrbeli za zbiranje zdravstvenih potrebščin ter tako zdravnikom v partizanskih enotah in v bolnišnicah omogočali nemoteno delo. Sama skrb za ranjence je bila v partizanih izredno pomembna. Zavest, da ti bodo tovariši za vsako ceno pomagali in te odpeljali v bolnišnico, je bila eden od pomembnih vzrokov za izreden uspeh partizanskega gibanja. V začetku leta 1945 je bilo na slovenskem ozemlju že prek 280 partizanski bolnišnic. Večina jih je bila skrivnih – konspirativnih. V njih se je bilo zdravilo 11.321 ranjencev. Sovražniku je uspelo odkriti okoli 80 bolnišnic ter v njih pobiti nekaj manj kot odstotek ranjencev. Na osvobojenih ozemljih je življenje teklo naprej. Spomladi 1942 so nastale prve partizanske šole, v katerih so se otroci učili branja, pisanja in računanja. Zaradi vojne je primanjkovalo zvezkov, svinčnikov, kred, učbenikov. Med sovražnimi vdori učenci niso hodili v šole. Po kapitulaciji Italije se je število šol zelo povečalo, nastali so učni načrti, začeli so organizirati posvete za učitelje, imeli so roditeljske sestanke. V šolskem letu 1943/44 je delovalo več kot 430 šol s 745 učitelji in okoli 30.000 učenci. V odporu proti okupatorju je imela pomembno vlogo kultura. Po ukazu OF je na Slovenskem od januarja 1942 naprej kot ena od oblik odpora nastal kulturni molk, s katerim je OF Slovencem prepovedala obiske okupatorjevih kulturnih prireditev ali sodelovanje na njih. Zelo pa se je razvilo kulturno delovanje v partizanski vojski. Mnogi pomembni umetniki so kot neposredni udeleženci narodnoosvobodilnega boja v svojih delih prikazovali partizansko življenje. Med partizani so živeli [[Karel Destovnik - Kajuh]], [[Matej Bor]], [[Ciril Kosmač]], [[Božidar Jakac]], [[Bojan Adamič]], [[Dore Klemenčič - Maj]] idr. Tako je postala kultura sestavni del upora in kot taka pomagala iskati pot iz obupa, dajala je pogum …{{citatni blok| Lepo je, veš, mama, lepo je živeti.<br/> Toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!|Karel Destovnik - Kajuh}} Postopoma so začele delovati kulturne in znanstvene institucije OF in SNOS kot so Slovensko narodno gledališče, Znanstveni inštitut pri predsedstvu Snosa. Ker je vsakdanjik pomenil lakoto, pomanjkanje, trpljenje in smrt, so kulturne prireditve, ki so prinašale trenutke sprostitve, postale zelo priljubljene. Zaradi propagande so partizani pogosto prirejali mitinge. Velikokrat so si popestrili življenje tudi s športom. Prirejali so tekme v [[nogomet]]u, sami so poskrbeli za drese, poiskali kopačke itn. == Povojno delovanje == Po koncu vojne se je iz organizacije oboroženega odpora spremenila v organizacijo množičnega političnega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko KPS in oblastnih organov ter organiziranje povojne obnove. Prvi kongres OF je potekal [[15. julij|15.]] in [[16. julij]]a 1945. Na njem je sprejela program, ki je določal njen odnos do države in gospodarstva. Določeno je bilo tudi, da je lahko član OF vsak državljan, ki je pristal na njen program in se ni pregrešil čez narodno čast. OF so organizirali po ozemeljskem in delovnem načelu in izvolili nov 135-članski Glavni Odbor z IO OF in sekretariatom. Na kongresu [[Ljudska Fronta Jugoslavije|Ljudske Fronte Jugoslavije]] v [[Beograd]]u med [[5. avgust|5.]] in [[7. avgust]]om 1945 je OF uradno postala njen sestavni del. V tem času se je k njej priključilo tudi več množičnih organizacij. Na drugem kongresu OF med [[26. april|26.]] in [[28. april]]om [[1948]] v Ljubljani je vodstvo OF ostalo nespremenjeno, povečalo pa se je število članov. Po njem je OF poskušala mobilizirati članstvo za sodelovanje v prvi [[Petletka|petletki]] in okrepiti delovanje organizacij na terenu. Tretji kongres OF je bil organiziran ob deseti obletnici ustanovitve in je potekal med 26. in 28. aprilom 1951 v Ljubljani. Namenjen je bil krepitvi [[samoupravljanje|samoupravljanja]] in razvoju [[socializem|socialistične]] [[demokracija|demokracije]]. V tem času je imela OF že 676.500 članov (70 % vseh volilnih upravičencev) in 3560 krajevnih organizacij. Aprila 1953 se je OF preimenovala v [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|Socialistično zvezo delovnega ljudstva]] in s tem prenehala obstajati. == Vprašanje sodelovanja Sokolov == Ustanovni podpisnik v imenu Sokolov [[Josip Rus]] ni imel funkcije oz. legitimnosti, da nastopa v imenu sokolskega združenja, saj njegovo delovanje ni bilo podprto s strani sokolskih župnih starost, ki so edini imeli pravico podpisovati sokolske dokumente. Ustanovna člana [[Zoran Polič]] in [[Franjo Lubej]], ki naj bi prav tako predstavljala Sokole pa sta bila iz te zveze izključena že 1939.<ref>{{navedi knjigo| last= Čuk| first = Ivan| title = Prevarani sokoli | year = 2017 | publisher = Študijski center za narodno spravo | location = Ljubljana | isbn = 978-961-93925-8-4 |cobiss= 292610560}}</ref>. Šlo je le za posameznike iz sokolskega društva, ki so se odločili sodelovati v okviru OF. == Zunanje povezave == * {{navedi splet|last=Svenšek|first=Ana|title=80 let OF-a: "Leta 1941 je šlo za to, da Slovenci izginemo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/80-let-of-a-leta-1941-je-slo-za-to-da-slovenci-izginemo/577729|website=RTVSLO.si|date=27. april 2021|accessdate=11. november 2025}} == Opombe == {{sklici}} == Viri in literatura == {{kategorija v Zbirki|Liberation Front of the Slovene Nation|Osvobodilna fronta}} * [[Enciklopedija Slovenije]], 4. zvezek, str. 238, 8. zvezek, str. 199-202, 12. zvezek, str. 49, 14. zvezek, str. 386, [[Mladinska knjiga]], Ljubljana, [[1990]], [[1994]], [[1998]], [[2000]] {{COBISS|ID=17411}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * Lado Ambrožič. (26.4.2011). [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 Od Večne poti do Tivolija - 70 let ustanovitve OF] (dokumentarni film). Ljubljana: RTV SLO. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osvobodilna fronta| ]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Socialistična republika Slovenija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1941]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1953]] holtek1stja4u7hhfw5fkkys5eam6r9 0 25454 6732171 6732102 2026-08-07T12:04:51Z Engelbert 76895 /* S */ +1 6732171 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] qa89ir9174vpweionou082gdgoi2a98 6732186 6732171 2026-08-07T12:42:12Z Engelbert 76895 /* T */ +1 6732186 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] 2ornmoc51hzj4fjx49kyb7ss1tgacr6 6732243 6732186 2026-08-07T14:02:37Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732243 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] 6dlakczq2o4tbwp3klk4t100n5n5zi5 6732267 6732243 2026-08-07T14:54:15Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732267 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] q601pu2vjlke1e7r0jrj1k7nofopkre 6732274 6732267 2026-08-07T14:57:19Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732274 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] 68znurt4afqesxd6s0jqobnnkwnxtdm 6732279 6732274 2026-08-07T15:01:54Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732279 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] c34dt82ln5rll32np1w0ep9uk2og1lm 6732280 6732279 2026-08-07T15:03:09Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732280 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Milovan Vujović]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] rh4q1k7kgobiue624knpukb9ceopkhy 6732281 6732280 2026-08-07T15:04:30Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732281 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Milovan Vujović]] - [[Mitar Vujović]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] pwwdsaa6pfsts5ody08vg42icg9sfn6 6732289 6732281 2026-08-07T15:07:26Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732289 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Milovan Vujović]] - [[Mitar Vujović]] - [[Ratko Vujović]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] oe6jwdseuc2q8gjllv9zw0msyr3rex7 6732293 6732289 2026-08-07T15:11:29Z Engelbert 76895 /* V */ +1 6732293 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Milovan Vujović]] - [[Mitar Vujović]] - [[Ratko Vujović]] - [[Radovan Vukanović]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] jcgvwo6bhk2jqroi9xsj6je70zvfegc 6732298 6732293 2026-08-07T15:16:05Z Engelbert 76895 pp 6732298 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Milovan Vujović]] - [[Mitar Vujović]] - [[Ratko Vujović]] - [[Radovan Vukanović]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] edoua8scwphc44jdyj9t0y6wrzwddno 6732305 6732298 2026-08-07T15:24:57Z Engelbert 76895 dp 6732305 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Branko Perović]] - [[Božo Petrović-Njegoš]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - [[Krsto Popivoda]] - [[Pero Popivoda]] - [[Nikola Popović]] - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Dragutin Radović]] - [[Ratko Radović]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - [[Vladimir Rolović]] == S == [[Radoje Sekulić]] - [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] - [[Vojin Todorović]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Veljko Vlahović]] - [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Ljubo Vučković]] - [[Miloš Vučković]] - [[Bogdan Vujošević]] - [[Milovan Vujović]] - [[Mitar Vujović]] - [[Ratko Vujović]] - [[Radovan Vukanović]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Ž == [[Božo Žarković]] - [[Živko Živković (general)]] - [[Stojan Žugić]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] rxrg89sfbs5gjcsazhs56ekv6dv3u32 0 25535 6732418 6397999 2026-08-07T18:58:28Z ~2026-43687-77 264028 /* */ 6732418 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}[[Slika:Flying rainbow flag at Taiwan Pride 20041106.jpg|thumb|290px|[[Mavrična zastava]], simbol homoseksualnosti]] '''Ni gej, če ti paše.''' '''Istospolna usmerjenost''' ali '''homoseksualnost''' je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola. == Etimologija in drugi izrazi == »Homoseksualnost« je sestavljena iz grške besede »homos«, ki pomeni »enak, isti« in latinskega korena »sex«. Homoseksualnost je spolna usmerjenost, seksualno nagnjenje do oseb istega spola. Izraz ''homoseksualnost'' je prvi uporabil borec za [[človekove pravice]] [[Karl Maria Kertbeny]] v 19. stoletju. Iz izraza je tvorjena slovenska beseda ''istospolnost''. V [[Knjižni jezik|knjižnem jeziku]] se poleg »homoseksualen/-na« najbolj pogosto uporabljata še izraza »gej« za moške in »lezbijka« za ženske. Žaljivke ali vulgarne besede, ki so sopomenke za homoseksualca, obsegajo izraze peder, pedrula, pederčina, homo, homič, feget, buzerant, toplovodar, topli bratec, ta topli, ritopik, ritodaj itd. za moške, za ženske pa lezbača, možača (shemale). Manj slabšalni izrazi so buzi, tetka (slednje tudi v rabi med pripadniki skupnosti) oz. lezba, kamionarka. V letu 2011 je Kulturni center Q (klub Tiffany), Društvo ŠKUC izdal LGBTQ Slovar, zbirko lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, transseksualnih in queer besed. Dostopen je tudi na spletu.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Špela |editor-last1=Bibič |editor-first2=Vesna |editor-last2=Lemaić |editor-first3=Teja |editor-last3=Oblak |editor-first4=Tadeja |editor-last4=Pirih |editor-first5=Mihael |editor-last5=Topolovec |year=2011 |title=LGBTQ slovar: slovar lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, transseksualnih in queer besed |publisher=Kulturni center Q (klub Tiffany), Društvo ŠKUC |isbn=978-961-6751-41-4 |cobiss=255105792 |pages=}}</ref> == Homoseksualnost v družbi == Homoseksualnost je prisotna v vseh družbah, neodvisno od lokacije in časovnozgodovinskega okvira, vendar se družba na istospolno usmerjenost odziva na različne načine, od popolnega sprejemanja do načrtnega zatiranja in preganjanja. === Pogostost homoseksualnosti === Enotnih ocen o pogostnosti homoseksualnosti ni, predvsem zaradi različnih [[definicija|definicij]] homoseksualnosti, različnih metod raziskav in zanikanja homoseksualnosti v stigmatiziranih okoljih. Glede na [[anketa|ankete]] je homoseksualnih do 10 odstotkov ljudi. === Etična vrednotenja homoseksualnosti === [[Etika|Etična]] stališča do homoseksualnosti so zelo različna, mestoma nasprotujoča si. Odvisna so predvsem od [[antropologija|antropoloških]] predpostavk in interpretacij homoseksualnosti. Pogosto je etično vrednotenje homoseksualnosti močno odvisno od določenih [[vera|verskih]] stališč. Kjer velja homoseksualnost za naravno danost ali pozitivno ovrednoteno prosto odločitev posameznika, je tudi etično stališče do homoseksualnosti pozitivno, kjer pa se homoseksualnost vrednoti kot antropološki defekt, je istospolnost negativno sprejeta, kar vodi od negativnega sprejemanja do zakonskega preganjanja homoseksualnosti. == Homoseksualnost v biologiji == Vedenje, ki se lahko interpretira kot homoseksualnost ali biseksualnost, je opaziti pri različnih živalskih vrstah, med drugim istospolno [[parjenje]], [[dvorjenje]], naklonjenost, oblikovanje parov in skrb za mladiče.<ref name="ReferenceA">Braithwaite, L. W., "Ecological studies of the Black Swan III – Behaviour and social organization", ''Australian Wildlife Research'' 8, 1981: 134–146</ref><ref name="ReferenceB">{{navedi revijo|vauthors=Braithwaite LW|year=1970|title=The Black Swan|journal=Australian Natural History|volume=16|pages=375–379}}</ref><ref name="Bailey_2009">{{navedi revijo|vauthors=Bailey NW, Zuk M|date=August 2009|title=Same-sex sexual behavior and evolution|journal=Trends in Ecology & Evolution|volume=24|issue=8|pages=439–46|doi=10.1016/j.tree.2009.03.014|pmid=19539396|issn = 0169-5347 }}<br/>* {{navedi sporočilo za javnost|date=17. junij 2009|title=Same-sex Behavior Seen In Nearly All Animals, Review Finds|website=ScienceDaily|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2009/06/090616122106.htm}}</ref> Po oceni kanadskega biologa [[Bruce Bagemihl|Brucea Bagemihla]] je istospolno vedenje dokumentirano pri več kot 450 živalskih vrstah po vsem svetu.<ref name="Bagemihl 1">{{navedi knjigo|last1=Bagemihl|first1=Bruce|url=https://books.google.com/books?id=tmFJ1LhbVWcC&pg=PT20|title=Biological Exuberance: Animal Homosexuality and Natural Diversity|date=1999|publisher=St. Martin's Press|isbn=9780312253776|edition=Stone Wall Inn|location=New York City|quote=Homosexual behavior occurs in more than 450 different kinds of animals worldwide, and is found in every major geographic region and every major animal group.}}</ref> Čeprav so istospolne interakcije, ki vključujejo stik spolovil, zabeležene pri več sto vrstah, se le pri nekaterih od njih to pojavlja redno (kot pri človeku).<ref>{{navedi revijo|vauthors=Bailey JM, Vasey PL, Diamond LM, Breedlove SM, Vilain E, Epprecht M|date=September 2016|title=Sexual Orientation, Controversy, and Science|journal=Psychological Science in the Public Interest|volume=17|issue=2|pages=45–101|doi=10.1177/1529100616637616|pmid=27113562|s2cid=42281410}}</ref> Nevroznanstvenik [[Simon LeVay]] je trdil, da je kljub pogostosti homoseksualnega vedenja v živalskem svetu redkost, da bi posamezni osebki bili dolgoročno nagnjeni k takšnemu vedenju ob hkratni odsotnosti heteroseksualnega vedenja.<ref>{{navedi knjigo|title=Queer Science: The Use and Abuse of Research into Homosexuality|url=https://archive.org/details/queerscienceusea00leva|url-access=registration|last=Levay|first=Simon|year=1996|publisher=MIT Press|location=Cambridge, Massachusetts|page=[https://archive.org/details/queerscienceusea00leva/page/207 207]|isbn=9780262121996}}</ref> Ena od živali, pri katerih se pojavlja ekskluzivna homoseksualnost, je [[domača ovca]]; po raziskavah se okoli 8 odstotkov ovnov raje kot z ovcami pari z drugimi ovni.<ref>{{Navedi novice|title=Biology Behind Homosexuality In Sheep, Study Confirms|date=9. marec 2004|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2004/03/040309073256.htm|language=en|work=ScienceDirect}}</ref> == Glej tudi == * [[istospolna partnerska zveza]] * [[istospolna zakonska zveza]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Homosexuality}} {{Wikinavedek}} * [http://www.magnus.si/ ŠKUC-MAGNUS] * [http://www.drustvo-legebitra.si/index.php Legebitra.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050412094836/http://www.drustvo-legebitra.si/index.php |date=2005-04-12 }} * [http://www.ljudmila.org/siqrd Slovenski seznam virov za geje in lezbijke] * [http://www.dih.si Društvo za integracijo homoseksualnosti] * [http://www.boxturtlebulletin.com/Articles/000,009.htm Paul Cameron kritične študije] * [https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/ LGBTQ slovar: slovar lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, transseksualnih in queer besed] {{normativna kontrola}} {{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Spolna usmerjenost]] [[Kategorija:LGBT]] ipk6fq183booxhskfaiyk4hvi4a7yz8 6732419 6732418 2026-08-07T18:58:49Z Quinlan83 192915 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-43687-77|~2026-43687-77]] ([[User talk:~2026-43687-77|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6264418 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}[[Slika:Flying rainbow flag at Taiwan Pride 20041106.jpg|thumb|290px|[[Mavrična zastava]], simbol homoseksualnosti]] '''Istospolna usmerjenost''' ali '''homoseksualnost''' je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola. == Etimologija in drugi izrazi == »Homoseksualnost« je sestavljena iz grške besede »homos«, ki pomeni »enak, isti« in latinskega korena »sex«. Homoseksualnost je spolna usmerjenost, seksualno nagnjenje do oseb istega spola. Izraz ''homoseksualnost'' je prvi uporabil borec za [[človekove pravice]] [[Karl Maria Kertbeny]] v 19. stoletju. Iz izraza je tvorjena slovenska beseda ''istospolnost''. V [[Knjižni jezik|knjižnem jeziku]] se poleg »homoseksualen/-na« najbolj pogosto uporabljata še izraza »gej« za moške in »lezbijka« za ženske. Žaljivke ali vulgarne besede, ki so sopomenke za homoseksualca, obsegajo izraze peder, pedrula, pederčina, homo, homič, feget, buzerant, toplovodar, topli bratec, ta topli, ritopik, ritodaj itd. za moške, za ženske pa lezbača, možača (shemale). Manj slabšalni izrazi so buzi, tetka (slednje tudi v rabi med pripadniki skupnosti) oz. lezba, kamionarka. V letu 2011 je Kulturni center Q (klub Tiffany), Društvo ŠKUC izdal LGBTQ Slovar, zbirko lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, transseksualnih in queer besed. Dostopen je tudi na spletu.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Špela |editor-last1=Bibič |editor-first2=Vesna |editor-last2=Lemaić |editor-first3=Teja |editor-last3=Oblak |editor-first4=Tadeja |editor-last4=Pirih |editor-first5=Mihael |editor-last5=Topolovec |year=2011 |title=LGBTQ slovar: slovar lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, transseksualnih in queer besed |publisher=Kulturni center Q (klub Tiffany), Društvo ŠKUC |isbn=978-961-6751-41-4 |cobiss=255105792 |pages=}}</ref> == Homoseksualnost v družbi == Homoseksualnost je prisotna v vseh družbah, neodvisno od lokacije in časovnozgodovinskega okvira, vendar se družba na istospolno usmerjenost odziva na različne načine, od popolnega sprejemanja do načrtnega zatiranja in preganjanja. === Pogostost homoseksualnosti === Enotnih ocen o pogostnosti homoseksualnosti ni, predvsem zaradi različnih [[definicija|definicij]] homoseksualnosti, različnih metod raziskav in zanikanja homoseksualnosti v stigmatiziranih okoljih. Glede na [[anketa|ankete]] je homoseksualnih do 10 odstotkov ljudi. === Etična vrednotenja homoseksualnosti === [[Etika|Etična]] stališča do homoseksualnosti so zelo različna, mestoma nasprotujoča si. Odvisna so predvsem od [[antropologija|antropoloških]] predpostavk in interpretacij homoseksualnosti. Pogosto je etično vrednotenje homoseksualnosti močno odvisno od določenih [[vera|verskih]] stališč. Kjer velja homoseksualnost za naravno danost ali pozitivno ovrednoteno prosto odločitev posameznika, je tudi etično stališče do homoseksualnosti pozitivno, kjer pa se homoseksualnost vrednoti kot antropološki defekt, je istospolnost negativno sprejeta, kar vodi od negativnega sprejemanja do zakonskega preganjanja homoseksualnosti. == Homoseksualnost v biologiji == Vedenje, ki se lahko interpretira kot homoseksualnost ali biseksualnost, je opaziti pri različnih živalskih vrstah, med drugim istospolno [[parjenje]], [[dvorjenje]], naklonjenost, oblikovanje parov in skrb za mladiče.<ref name="ReferenceA">Braithwaite, L. W., "Ecological studies of the Black Swan III – Behaviour and social organization", ''Australian Wildlife Research'' 8, 1981: 134–146</ref><ref name="ReferenceB">{{navedi revijo|vauthors=Braithwaite LW|year=1970|title=The Black Swan|journal=Australian Natural History|volume=16|pages=375–379}}</ref><ref name="Bailey_2009">{{navedi revijo|vauthors=Bailey NW, Zuk M|date=August 2009|title=Same-sex sexual behavior and evolution|journal=Trends in Ecology & Evolution|volume=24|issue=8|pages=439–46|doi=10.1016/j.tree.2009.03.014|pmid=19539396|issn = 0169-5347 }}<br/>* {{navedi sporočilo za javnost|date=17. junij 2009|title=Same-sex Behavior Seen In Nearly All Animals, Review Finds|website=ScienceDaily|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2009/06/090616122106.htm}}</ref> Po oceni kanadskega biologa [[Bruce Bagemihl|Brucea Bagemihla]] je istospolno vedenje dokumentirano pri več kot 450 živalskih vrstah po vsem svetu.<ref name="Bagemihl 1">{{navedi knjigo|last1=Bagemihl|first1=Bruce|url=https://books.google.com/books?id=tmFJ1LhbVWcC&pg=PT20|title=Biological Exuberance: Animal Homosexuality and Natural Diversity|date=1999|publisher=St. Martin's Press|isbn=9780312253776|edition=Stone Wall Inn|location=New York City|quote=Homosexual behavior occurs in more than 450 different kinds of animals worldwide, and is found in every major geographic region and every major animal group.}}</ref> Čeprav so istospolne interakcije, ki vključujejo stik spolovil, zabeležene pri več sto vrstah, se le pri nekaterih od njih to pojavlja redno (kot pri človeku).<ref>{{navedi revijo|vauthors=Bailey JM, Vasey PL, Diamond LM, Breedlove SM, Vilain E, Epprecht M|date=September 2016|title=Sexual Orientation, Controversy, and Science|journal=Psychological Science in the Public Interest|volume=17|issue=2|pages=45–101|doi=10.1177/1529100616637616|pmid=27113562|s2cid=42281410}}</ref> Nevroznanstvenik [[Simon LeVay]] je trdil, da je kljub pogostosti homoseksualnega vedenja v živalskem svetu redkost, da bi posamezni osebki bili dolgoročno nagnjeni k takšnemu vedenju ob hkratni odsotnosti heteroseksualnega vedenja.<ref>{{navedi knjigo|title=Queer Science: The Use and Abuse of Research into Homosexuality|url=https://archive.org/details/queerscienceusea00leva|url-access=registration|last=Levay|first=Simon|year=1996|publisher=MIT Press|location=Cambridge, Massachusetts|page=[https://archive.org/details/queerscienceusea00leva/page/207 207]|isbn=9780262121996}}</ref> Ena od živali, pri katerih se pojavlja ekskluzivna homoseksualnost, je [[domača ovca]]; po raziskavah se okoli 8 odstotkov ovnov raje kot z ovcami pari z drugimi ovni.<ref>{{Navedi novice|title=Biology Behind Homosexuality In Sheep, Study Confirms|date=9. marec 2004|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2004/03/040309073256.htm|language=en|work=ScienceDirect}}</ref> == Glej tudi == * [[istospolna partnerska zveza]] * [[istospolna zakonska zveza]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Homosexuality}} {{Wikinavedek}} * [http://www.magnus.si/ ŠKUC-MAGNUS] * [http://www.drustvo-legebitra.si/index.php Legebitra.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050412094836/http://www.drustvo-legebitra.si/index.php |date=2005-04-12 }} * [http://www.ljudmila.org/siqrd Slovenski seznam virov za geje in lezbijke] * [http://www.dih.si Društvo za integracijo homoseksualnosti] * [http://www.boxturtlebulletin.com/Articles/000,009.htm Paul Cameron kritične študije] * [https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/ LGBTQ slovar: slovar lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, transseksualnih in queer besed] {{normativna kontrola}} {{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Spolna usmerjenost]] [[Kategorija:LGBT]] sn7190spff0jrhculj5fllvd8ywwlyp 0 25944 6732450 6539417 2026-08-07T20:21:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732450 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sabotin Naš Tito 2007.jpg|thumb|250px|Leta 2007 napisa ni več]] '''''Naš Tito''''' je bil iz [[kamen|kamnov]] narejen [[napis]] na hribu [[Sabotin]] nad [[Nova Gorica|Novo Gorico]] in [[Gorica|Gorico]]. Nastal je leta [[1978]] ob velikem shodu jugoslovanskih mladincev v Novi Gorici v čast dosmrtnemu predsedniku [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]], [[Josip Broz Tito|Josipu Brozu - Titu]]. Po podpisu Osimskega sporazuma 10. novembra 1975 in z njim povezanim premikom meje so napis Naš Tito jugoslovanski brigadirji premaknili na pobočje pod Svetim Valentinom. <ref>{{Navedi splet|title=Na Sabotinu spet viden napis W L’Italia|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-sabotinu-spet-viden-napis-w-l-italia-BY818344|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-29|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref>Črke so bile visoke 25 metrov, napis pa je bil dolg 100 m. Za 8. maj, ki je predvečer [[Dan zmage (SFRJ)|dneva zmage]], napis obiščejo ljudje in na napis postavijo bakle, da zažari v njihovi svetlobi. To se je zgodilo leta 2005<ref>{{Navedi splet|title=STA: Napis Naš Tito na Sabotinu tokrat "zagorel"|url=https://www.sta.si/937947/napis-nas-tito-na-sabotinu-tokrat-zagorel|website=www.sta.si|accessdate=2024-10-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Zagorel' napis Naš Tito {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zagorel-napis-nas-tito.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napis Naš Tito je zagorel|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/napis-nas-tito-je-zagorel.html|website=old.delo.si|date=2005-05-09|accessdate=2024-10-03|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref>, 2006<ref>{{Navedi splet|title=Dan zmage na Sabotinu|url=https://www.mladina.si/90266/uvo-manipulator--toni_dugorepec/|website=Mladina.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, 2007<ref>{{Navedi splet|title=Dan zmage na Orlah in Primorskem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-zmage-na-orlah-in-primorskem/70725|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref>, 2008<ref>{{Navedi splet|title='Zagorel' Tito {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/specialno/vizita/britanci-niso-lacni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref>, 2009<ref>{{Navedi splet|title=STA: Na Sabotinu znova zažarel napis Tito|url=https://www.sta.si/1389336/na-sabotinu-znova-zazarel-napis-tito|website=www.sta.si|accessdate=2024-10-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tito še razburja rdeče in bele|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/tito-se-razburja-rdece-in-bele.html|website=old.delo.si|date=2009-05-11|accessdate=2024-10-03|language=sl-si|first=Franci|last=Stres}}</ref>, 2010<ref>{{Navedi splet|title=Tito zažarel|url=https://siol.net/tito-zazarel-195389|website=siol.net|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref>, 2012<ref>{{Navedi splet|title=Tito spet pozdravljal s Sabotina|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/tito-spet-pozdravljal-s-sabotina.html|website=old.delo.si|date=2012-05-09|accessdate=2024-10-03|language=sl-si|first=Katja |last=Željan}}</ref>, 2014<ref>{{Navedi splet|title=Na Sabotinu spet napis Tito! Zakaj vladajoči dopuščajo poveličevanje|url=https://www.politikis.si/2014/04/na-sabotinu-spet-napis-tito-zakaj-vladajoci-dopuscajo-povelicevanje-tega-diktatorja/|website=Politikis|date=2014-04-18|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI|last=Urednistvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsa življenja sabotinskih kamnov - JJ že ni več, spet Tito|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/vsa-zivljenja-sabotinskih-kamnov-jj-ze-ni-vec-spet-tito/336402|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=A.|last=Č}}</ref>. V bližini ob nekdanji italijanski vojašnici se nahaja napis W L'Italia (prevod: Živela Italija). == Preoblikovanja == Leta 2004 so ga neznanci spremenili v napis ''SLO''. V marcu [[2005]] so napis SLO spet spremenil nazaj v ''Naš Tito'', nekaj dni kasneje pa so ga spremenili v ''Naš Fido''. Napis so že naslednji dan spremenili nazaj v ''Naš Tito''. Od pomladi 2006 so se vojne z napisi nadaljevale, neznanci so namreč spremenili napis v ''Naš Tigr'', kasneje zopet v ''Naš Tito''. Parcelo na Sabotinu, kjer je stal trenutno razdejani napis, je kupil slovenski politik [[Ivo Hvalica]], pobudnik za odstranitev napisa. Kot lastnik parcele se je odločil, da ga na njej ne želi imeti. Ker naj bi bila v njegovi lasti oz. najemu le parcela z delom napisa "NAŠ", je preostanek z napisom "TITO" ostal. V noči na 2. marec 2013 je skupina aktivistov [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|Vseslovenske ljudske vstaje]] (VLV) napis preoblikovala v »VSTAJA«. Pri nočni akciji je sodelovali več kot 40 vstajnikov iz različnih koncev Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Kamniti napis Naš Tito je zdaj postal Vstaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-kamniti-napis-nas-tito-je-zdaj-postal-vstaja/303554|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> Dva dni kasneje, v noči na 4. marec, je skupina 26 aktivistov novi napis še prebarvala z apnom. V juliju 2015 je bil napis spremenjen v »[[THC]]«.<ref>{{Navedi splet|title=Opazili smo ... Tito na kukijih|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-tito-na-kukijih.html|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007091922/https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-tito-na-kukijih.html|url-status=dead}}</ref> == Podobni napisi == [[Slika:GradBranik2.JPG|thumb|250px|[[Grad Rihemberk]] in napis v ozadju]] === Slovenija === * Napisa '''TITO''' ({{koord|45|52|5.94|N|13|39|9.26|E|region:SI}}, {{koord|45|51|56.9|N|13|38|59.2|E|region:SI}}), nekoliko zahodneje še simbol {{Brez preloma|'''srp in kladivo''' ({{koord|45|52|11.4|N|13|38|57.5|E|region:SI}})}} in še nekoliko zahodneje napis {{Brez preloma|'''FLRJ''' ({{koord|45|52|13.7|N|13|38|42.2|E|region:SI}})}}, južno od [[Nova Gorica|Nove Gorice]] na pobočju Črnih hribov pod Velikim Vrhom * Napis '''TITO''' nad [[Grad Rihemberk|gradom Rihemberk]] ({{koord|45|50|52.72|N|13|47|44.58|E|region:SI}}) * Napis '''TITO''' na [[Kras]]u nad vasjo [[Brestovica pri Komnu|Brestovica]] ({{koord|45|49|00.9|N|13|37|36.5|E|region:SI}}) * Napis '''TITO''' na [[Kras]]u nad vasjo [[Lipa, Miren - Kostanjevica|Lipa]] ({{koord|45|51|09.7|N|13|42|09.0|E|region:SI}}) * Napis '''TITO''' na hribu Kokoška nad [[Lipica|Lipico]] ({{koord|45|38|45.5|N|13|53|30.6|E|region:SI}}) * Napis '''TITO''' nad naseljem [[Dekani]] v slovenski [[Istra|Istri]] ({{koord|45|32|57.9|N|13|49|24.1|E|region:SI}}) * Napis '''TITO''', narejen iz dreves, ob Liptovski cesti v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] ({{koord|46|20|26.4|N|15|25|23.6|E|region:SI}}) === Hrvaška === * Napis '''TITO''' tik za slovensko-hrvaško mejo v [[Prezid, Hrvaška|Prezidu]] ({{koord|45|38|45.7|N|14|34|2.17|E|region:HR}}) * Napis '''TITO''' na otoku [[Sveti Grgur (otok)|Sveti Grgur]] ({{koord|44|52|16.52|N|14|45|19.63|E|region:HR}}) '''Hrvaška Istra''' * Betonski napis '''TITO''' v vasi [[Melnica, Barban |Melnica]] ({{koord|45|04|28.2|N|14|01|02.08|E|region:HR}}) * Napis '''TITO''' iz oljk v kraju [[Vabriga]] ({{koord|45|17|39.95|N|13|37|16.39|E|region:HR}}) == Zunanje povezave == * [http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2054468 Poročilo 24.ur] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929110934/http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2054468 |date=2007-09-29 }} {{koord|45|58|53.03|N|13|38|34.65|E|region:SI|display=title}} == Viri == [[Kategorija:Spomeniki v Mestni občini Nova Gorica]] [[Kategorija:Šmaver, Nova Gorica]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] [[Kategorija:Komunizem v Sloveniji]] 91996feummu7y3ps8f67rw2qj6uhpfn 0 26061 6732645 6319413 2026-08-08T08:42:08Z Engelbert 76895 /* B */ +1 6732645 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Danci|danskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Dancev|Danska|danskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Knud Bartels]] - [[Vagn Bennike]] - [[Erik Baron Bille-Brahe]] - [[Valdemar Bjerregaard]] - [[Georg Wilhelm von Braunschweig-Lüneburg]] == D == [[Harald Christian Frederik Danski]] - == E == [[Frederik Christian Essemann]] - [[Johann von Ewald]] == F == [[Aage Falking]] - == G == [[Ebbe Gørtz]] - == H == [[Hans Oluf Hansen]] - [[Christian Frederik Harald, princ Danske]] - [[Henrik Holck ]] == J == [[Carl Jacobsen]] - == K == [[Kristian Knudtzon]] - == M == [[Christian de Meza]] - [[Carlos Morales]] - == L == [[Erik Leschly]] - [[Georg Lüneburg]] - == P == [[Wilhelm Wain Prior]] - == R == [[Paul Louis Ramm]] - [[Jihan Rantzau|Johan Rantzau]] - [[Hans Aage Rolsted]] - [[Charles Henry Rye]] - [[Daniel Rantzau]] - [[Johan Rantzau]] == S == [[Johan Daniel von Stemann]] - == Glej tudi == * [[seznam danskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Dancev|Generali]] [[Kategorija:Danski generali|*]] 14t4slhjzb3fny7g4lamuw0tgln46u6 6732752 6732645 2026-08-08T11:56:30Z Engelbert 76895 C+1 6732752 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Danci|danskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Dancev|Danska|danskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Knud Bartels]] - [[Vagn Bennike]] - [[Erik Baron Bille-Brahe]] - [[Valdemar Bjerregaard]] - [[Georg Wilhelm von Braunschweig-Lüneburg]] == C == [[Anthony Coucheron]] == D == [[Harald Christian Frederik Danski]] - == E == [[Frederik Christian Essemann]] - [[Johann von Ewald]] == F == [[Aage Falking]] - == G == [[Ebbe Gørtz]] - == H == [[Hans Oluf Hansen]] - [[Christian Frederik Harald, princ Danske]] - [[Henrik Holck ]] == J == [[Carl Jacobsen]] - == K == [[Kristian Knudtzon]] - == M == [[Christian de Meza]] - [[Carlos Morales]] - == L == [[Erik Leschly]] - [[Georg Lüneburg]] - == P == [[Wilhelm Wain Prior]] - == R == [[Paul Louis Ramm]] - [[Jihan Rantzau|Johan Rantzau]] - [[Hans Aage Rolsted]] - [[Charles Henry Rye]] - [[Daniel Rantzau]] - [[Johan Rantzau]] == S == [[Johan Daniel von Stemann]] - == Glej tudi == * [[seznam danskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Dancev|Generali]] [[Kategorija:Danski generali|*]] th8buz8khbgvajkt76xceelp8hm0nn2 0 27234 6732549 6640434 2026-08-08T01:38:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Omar Moamer el Gadafi med obiskom v Jugoslaviji leta 1970}} '''Omar Moamer el Gadafi''' ([[arabščina|arabsko]] معمر القذافي), [[Libijci|libijski]] [[častnik]] in [[diktator]], * september [[1942]], † [[20. oktober]] [[2011]], [[Sirta]], [[Libija]].<ref>[http://www.rtvslo.si/svet/gadafi-po-prijetju-umrl-v-rokah-upornikov-truplo-na-ogled-snemalcem/268849 RTVSLO.si - Gadafi po prijetju umrl v rokah upornikov, truplo na ogled snemalcem]</ref> Bil je voditelj [[Libija|Libije]] od leta 1969 do 2011, najprej kot revolucionarni predsednik Libijske arabske republike od 1969 do 1977 in nato kot "bratovski vodja" Velike socialistične ljudske libijske arabske džamahirije od 1977 do 2011, ideološko mišljeno Incom, mešanica arabskega [[Nacionalizem|nacionalizmu]] in arabskemu [[Socializem|socializmu]] je pozneje vladal po lastni Tretji mednarodni teoriji. Gadafi, rojen blizu [[Sirta|Sirte]] v tedanji italijanski Libiji, v revni beduinski družini, je med šolanjem v [[Sabha|Sabhi]] postal arabski nacionalist, kasneje pa se je vpisal na Kraljevo vojaško akademijo v [[Bengazi]]ju. Znotraj vojske je ustanovil revolucionarno skupino, ki je z državnim udarom leta 1969 odstavila monarhijo Idrisa, ki jo je podpiral Zahod. Ko je Gadafi prevzel oblast, je Libijo spremenil v republiko, ki jo je vodil njegov revolucionarni poveljniški svet. Z odlokom je izgnal [[Italijanski naseljenci v Libiji|italijansko prebivalstvo Libije]] in izvrgel njene zahodne vojaške baze. S krepitvijo vezi z arabskimi nacionalističnimi vladami – zlasti z [[Egipt]]om [[Gamal Abdel Naser|Gamala Abdela Naserja]] – se je neuspešno zavzemal za vsearabsko politično unijo. Islamski modernist je uvedel šeriat kot osnovo za pravni sistem in promoviral "islamski socializem". Nacionaliziral je [[Nafta|naftno]] industrijo in vse večje državne prihodke uporabil za krepitev vojske, financiranje tujih revolucionarjev in izvajanje socialnih programov s poudarkom na gradnji hiš, zdravstvu in izobraževanju. Leta 1973 je sprožil "popularno revolucijo" z ustanovitvijo osnovnih ljudskih kongresov, ki so bili predstavljeni kot sistem neposredne [[Demokracija|demokracije]], vendar je obdržal osebni nadzor nad glavnimi odločitvami. Istega leta je svojo tretjo mednarodno teorijo predstavil v Zeleni knjigi. Gadafi je leta 1977 Libijo preoblikoval v novo socialistično državo, imenovano Džamahirija ("država množic"). Uradno je prevzel simbolno vlogo pri upravljanju, vendar je ostal vodja vojaškega in revolucionarnega komiteja, odgovornega za nadzor in zatiranje nesoglasij. V sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja so jo zaradi neuspešnih mejnih konfliktov Libije z Egiptom in [[Čad]]om, podpore tujim militantom in domnevne odgovornosti za bombni napad na Lockerbie na [[Škotska|Škotskem]] vse bolj osamili na svetovnem prizorišču. Posebno sovražni odnosi so se razvili z [[Združene države Amerike|Združenimi državami]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Izrael]]om, kar je povzročilo ameriško bombardiranje Libije leta 1986 in gospodarske sankcije [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]. Od leta 1999 se je Gadafi izogibal panarabizmu in spodbujal zbliževanje z zahodnimi narodi in panafrikanizmom; bil je predsednik Afriške unije od 2009 do 2010. Sredi arabske pomladi 2011 so v vzhodni Libiji izbruhnili protesti proti razširjeni korupciji in brezposelnosti. Razmere so se spustile v državljansko vojno, v kateri je [[NATO|Nato]] vojaško posredoval na strani protigadafističnega nacionalnega prehodnega sveta (NTC). Vlada je bila strmoglavljena in Gadafi se je umaknil v [[Sirte]], kjer so ga ujeli in ubili militanti NTC. Gadafi, je štiri desetletja prevladoval v libijski politiki in je bil predmet vsesplošnega kulta osebnosti. Odlikovan je bil z različnimi nagradami in pohvaljen za njegovo protiimperialistično držo, podporo arabski - in nato afriški - enotnosti, pa tudi za pomemben razvoj države po odkritju naftnih rezerv. Nasprotno pa so številni Libijci odločno nasprotovali Gadafijevim socialnim in gospodarskim reformam; posmrtno je bil obtožen spolne zlorabe, mučenja in pobijanja lastnih ljudi. Mnogi so ga ostro obsodili in označili za [[diktator]]ja, katerega [[Avtoritarnost|avtoritarna]] uprava je sistematično kršila človekove pravice in financirala globalni [[terorizem]] tako v regiji kot tudi v tujini. == Življenje == Kot najstnik se je med [[Sueška kriza|sueško krizo]] leta 1956 udeležil protiizraelskih demonstracij. Vojaško šolo je nato obiskoval v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], nato pa je stopil v libijske oborožene sile. Kot stotnik je sodeloval v [[državni udar|državnem udaru]] in bil imenovan za vodjo vrhovnega revolucionarnega sveta. Zapletel se je v nekaj vojaških spopadov (npr. leta 1973 v dolgotrajno vojno s sosednjim [[Čad]]om). Leta 1977 je Libijo iz republike spremenil v ''džamaharijo'', državo, kjer vladajo množice. Pričel je uvajati arabsko obliko [[socializem|socializma]], zato je utrjeval odnose s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in tedanjo [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. V mednarodnih krogih je bil označen za človeka, ki podpira [[terorizem]]. Leta 1986 je zato izbruhnil vojaški konflikt z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Preživel je nekaj [[atentat]]ov, v katerih je bil lažje ranjen. Po letu 2001 je spremenil svojo politiko do zahoda in postal njihov zaveznik v boju proti [[Al Kaida|Al Kaidi]]. == Smrt == {{main|Libijska državljanska vojna}} Gadafi je bil ubit 20. oktobra 2011, potem ko je po [[bitka za Sirto (2011)|večtedenskih bojih]] padlo še zadnje lojalistično mesto.<ref name=NYT>"Areem Fahim and Rick Gladstone, "[http://www.nytimes.com/2011/10/21/world/africa/qaddafi-is-killed-as-libyan-forces-take-surt.html Qaddafi Is Killed as Libyan Forces Take Surt]." ''New York Times'' (20 October 2011).</ref> Gadafi je v konvoju vozil hotel zapustiti mesto, a je konvoj zaustavil francosko-ameriški letalski napad<ref>{{navedi novice|url=http://openchannel.msnbc.msn.com/_news/2011/10/20/8418002-us-drone-fired-missile-at-gadhafi-convoy|agency=MSNBC|date=20 October 2011|accessdate=20 October 2011|title=US drone fired missile at Gadhafi convoy|archive-date=2011-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20111022062405/http://openchannel.msnbc.msn.com/_news/2011/10/20/8418002-us-drone-fired-missile-at-gadhafi-convoy|url-status=dead}}</ref>; Gadafi je napad letal in brezpilotnih letal [[MQ-1 Predator|Predator]] preživel ter s skupino varnostnikov poiskal zavetje ob cesti (v odtočnem kanalu). Tam je bil ob poskusu zajetja, pri čemer je bil oborožen<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042482082 |title=Dnevnik.si - Imel je zlati pištoli in Samsonitov kovček |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403050821/http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042482082 |url-status=dead }}</ref>, s strani vojakov, zvestih [[Nacionalni tranzicijski svet Libije|Nacionalnemu tranzicijskemu svetu Libije]], večkrat ranjen; po nekaterih poročanjih naj bi Gadafija ustrelil tudi eden izmed njegovih varnostnikov, da bi preprečil njegovo zajetje.<ref name="Guardian - Gaddafi killed">{{navedi novice |url=http://www.guardian.co.uk/world/middle-east-live/2011/oct/20/gaddafi-killed-sirte-falls-live |title=Gaddafi killed as Sirte falls - live coverage|work=The Guardian|date=2011-10-20 |accessdate=2011-10-20}}</ref><ref>David Martin - [http://www.cbsnews.com/stories/2011/10/20/eveningnews/main20123436.shtml "Who shot Qaddafi? Was it his own bodyguards?"] - ''CBS News'' - 20 October 2011. Retrieved 21 October 2011.</ref> Iz video-dokumentacije je razvidno, da je bil Gadafi še živ, ko so ga zajeli, a v slabem stanju zaradi več ran.<ref name="reuters-who">{{navedi novice |url=http://www.reuters.com/article/2011/10/20/us-libya-gaddafi-finalhours-idUSTRE79J5Q720111020 |title=Gaddafi's death - who pulled the trigger? |publisher=Reuters |date=2011-10-20 |accessdate=2011-10-20 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924160043/http://www.reuters.com/article/2011/10/20/us-libya-gaddafi-finalhours-idUSTRE79J5Q720111020 |url-status=dead }}</ref> Višji uradnik tranzicijskega sveta je zatrdil, da svet ni izdal ukaza o usmrtitvi.<ref name="reuters-who"/> Kako je umrl, pa še ni natančno jasno: zaradi težkih ran ali ker so ga namerno ubili po zajetju<ref name="Reuters - Gaddafi killed">[http://www.reuters.com/article/2011/10/20/us-libya-idUSTRE79F1FK20111020 Gaddafi killed in hometown, Libya eyes future] Reuters 20 October 2011.</ref>; kot tretja možnost pa je bil naveden napad na konvoj z ranjenim Gadafijem, ko so ga hoteli premestiti v bolnišnico.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-15389550 |title=Muammar Gaddafi killed in Libya |publisher=BBC News |date=20 October 2011}}</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/svet/gadafi-je-bil-ubit-v-navzkriznem-ognju/268898 RTVSLO.si - Gadafi je bil ubit v navzkrižnem ognju]</ref> Pozneje se je pojavila še možnost, da ga je ubil upornik zaradi spora med dvema skupinama revolucionarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/svet/1042482482 |title=Dnevnik.si - Posnetka, ki mečeta novo luč na smrt Moamerja Gadafija |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111024082756/http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042482482 |url-status=dead }}</ref> [[Visoki komisar OZN za človekove pravice|Visoka komisarka OZN za človekove pravice]] [[Navi Pillay]] se je dan po Gadafijevi smrti zavzela za preiskavo okoliščin njegove smrti.<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/svet/1042482152 |title=Dnevnik.si - So Gadafija usmrtili načrtno? Združeni narodi za preiskavo okoliščin smrti |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111022063355/http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042482152 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/svet/komisarka-zn-navi-pillay-za-preiskavo-gadafijeve-smrti.html |title=Delo.si - Komisarka ZN Navi Pillay za preiskavo Gadafijeve smrti |access-date=2011-10-22 |archive-date=2012-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120108174141/http://delo.si/novice/svet/komisarka-zn-navi-pillay-za-preiskavo-gadafijeve-smrti.html |url-status=dead }}</ref> === Pogreb === Gadafijevo truplo so pokopali 25. oktobra ob sončnem vzhodu skupaj z ubitima sinom in obrambnim ministrom na neznani lokaciji v osrčju [[puščava|puščave]]. Pogreba se je udeležilo nekaj sorodnikov in uradnih predstavnikov, med njimi sinova in oče ubitega obrambnega ministra, ki so jih na pogreb pripeljali kot priče. Pokop so vodili trije verski voditelji. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042482950 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-25 |archive-date=2011-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111026083138/http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042482950 |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Muammar al-Gaddafi}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gadafi, Omar Moamer el}} [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Libijski častniki]] [[Kategorija:Libijski politiki]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Obtoženci Mednarodnega kazenskega sodišča]] lyz7xq215iosdhr9qsl7c4vhwbwjuxy 0 28145 6732562 6718405 2026-08-08T04:53:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732562 wikitext text/x-wiki : ''Za istoimenskega protipapeža glej [[Protipapež Janez XXIII.]]'' {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>Sveti</small> | name = Janez XXIII. – »Dobri« | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = De Agostini: ''Papež Janez XXIII.'' (1958-1963) | elected = [[28. oktober]] [[1958]] (izvoljen) | term_start = [[4. november]] [[1958]] (posvečen, kronan in umeščen med slovesno mašo) | term_end = [[3. junij]] [[1963]] (4 leta, 218 dni) | predecessor = [[Papež Pij XII.|Pij XII.]] | opposed = | successor = [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]] | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | ordination = [[10. avgust]] [[1904]], [[Santa Maria in Monte Santo, Rim|Santa Maria in Monte Santo]] | ordinated_by = [[Giuseppe Ceppetelli]] | consecration = [[19. marec]] [[1925]] | consecrated_by = [[Giovanni Tacci Porcelli]] | cardinal = [[12. januar]] [[1953]] | ordination = [[10. avgust]] [[1904]] | ordinated_by = [[Giuseppe Ceppetelli]] | consecration = [[19. marec]] [[1925]] | consecrated_by = [[Giovanni Tacci Porcelli]] | cardinal = [[12. januar]] [[1953]] | created_cardinal_by= [[papež Pij XII.|Pij XII.]] | rank = [[Seznam papežev|261. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | birth_name = <!-- Wikidata --> |death_date= <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = (oče): Giovanni Battista Roncalli<br>(mati): Marianna Mazzola | title=[[papež]] <br>[[rimski škof]] | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = doktorat iz [[teologija|bogoslovja]] in [[filozofija|modroslovja]] |previous_post= {{unbulleted list|[[Dikasterij za nauk vere|prefekt Družbe za širjenje vere]] (28. oktober [[1958]] – 3. junij [[1963]]) |[[kardinal-duhovnik]] pri [[Santa Prisca (kardinalski naslov)|Santa Prisca]] (29. oktober [[1953]] – 28. oktober [[1958]])|[[patriarhat Benetke|beneški patriarh]] (15. januar [[1953]] – 28. oktober [[1958]]) |Opazovalec [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] pri [[Združeni narodi|Združenih narodih]] v "Odboru za vero, vedo in omiko" (maj [[1951]] – 12. januar [[1953]])|[[Apostolska nunciatura v Franciji|Apostolski nuncij v Franciji]] (23. december [[1944]] – 12. januar [[1953]])|}} | alma_mater = [[Zavod svetega Apolinarij]]a, [[Rim]] | signature = <!-- WD --> | signature_alt = | coat_of_arms = John 23 coa.svg | coat_of_arms_alt = | motto = '''''Obedientia et pax'''''<br>'''''Pokorščina in mir''''' <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = {{plainlist| * 11. oktober ([[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]]) * 3. junij ([[Evangeličani v Ameriki]], [[Anglikanci v Avstraliji]]) * 4. junij ([[Episcopalni anglikanci v Braziliji]], [[Anglikanci v Kanadi]], [[Škotska episkopalna Cerkev]], [[Episkopalna Cerkev v ZDA]])<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=bEq7DwAAQBAJ |title=Lesser Feasts and Fasts 2018 |date=17 December 2019 |publisher=Church Publishing, Inc. |isbn=978-1-64065-235-4 |language=en}}</ref>}} | venerated = {{plainlist| * [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] * [[Evangeličani v Ameriki]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=f66TtwEACAAJ|title=Lutheran Book of Worship|date=26 March 1978 |page=11|publisher=Augsburg Fortress, Publishers |isbn=978-0-8006-3360-8 |access-date=15 December 2023}}</ref> * [[Anglikanizem|Anglikanci]] * [[Palmarijanci]]}} | venerated =[[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] | saint_title = [[svetnik|sveti]] | beatified_date = [[3. september]] [[2000]] | beatified_place = [[Trg svetega Petra, Vatikan]] | beatified_by = [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] | canonized_date = [[27. april]] [[2014]] <br>skupaj s [[papež Janez Pavel II.|papežem Janezom Pavlom II.]] | canonized_place = [[Trg svetega Petra, Vatikan]] | canonized_by = [[papež Frančišek]] | attributes = papeška obleka, [[tiara]], [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra v Vatikanu]] | patronage = [[papež]]i, [[ekumensko gibanje|ekumenizem]], [[koncil]]i, [[vojska|vojaški]] [[kaplan]]i, [[patriarhat Benetke|Beneški patriarhat]], [[Škofija Bergamo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ordinariatomilitare.chiesacattolica.it/arcidiocesi_ordinariato_militare_per_l_italia_/le_attivita/00023334_Papa_Giovanni_Patrono_dell_Esercito__oggi_la_consegna_della_Bolla_Pontificia.html|title=San Giovanni XXIII Papa Patrono dell'Esercito|website=ordinariatomilitare.chiesacattolica.it|date=12. oktober 2017|accessdate=15. oktober 2017|publisher=Ordinariato militare}}</ref> | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Janez }} '''Janez XXIII.''', rojen kot '''Angelo Giuseppe Roncalli''', [[papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] od [[28. oktober|28. oktobra]] [[1958]] do smrti, * [[25. november]] [[1881]], [[Sotto il Monte]], [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]], [[Italija]], † [[3. junij]] [[1963]], [[Vatikan]]. == Mladost, šolanje in cerkvene službe == === Družina === Rodil se je kot Angelo Giuseppe Roncalli 25. novembra 1881 v [[Sotto il Monte Giovanni XXIII|Sotto il Monteju]], mali vasici v [[Pokrajina Bergamo|pokrajini Bergamo]], v deželi [[Lombardija|Lombariji]] v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Bil je najstarejši fant; oče Giovanni Battista Roncalli (1854–1935) in mati Marianna Giulia Mazzola (1855–1939) sta imela trinajst otrok, med katerimi je bil po vrsti četrti. Bratje in sestre - vključno z njim - si sledijo takole:<ref>Journal of a Soul, Pope John XXIII, tr. Dorothy White, Geoffrey Chapman (a Continuum imprint), 1965 (2000), p. xxxv, "Chronology 1881–1963"</ref> # Maria Caterina (1877–1883) # Teresa (1879–1954), 1899 se je z njo poročil Michele Ghisleni # Ancilla (1880–1953) # Angelo Giuseppe (1881-1963) # Francesco Saverio (1883–1976), 1907 se je oženil z Marijo (Maria Carrara) # Maria Elisa (1884–1955) # Assunta Casilda (1886–1980);<ref>{{navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1338&dat=19800326&id=CFdOAAAAIBAJ&pg=2999,2948285|title=Spokane Daily Chronicle |via=Google News Archive Search}}</ref> z njo se je 1907 oženil Giovanni Battista Marchesi # Domenico Giuseppe (1888–1888) # Alfredo (1889–1972) # Giovanni Francesco (1891–1956) se je 1919 oženil s Katarino (Caterina Formenti) # Enrica (1893–1918) # Giuseppe Luigi (1894–1981),<ref>{{navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1338&dat=19800326&id=CFdOAAAAIBAJ&pg=2999,2948285|title=Spokane Daily Chronicle - Google News Archive Search|website=news.google.com}}</ref> se je 1922 oženil z Ido Biffi # Luigi (1896–1898)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20000903_john-xxiii_en.html |title=Pope John XXIII |place=[[Rome]], [[Italy|IT]] |publisher=Vatican |access-date=12 September 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100804232501/https://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20000903_john-xxiii_en.html |archive-date=4 August 2010 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=EGymkVOEJIsC&pg=PA337 |title=Jean XXIII |access-date=12 September 2010|isbn=978-2-7010-0404-4|year=1970|last1=Kerdreux |first1=Michel de|publisher=Editions Beauchesne }}</ref> === Šolanje in duhovništvo === Kot šestleten in dobrodušen kmečki deček je Angelček začel hoditi v ljudsko šolo, kjer je učil vaški župnik Don Rebuzzini. Nekega dne je v razred prišel nadzornik, ki je med drugim vprašal šolarje tudi naslednje: »Kaj tehta več: kilogram slame ali kilogram železa?« Večina se je nagibala k odgovoru, da je težje želez; medtem pa je mali Angel samozavestno odgovoril in žel nadzornikovo priznanje: »Oboje tehta enako, le da slama zavzema več prostora.« Mladi Angelo se je hitro spoprijateljil z dobrim učiteljem, kar je nekatere sošolce nagibalo k nevoščljivosti in so ga večkrat natepli. Pred nasilneži ga je branil le njegov zvesti prijatelj Battistel.<ref>{{navedi splet|url= https://fr.aleteia.org/2014/04/23/jean-xxiii-souvenirs-de-jeunesse/|title=Jean XXIII, souvenirs de jeunesse|publisher=aleteia|author=|place=Pariz|language=fr|date=23. april 2014|accessdate=19. junij 2025}}</ref> 1889 je osemletni Angelček prejel prvo [[evharistija|sveto obhajilo]] in [[birma|birmo]].<ref>{{navedi splet|url= https://www.vatican.va/special/canonizzazione-27042014/documents/biografia_gxxiii_canonizzazione_en.html|title=Biography of John XXIII|publisher=Holy See|access-date=28. april 2014}}</ref> 1. marca 1896 ga je njegov [[semenišče|semeniški]] [[spiritual]] [[Luigi Isacchi|Isacchi]] vpisal v [[Frančiškov svetni red]]; tretjeredniške zaobljube je napravil 23. maja 1897.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/news_services/liturgy/libretti/2014/20140427-libretto-canonizzazione.pdf|title=Rito della Canonizzazione e Celebrazione Eucaristica|trans-title=Rite of Canonization and Eucharistic Celebration|language=it|publisher=Holy See|access-date=25. april 2014}}</ref> 1900 je kot bogoslovec odšel iz Bergama nadaljevat šolanje v Rim, kje je bil 1904 [[doktorat|doktoriral]] iz [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.saint-mike.org/library/papal_library/johnxxiii/biography.html |type=biography |title=Pope John XXIII |work=The Papal Library |publisher=Saint Mike |access-date=23 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203064434/http://www.saint-mike.org/library/papal_library/johnxxiii/biography.html|archive-date=3 December 2013|url-status=dead}}</ref> [[Duhovniško posvečenje]] je prejel v [[Rim|rimski]] [[cerkev (stavba)|cerkvi]] [[Santa Maria in Montesanto, Rim|Santa Maria in Montesanto]] na [[Piazza del Popolo]] dne 10. avgusta 1904. Kmalu po tem se je srečal v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] s [[papež Pij X.|papežem Pijem X.]]. Nato je imel novo mašo v svojem rojstnem kraju na [[Veliki Šmaren]].<ref>{{Citation |first=Peter |last=Hebblethwaite |title=John XXIII, Pope of the Council |edition= rev |publisher=Harper Collins |place=Glasgow |year=1994 |page=46}}</ref> Ko je 1905 [[Giacomo Radini-Tedeschi|Tedeschi]] postal škof v Bergamu, si je vzel za tajnika novomašnika Roncallija, na katerega je napravila velik vtis škofova dobrodelnost, ki jo je izkazoval zlasti do izkoriščanih in revnih delavcev; to službo je vestno opravljal vse do kardinalove smrti 22. avgusta 1914, komaj dva dni po smrti [[papež Pij X.|papeža Pija X.]]. Oba cerkvena dostojanstvenika sta si brezuspešno prizadevala, da bi obvarovala človeštvo pred grozečo vojno. Zadnje Tedeschijeve besede Roncalliju so zvenele kot oporoka: "Angelo, moli za mir!" Smrt dveh dobrih pastirjev skoraj istočasno ga je hudo potrla. V tem obdobju je bil tudi [[akademik|predavatelj]] v bergamskem [[semenišče|semenišču]].<ref>{{Citation |first=Peter |last=Hebblethwaite |title=John XXIII, Pope of the Council |edition=rev |publisher=Harper Collins |place=Glasgow |year=1994 |pages=76–77}}</ref> Medtem je 1909 postal profesor sociologije in cerkvene zgodovine v bergamskem semenišču in objavil dve knjigi: eno o kardinalu [[Cesare Baronio|Cezarju Baroniju]]<ref>''Cesare Baronio'' (tudi: Caesar B<žaronius; 1538 - 1607), oratorijanec sv. Filipa Nerija, zgodovinar in kardinal Katoliške Cerkve. Njegovo najbolj znano delo je ''"[[Annales Ecclesiastici]]" ("Cerkveni letopisi")'' v 12 zvezkih (1588-1607). 1745 ga je [[papež Benedikt XIV.]] razglasil za "blaženega"</ref>, drugo pa o obisku svetega milanskega škofa in prenovitelja [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]] Bergamu.<ref>{{navedi splet|url= https://fr.aleteia.org/2014/04/23/jean-xxiii-souvenirs-de-jeunesse/|title=Jean XXIII, souvenirs de jeunesse|publisher=aleteia|author=|place=Pariz|language=fr|date=23. april 2014|accessdate=19. junij 2025}}</ref> === Cerkvene službe === Leta [[1909]] je bil Roncalli imenovan za duhovnika v rimski cerkvi [[Santa Maria in Montesanto]]<ref>''Santa Maria in Montesanto'' je naslovna mala bazilika med rimskimi cerkvami v četrti [[Campo Marzio]], ki stoji med [[Piazza del Popolo]], [[Via del Corso]] in [[Via del Babuino]]. Znana je tudi kot ''Cerkev umetnikov'' ({{Lang|it|Chiesa degli artisti}}) in ''dvojčica'' cerkve [[Santa Maria dei Miracoli]], čeprav obstajajo razlike zlasti v tlorisu.</ref>. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil vpoklican k vojakom kot [[narednik]]; služil je v sanitetnem odredu kot medicinec in [[kaplan]], največ v domačem kraju. 1921 ga je [[papež Benedikt XV.]] imenoval za predsednika [[Dikasterij za nauk vere|Družbe za širjenje vere]]. 1925 ga je [[papež Pij XI.]] imenoval za [[apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] ter ga obenem posvetil v [[nadškof]]a za naslovno škofijo [[Areopolis]]. Za svoje [[škof|škofovsko]] [[moto|geslo]] - ki si ga je zadržal tudi kot papež - si je izbral besedi: »''Obedientia et Pax''« (»Pokorščina in mir«). 1935 je bil imenovan za apostolskega nuncija v [[Turčija|Turčiji]] in [[Grčija|Grčiji]], kar je uporabil za pomoč številnim [[Judje|Judom]], ki jih je [[Hitler]]jev [[nacionalsocializem]] izgnal iz [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]; z nadčloveškimi prizadevanji in dobrimi zvezami s pomembnimi osebnostmi je rešil tako na tisoče [[Evropa|evropskih]] beguncev. 1944 ga je [[papež Pij XII.]] imenoval za [[apostolska nunciatura v Franciji|apostolskega nuncija v Parizu]]. 1953 je bil imenovan za [[patriarhat Benetke|beneškega patriarha]] in obenem ustrezno povzdignjen v [[kardinal]]a. Kot izraz svojega spoštovanja ga je [[predsednik Francije|francoski predsednik]] [[Vincent Auriol]] sklicevaje se na star privilegij [[seznam francoskih kraljev|francoskih kraljev]] osebno okronal s škrlatnim kardinalskim klobukom na svečanosti v [[Elizejska palača|Elizejski palači]]. === Povezanost s [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Slovenci]] === ;Obisk Slovenije Roncalli je obiskal tudi Slovenijo. 9. novembra 1927, ko je bil na poti iz Rima v Bolgarijo, se je za nekaj dni ustavil v Ljubljani. Najprej je obiskal ljubljanskega škofa [[Anton Bonaventura Jeglič|Antona Bonaventuro Jegliča]] in si v njegovem spremstvu ogledal [[Zavod sv. Stanislava]] ter novo Plečnikovo [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana|cerkev sv. Antona Padovanskega]] v Šiški in katoliško tiskarno. Kakor je zapisal škof Jeglič, ''mu je vse bilo všeč in jim je čestital''. Udeležil se je tudi akademije v čast svetemu [[Jozafat Kuncevič|Jozafatu Kunceviču]], ki so jo 12. novembra pripravili ljubljanski bogoslovci. Opravil pa je tudi letne duhovne vaje pri jezuitih poleg nastajajoče [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkve svetega Jožefa]], kjer si je naredil nekaj zapiskov v svoj ''[[Dnevnik duše]]''.<ref>Jože Pavlič, ''Vera, ubrano petje in poštenost''; v: Družina, številka 17, 27. april 2014, stran 36.</ref> ;Pastoralno središče Janez Dobri Na svoji poti v Bolgarijo, Turčijo in Grčijo se je večkrat ustavil Roncalli tudi pri vnebovzetcih v [[Beograd]]u. Šestdeset let po začetku 2. vatikanskega koncila so tam - po prizadevanjih nadškofa-rojaka Hočevarja in ob pomoči številnih uglednikov in ustanov, med njimi tudi [[Vlada Republike Srbije|srbske vlade]] - slovesno odprli in blagoslovili ''"Pastoralno središče Janez Dobri"''. Slovesnost je vodil [[Nadškofija Sarajevo|sarajevski nadškof]] in kardinal [[Vinko Puljić|Puljić]] ob somaševanju omenjenega [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in metropolita [[Stanislav Hočevar|Hočevarja]] ter [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninskega škofa]] in predsednika [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference]] [[László Német|Németa]]. Ob tej priložnosti je bil blagoslovljen tudi lep bronast kip tega priljubljenega papeža, ki ga je kipar [[Dragan Radenović]] vlil v naravni velikosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/kardinal-puljic-blagoslovio-pastoralni-centar-papa-ivan-dobri-u-beogradu/109475|title= Kardinal Puljić blagoslovio Pastoralni centar "Papa Ivan Dobri" u Beogradu|publisher= Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine|author=kta|place=Sarajevo|language=hr|date=12. september 2022 |accessdate=21. junij 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/zahvalni-govor-vlc-mihaela-sokola-na-misi-i-svecanosti-blagoslova-pastoralnog-centra-papa-ivana-dobri/|title= Zahvalni govor vlč. Mihaela Sokola na misi i svečanosti blagoslova Pastoralnog centra papa Ivana Dobri|publisher=Nadškofijski ordinariat Beograd.rs|author=|place=Beograd|language=hr|date=11. september 2022|accessdate=21. junij 2025}}</ref> Poleg tega je na zvoniku izjemno lep [[Marko Ivan Rupnik|Rupnikov]] [[mozaik]] [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve na gori]], ker je [[papež Kalist III.|Kalist III.]] po zmagi [[obleganje Beograda 1456|pri Beogradu 1456]] razširil ta praznik na vso [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]; v zvezi s tem dogodkom opoldne zvonijo zvonovi po vseh [[cerkev (stavba)|cerkvah]] po svetu. Mozaik prikazuje tudi [[Janez Kapistran|Janeza Kapistrana]], ki je spodbujal kristjane, da so pregnali številnejše [[Osmani|Osmane]]; najpomembnejše pa je dejstvo, da je dandanes prišlo do izraza zgledno sodelovanje civilne družbe in Cerkve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/516578/Beogradska-nadbiskupija-otvara-prvi-Pastoralni-centar|title= Beogradska nadbiskupija otvara prvi Pastoralni centar|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=9. September 2022|accessdate=21. junij 2025}}</ref> ;Splošna priljubljenot Salezijanski ljudski [[misijoni|misijonar]] [[Tomaž Kelenc]]<ref>Tomaž Kelenc (1920-1969) iz [[Prlekija|Prlekije]] je bil salezijanski duhovnik, vzgojitelj in ljudski misijonar. Znana je bila njegova pobožnost do [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]]. V njegovo priprošnjo pri Bogu je čezmerno zaupal, češ da ga bo čudežno ozdravil v njegovi borbi z [[gangrena|gangreno]], ki je bila posledica [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]; ni se dal pravočasno operirati in tako mu zdravniki niso več mogli pomagati.</ref> je jeseni 1960 obiskal [[salezijanci|salezijanske]] [[duhovnik|duhovniške]] pripravnike prvega in drugega letnika [[Križevci, Hrvaška|križevske]] "Srednje šole za duhovniške pripravnike", kjer je bilo čez šestdeset gojencev s področja nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Rojak in ravnatelj zavoda [[Anton Bajuk]]<ref>Salezijanski duhovnik Anton Bajuk (1913-1979) rodom iz [[Bela Krajina|Bele Krajine]] je bil prvi ravnatelj salezijanskega zavoda oziroma semenišča v 64km od Zagreba oddaljenih Križevcih od leta 1959 in je bil hudo poškodovan v partizanskem napadu na procesijo v čast [[Marija Pomočnica|Mariji Pomočnici]] v [[Marijin Dvor|Marijinem Dvoru]] pri [[Badljevina|Badljevini]] 24. maja 1945</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=25}}</ref> je zgovornega Kelenca zaprosil, naj po [[Janez Bosko|Don Boskovi]] navadi pove fantom po večernih molitvah nekaj spodbudnih besed za ’Lahko noč!’ Rad se je odzval in govoril o svojem nedavnem [[Rim|rimskem]] romanju in srečanju s [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]], zlasti o njegovi prijaznosti, ki je nezaustavljivo osvajala obiskovalce. Bil je med avdienco v prvi vrsti in ko so papeža prinesli blizu, mu je poljubil ribiški prstan; papež pa mu je namenil nekaj spodbudnih besed in pozdravov za vernike v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ter po očetovsko božal njegovo bolno roko. ''„V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma!«'' je do solz ginjen končal svojo zgodbo ter spodbujal gojence k zvestobi do rimskega [[papež]]a po don Boskovem zgledu.<ref>{{navedi knjigo|author=Janez Jelen|title=Bog vse obrača na dobro|place=Mužlja|year=2022|publisher=Samozaložba|page=89}}</ref> ;Marijansko svetišče na Vejni Podobno so lepe vtise o Janezu XXIII. ohranjali in jih prenašali prijateljem in znancem tudi drugi Slovenci, najsi bodo verniki, duhovniki ali škofje; med njimi je bil poln hvale do papeža dolgoletni rektor [[Rim|rimskega]] papeškega zavoda [[Slovenik]]a [[Maksimilijan Jezernik|Jezernik]], kakor tudi urednik [[salezijanci|salezijanskih]] "Knjižic" [[Franc Štuhec]],<ref>Salezijanski duhovnik Franc Štuhec (1913-1986) je veliko časa deloval na Tržaškem kot vzgojitelj, pisatelj in urednik "Knjižic"</ref>ki so ga vodile tri vrednote: širjenje pobožnosti do [[Sveta Marija|Marije Pomočnice]], zvestoba [[Janez Bosko|Don Bosku]] tudi v času preizkušenj ter ohranjanje slovenske narodne zavesti v domovini in Zamejstvu.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=380}}</ref> Rad je pripovedoval o naklonjenosti [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza Dobrega]] do našega naroda in njegovih pravic. To je papež pokazal tudi ob graditvi zaobljubnega svetišča na [[Vejna|Vejni]]; s tem je tržaški škof Santin hotel spolniti zaobljubo, ki jo je napravil pred [[Sveta Marija|Marijinim]] [[oltar]]jem 30. aprila 1945 v zahvalo za rešitev mesta [[Trst]]a pred uničenjem ob koncu vojne: {| |- ! Un voto che riguarda la città di Trieste.<ref>Santin Antonio, Al tramonto: ricordi autobiografici di un vescovo Trieste, LINT, 1978, p. 41.</ref> ! Zaobljuba v imenu [[Trst|tržaškega mesta]] |- | <blockquote>″Qui sull’altare della mia cappella davanti al SS.mo Sacramento, oggi, 30 aprile 1945, festa di Santa Caterina da Siena, patrona d’Italia, e apertura del mese di Maria, alle 19 e 45, in un momento che è forse il più tragico della storia di Trieste, mentre tutte le umane speranze per la salvezza della città sembrano fallire, come vescovo indegnissimo di Trieste mi rivolgo alla Vergine Santa per implorare pietà e salvezza. E faccio un voto privato e uno che riguarda la città. Questo secondo è il seguente: se con la protezione della Madonna di Trieste sarà salva farò ogni sforzo perché sia eretta una chiesa in suo onore. Antonio Vescovo″ </blockquote> | <blockquote>„Tukaj na oltarju svoje kapele pred Najsvetejšim, danes, 30. aprila 1945 ob tričetrt na osem zvečer, na praznik zavetnice Italije svete [[Katarina Sienska|Katarine Sienske]], in ob začetku [[Sveta Marija|Marijinega]] meseca, v trenutku, ki je morda najbolj tragičen v zgodovini [[Trst]]a, ko se zdi, da vsa človeška upanja na rešitev mesta propadajo, se kot najnevrednejši tržaški škof obračam k [[Sveta Marija|Sveti Devici]], da bi jo prosil za usmiljenje in rešitev. In dajem eno zasebno zaobljubo, in eno, ki se nanaša na mesto. Druga je naslednja: če bo mesto rešeno z zaščito Tržaške Madone, si bom po najboljših močeh prizadeval, da se postavi v njeno čast cerkev.“ Škof Anton<ref>{{navedi splet|url=https://catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|title=Catalogo generale dei Beni Culturali. Beni architettonici e paesaggistici. Tempio Nazionale a Maria Madre e Regina di Monte Grisa (Santuario di Monte Grisa)|publisher=iccd.cultura.gov.it|author=|place=Trst|language=it|date=|accessdate=18. junij 2025|archive-date=2025-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803024249/https://www.catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|url-status=dead}}</ref> </blockquote> |} Ime svetišča naj bi se glasilo najprej ''Marija, Kraljica Italije'', saj so sprva za njegovo postavitev prispevale župnije širom [[Italija|Italije]]; 1958 je po vseh škofijah romal kip [[Fatima|Fatimske]] Gospe, kar se je končalo v Trstu s posvetitvijo "Marijinemu brezmadežnemu Srcu" po želji [[papež Pij XII.|Pija XII.]]. Bolonjski nadškof kardinal [[Giacomo Lercaro|Lercaro]] je predlagal, naj se na [[Sicilija|Siciliji]] začeto potovanje konča v [[Trst]]u s položitvijo temeljnega kamna za cerkev, ki bo posvečena „Mariji, Kraljici Italije“. Med Slovenci je završalo in apostolski protonotar ter škofov sodelavec [[Jakob Ukmar|Ukmar]]<ref>Jakob Ukmar (1878 - 1971) škofov sodelavec, pisatelj, akademik in predavatelj, Božji služabnik</ref> je naslovil na domačega škofa pismo z naslednjo vsebino: {| |- ! Lettera di obiezione di Jacob Ukmar<ref>Rebula Alojz, Jacob Ukmar, Milano, Studio tesi, seconda edizione, 1992, p. 104.</ref> ! Oporečno pismo Jakoba Ukmarja |- | <blockquote>″Da più parti sento che l’erezione di un Tempio Mariano sotto il titolo di «Regina d’Italia» qui a Trieste non farà buon sangue. Gli Sloveni sarebbero tutti contrari, ma anche molti italiani. Essi trovano inopportuno che sul territorio abitato da due nazioni e quasi al confine con lo stato jugoslavo venga scelto un tale titolo″. </blockquote> | <blockquote>»Z mnogih strani slišim, da postavitev Marijinega templja pod nazivom 'Kraljica Italije' tukaj v Trstu ne bo naletelo na odobravanje. Proti temu bi bili vsi Slovenci, pa tudi mnogi Italijani. Neprimerno se jim zdi, da bi bil takšen naziv izbran na ozemlju, ki ga naseljujeta dva naroda in je skoraj na meji z jugoslovansko državo«. </blockquote> |} 1959 je tržaški škof [[Antonio Santin|Santin]] pobudo predstavil [[papež Janez XXIII.|svetemu očetu Janezu XXIII.]], ki jo je z velikim zadovoljstvom odobril in tako je zavetnica svetišča na Vejni postala „Marija, Mati in Kraljica“. <ref>{{navedi splet|url=https://catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|title=Catalogo generale dei Beni Culturali. Beni architettonici e paesaggistici Tempio Nazionale a Maria Madre e Regina di Monte Grisa (Santuario di Monte Grisa) Trieste, XX|publisher=iccd.cultura.gov.it|author=|place=Trst|language=it|date=|accessdate=18. junij 2025|archive-date=2025-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803024249/https://www.catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|url-status=dead}}</ref> Glede na to, da se hram nahaja na narodnostno mešanem ozemlju, kjer živijo tako Italijani kot Slovenci, je po Štuhecovih besedah uvidevni [[papež Janez XXIII.]] lastnoročno prečrtal prvotni naslov in določil za to priljubljeno [[Marijino svetišče na Vejni]] takšno ime, ki je sprejemljivo za oba tam živeča naroda, tako za [[Slovenci|Slovence]] kot [[Italijani|Italijane]]: ''Marija Mati in Kraljica'' vseh ljudstev, ki naj po krvavih spopadih dveh svetovnih vojn živijo poslej v miru in sodelovanju. To marijansko svetišče naj bo znameje miru in prijateljstva med Vzhodom in Zahodom, kpa tudi sodelovanja in povezanosti med vsemi narodi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/chiese-e-santuari-trieste-and-karst/the-shrine-of-mount-grisa|title=The Shrine of Mount Grisa|publisher= PromoTurismoFVG |author=|place=Trst|language=en|date= |accessdate=19. junij 2025}}</ref> Podobno borbo je vodil Štuhec tudi glede možnosti, da bi bil en oltar posvečen svetima slovanskima apostoloma, bratoma [[Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta končno le dobila v tem veličastnem svetišču na stičišču [[Romani|Romanov]], [[Slovani|Slovanov]] in [[Germani|Germanov]] oltar, ki ga je z [[mozaik]]om okrasil primorski rojak [[Tone Kralj]]. === Duhovnik, nuncij in patriarh === <center> <gallery> File:Papa-Giovanni-XXIII family-1890.jpg|Roncallijeva družina [[1890|okrog 1890]] File:PapaGiovanni23 Sotto-il-Monte.JPG|Spomink [[papež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]] na dvorišču rojstne hiše File:Young Pope John XXIII.jpg|Mladi Angel Roncalli File:Papa-Giovanni-XXIII sacerdote-1905.jpg|Angel Roncalli kot mlad [[duhovnik]] [[1905]] File:Roncalli2-military 1915.jpg|Roncalli je bil vpoklican k vojakom File:Roncalli1-military 1915.jpg|Med vojno je deloval karitativno File:Mons. Angelo Giuseppe Roncalli in the garden of vila Ljulin, Sofia..JPG|Kot [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Sofija|Sofiji]] na vrtu vile Ljulin File:03-Kardinal-Ronkali-v-Bardarski-geran.jpg|Roncalli v [[Bolgarija|bolgarskem]] [[Brdarski Geran|Brdarskem Geranu]] File:Paus Johannes XXIII, Bestanddeelnr, 254-7064.jpg|Roncalli kot [[patriarhat Benetke|patriarh]] pred izvolitvijo za [[papež|papeža]] File:(Venice) Piazzetta dei Leoni - Relief of Papa Giovanni XXIII.jpg|Trg Levov so v [[Benetke|Benetkah]] poimenovali po dobrem papežu </gallery> </center> == Papeževanje == [[File:Busto di Papa Giovanni XXIII.jpg|thumb|180px|left|Ta doprsni papežev kip hranijo v [[Benetke|Benetkah]]]] === Konklave in izvolitev === Po smrti Pija XII. je vzniknila zamisel o tako imenovanem »prehodnem papežu«. Neki novinar jo je opredelil s sledečimi besedami: »Pij XII. je bil velikan. Toda v zadnjih časih je dopustil, da se je število kardinalov zmanjšalo od 70 na 51 in med temi – ne da bi se pregrešili zoper spoštovanje – ni nobenega, ki bi ga dosegal. Zato se bodo po vsej verjetnosti kardinali odločili za izvolitev starejšega papeža, ki bo spet dvignil število kardinalov na 71, tako da bo izbral med tremi tisoči škofov najbolj razgledane in nadarjene može. Moral bo služiti kot miren vezaj med Pijem XII. in med papežem, ki bo v polni meri podedoval njegovo moč in delavnost.«<ref>Teresio Bosco, Carlo de Ambrogio, ''Papež Janez Dobri'', Ognjišče, Koper 1967, stran 94.</ref> Prvič v [[zgodovina|zgodovini]] je možnost hitrega potovanja ustrezala mednarodnemu značaju [[Kardinalski zbor |kardinalskega zbora]] zahvaljujoč napredku v letalskem prometu, kot je zapisal neki časnikar: »[[New York|Newyorški]] nadškof lahko danes doseže Rim hitreje kot [[Palermo|palermski]] nadškof en rod poprej.«<ref>{{navedi novice|title=As the Catholic Church Prepares to Choose a New Leader|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/12/91412231.pdf |access-date=6 November 2017|work =The New York Times|date=12 October 1958}}</ref> Na tem konklavu so sodelovali kardinali iz 21 dežel v primeri s 16 na prejšnjem, kakor tudi 18 neevropskih v primeri s 7 na prejšnjem.<ref>{{navedi novice|last1=Cortesi|first1=Arnaldo|title=Cardinals Meet in Secrecy Today|url= https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/25/81891113.pdf|access-date=6 November 2017|work=The New York Times| date=25 October 1958}}</ref> 17 italijanskih kardinalov med 51 je predstavljalo najnižji odstotek od 1455.<ref>{{navedi knjigo |last1=Tobin |first1= Greg|title=Selecting the Pope: Uncovering the Mysteries of Papal Elections|date=2009|publisher=Sterling Publishing|page=40|url=https://books.google.com/books?id=eBZFL5fzwawC&pg=PA40|access-date=7 November 2017|isbn= 9781402729546}}</ref> V primerjavi s papeškim konklavom leta 1922, ko trije kardinali niso pravočasno prispeli v Rim, ker se je konklave začel predpisno 10 dni po papeževi smrti; ali s konklavom leta 1939, ko so trije kardinali prispeli v Rim ravno zjutraj na začetek konklava, ki se je po novih pravilih začel 18 dni po papeževi smrti; so v tem konklavu vsi kardinali, ki so potovali, prispeli v Rim pravočasno - do 22. oktobra, torej že nekaj dni pred začetkom konklava, ki se je začel 16 dni po smrti Pija XII. Od 53 kardinalov volivcev sta bila zadržana samo dva: [[Komunizem|komunistični]] [[ateizem|brezbožni]] vladi [[Madžarska|Madžarske]] in [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] sta onemogočili prihod v Rim kardinaloma [[József Mindszenty|Mindszentyju]] in [[Alojzij Stepinac|Stepincu]] - prvi je bil v azilu na Ameriškem veleposlaništvu v [[Budimpešta|Budimpešti]], drugi pa v hišnem priporu v domačem [[Krašić]]u. Obema bi oblasti dovolile odhod iz države, toda brez možnosti vrnitve - kar pa se jima je zdelo nečastno in nesprejemljivo. [[New York|Newyorški]] kardinal [[Francis Joseph Spellman|Spellman]], ki je ob smrti Pija XII. ravno potoval z ladjo proti [[New York|New Yorku]], se je izkrcal na [[Azori]]h in odletel z letalom v Rim, da je še pravočasno prispel na konklave.<ref>{{navedi novice|title=The Papacy|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/12/91412210.pdf |access-date=6 November 2017|work=The New York Times|date=12 October 1958}}</ref><ref name=nyt19581023suites>{{navedi novice|last1=Cortesi|first1=Arnaldo|title=Cardinals Visit Suites in Vatican|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/23/83420106.pdf|access-date=6 November 2017|work=The New York Times|date=23 October 1958}}</ref> [[Konklave]] za izvolitev naslednika [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]], ki je umrl 9. oktobra 1958, je potekal torej od 25. do 28. oktobra 1958. Papež Janez XXIII. je bil izvoljen leta 1958 v štirih dneh.<ref>{{navedi splet|url= https://www.nedeljnik.rs/crni-dim-iz-dimnjaka-sikstinske-kapele-nema-odluke-o-novom-papi-nakon-treceg-glasanja/|title= Crni dim iz dimnjaka Sikstinske kapele: Nema odluke o novom papi nakon trećeg glasanja |publisher=nedeljnik.rs|author=Milana Milošević|place=|language=sr|date=8. maj 2025 |accessdate=8. junij 2025}}</ref> V enajstem glasovanju so kardinali 28. oktobra izvolili za papeža [[patriarhat Benetke|beneškega patriarha]] [[papež Janez XXIII.|Angela Roncallija]], ki je izvolitev kljub visoki starosti mirno in vdano sprejel v skladu s svojim geslom: ''"Pokorščina (prinaša) mir"'' - in si vzel papeško ime [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] s preprosto razlago, da je tako bilo ime njegovemu očetu in da je sv. [[Janez Krstnik|Janezu]] posvečena tudi župnijska cerkev v njegovi vasi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vjeraidjela.com/sveti-papa-ivan-xxiii/|title= Sveti papa Ivan XXIII.|publisher=Vjera i djela|author=Snježana Majdandžić-Gladić|place=Zagreb|language=hr|date=11. oktober 2015|accessdate=8. junij 2025}}</ref> To je bil za [[papež Pij X.|Pijem X.]] že drugi beneški patriarh, ki je postal papež v 20. stoletju; Jožef Sarto je bil izvoljen v konklavu 1903, po smrti [[papež Leon XIII.|Leona XIII.]]. Na koncu volitev po smrti asketskega in suhljatega [[papež Pij XII.|Pija XII.]] v [[Vatikan]]u ni bilo pripravljenih ustreznih oblačil za čokato in obilno postavo, kot je bila Roncallijeva – nakar naj bi le-ta v svojem na hitro prirejenem in preozkem oblačilu zastokal: „Vsi so me želeli, razen krojačev.“<ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Številne anekdote - znane so tudi njihove različice - o Angelu Roncalliju pričajo o njegovi veliki priljubljenosti, pa tudi o zdravem smislu za šalo; to je bil pravzaprav odraz njegove globoke ponižnosti, plemenite duše in človeške topline. Prirojeni kmečki smisel za humor je žuborel iz njegove tesne povezanosti z Bogom tudi v trenutku izvolitve. V sobi poleg [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]], kamor se novoizvoljeni papež umakne ter se obleče v bela oblačila rimskega škofa, mu ni bila prav nobena od treh sukenj, ki so jih krojači pripravili za bodočega papeža. Okoli stoječi so se v zadregi spogledovali in niso vedeli, kako iz zagate; novi papež pa jih je smehljaje miril: »Jasno je, da krojači niso želeli, da bi bil jaz papež!«<ref>{{navedi splet|url=https://fr.aleteia.org/2014/04/26/jean-xxiii-le-pape-qui-aimait-plaisanter/|title= Jean XXIII, le Pape qui aimait plaisanter|publisher=aleteia.fr|author=Jesús Colina|place=|language=fr|date=26. april 2014|accessdate=18. junij 2025}}</ref> === Delovanje === Umestitev, kronanje in prevzem službe je potekalo med pontifikalno mašo na torek, 4. novembra 1958; čeprav je bil ta dan delavnik, si ga je novi papež izvolil, ker je bil praznik milanskega nadškofa [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]], ki je v svojem času dosledno izvajal prenovitvene smernice [[Tridentinski koncil|Tridentinskega vesoljnega cerkvenega zbora]]. Polagoma je na veselje kardinalov, škofov, duhovnikov in vernikov, pa tudi drugih ljudi, z osebno prisrčnostjo, dobrohotnostjo in prijaznostjo uspel osvojiti srca takorekoč celega sveta - ne le ljudstva, ampak tudi [[vladar]]jev. Papež Pij - njegov predhodnik - je bil sicer izredno priljubljen zlasti med [[Rimljani]] kot "Rešitelj Rima"; bil pa je v stiku z javnostjo aristokratsko zadržan in je navadno med fotografiranjem povzdignil roke ter uprl pogled kvišku; včasih tudi Janez, vendar je kot kmečki sin največkrat preprosto pogledal naravnost v kamero in se prijazno nasmehnil. Kot prvi papež po letu 1870 je zapustil ozemlje [[Vatikan]]a oziroma posesti, ki so pripadale papežu z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]]. Izhod je namenil obisku [[Rim|rimskih]] [[zapor]]nikov in jim povedal: »Ker ne morete do mene vi, sem jaz prišel do vas.« Ta njegova usmiljenost in razumevanje obrobnih sta močno odmevala tudi v svetovnem tisku.<ref>{{navedi knjigo|first=Peter |last=Hebblethwaite|title=Pope John XXIII: Shepherd of the Modern World|publisher=Image Books |year=1987|page=303}}</ref> ==== Aggiornamento (podanašnjenje) ==== V svojem govoru 25. januarja 1959, v katerem je napovedal svojo namero o sklicu koncila,<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/john-xxiii/it/speeches/1959/documents/hf_j-xxiii_spe_19590125_annuncio.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116132600/https://www.vatican.va/holy_father/john_xxiii/speeches/1959/documents/hf_j-xxiii_spe_19590125_annuncio_it.html|url-status=dead|title=Allocuzione con la quale il Sommo Pontefice annuncia il Sinodo Romano, il Concilio Ecumenico e l'aggiornamento del Codice di Diritto Canonico (25 gennaio 1959) &#124; Giovanni XXIII|archivedate=16 January 2010|website=www.vatican.va}}</ref>je papež Janez uporabil besedo »[[aggiornamento]]«, vendar le v zvezi s svojo načrtovano preureditvijo [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]. Kmalu pa je izraz začel uporabljati tudi za opis svojega pogleda na potek vesoljnega cerkvenega zbora. V svoji prvi [[papeška okrožnica|okrožnici]] ''Ad Petri cathedram'' z dne 29. junija 1959<ref>{{navedi splet | url=https://www.vatican.va/content/john-xxiii/en/encyclicals/documents/hf_j-xxiii_enc_29061959_ad-petri.html | title=Ad Petri Cathedram (June 29, 1959) &#124; John XXIII }}</ref> Ko je govoril o prihajajočem koncilu, je dejal v točki 61: »[Škofje] bodo obravnavali zlasti rast katoliške vere, obnovitev zdrave morale med krščansko čredo in ustrezno prilagoditev (''aggiornamento'') cerkvene discipline potrebam in razmeram našega časa.« 28. junija 1961 pa je Janez XXIII. v nagovoru članom Eymardove [[Družba presvetega Rešnjega telesa|Družbe presvetega Rešnjega telesa]] dejal: :Vesoljni cerkveni zbor bo pod razširjenimi krili katoliške Cerkve sprejel in zajel vso dediščino našega Gospoda Jezusa Kristusa. Njegova glavna naloga bo skrb za stanje in posodobitev (''aggiornamento'') Cerkve po 20 stoletjih življenja. Naj Bog podeli temu podjetju uspeh s kakršno koli gradnjo, ki jo bomo ponudili, predvsem pa po vsemogočnosti Najvišjega, ki lahko iz samih kamnov pritegne nove izbrane sinove: gibanje k ponovni sestavi celotne skrivnostne črede našega Gospoda.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Criterion|publisher=Archdiocese of Indianapolis|date=7 July 1961|url=http://www.archindy.org/criterion/files/1961/pdfs/19610707.pdf|title=Pope speaks of unity and the Council}}</ref> ==== Sklic koncila ==== {{glavni|Drugi vatikanski koncil}} [[File:Giovanni XXIII durante il Concilio Vaticano II (Lothar Wolleh).jpg|thumb|240px|11. oktobra 1962 je papež Janez XXIII. s slovesno sveto mašo odprl [[drugi vatikanski koncil]]]] [[Slika:Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg|thumb|240px|[[Drugi vatikanski koncil]] (1962–1965) je odprl Janez XXIII., končal pa [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]]] Tik pred začetkom koncila je Janez XXIII. odpotoval v romarski kraj [[Loreto]] – prvo potovanje z vlakom, ki ga je opravil kak papež po mnogih desetletjih - prvič po [[papež Pij IX.|Piju IX.]]. Želel je tam moliti za uspeh [[Drugi vatikanski koncil|Vesoljnega cerkvenega zbora]] – in hkrati prelomiti 62 let staro zaobljubo. Leta 1900 je namreč Angel Roncalli kot mlad bogoslovec romal v Loreto, kjer so ga prostozidarji tistega večera tako hudo ozmerjali in užalili, da je ogorčeno zapisal v svoj dnevnik: »Blagoslovljena Madona Loretska! Častim te in te ljubim z vsem srcem. Obljubljam ti tudi, da ti bom vedno zvest kot dober bogoslovec v Rimu; vendar ti z obžalovanjem sporočam, da me tukaj ne boš nikoli več videla.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Na začudenje svojih sodelavcev je manj kot devetdeset let po [[prvi vatikanski koncil|prvem vatikanskem koncilu]] sklical nov [[ekumenski koncil]]. Res je sicer, da so v [[srednji vek|srednjem veku]] bili koncili mnogo pogostejši; na splošno pa so mislili, da še ni potreben nov koncil. Neki vatikanski uradnik je papežu glede te zadeve dejal, da je “popolnoma nemogoče“, da bi 2. vatikanski koncil odprli v letu 1963. “Dobro, ga bomo pa v 1962,” je odgovoril papež. In res ga je.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/zabavne-izjave-papeza-janeza-xxiii/|title= Zabavne izjave papeža Janeza XXIII.|publisher=Zavod Iskreni |author=|place=|language=sl|date=26. april 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Medtem ko je velika večina kardinalov in škofov menila, da bi bile za uspeh koncila potrebne dolgoletne priprave, je Janez XXIII. objavil, da ga namerava sklicati že čez nekaj mesecev. Manj kot tri mesece po izvolitvi, – 25. januarja 1959 –, je novoizvoljeni papež presenetil skupino [[kardinal]]ov z novico, da bo sklical vesoljni cerkveni zbor. Kmalu so se začele priprave in papež je razposlal vprašalnik predstojnikom rimskih kongregacij, škofom, višjim redovnim predstojnikom ter katoliškim univerzam, naj se vključijo s svojimi predlogi; na 2812 vprašnj je prišlo 2150 odgovorov, ki so nakazali smernice za koncil. Sledila je ustanovitev desetih različnih komisij, ki so pripravile osnutke, kakor tudi ustanovitev osrednje komisije, ki je predloge usklajevala – vsega skupaj je bilo 824 sodelavcev. Na odprtje koncila 11. oktobra 1962 je prišlo 2540 škofov in drugih koncilskih očetov. V polurnem nagovoru je papež Janez Dobri jedrnato povzel nujo po branju znamenj časa, torej po lastni prenovi in pogovoru z drugimi s poslušanjem potreb sodobnega človeka in družbe; le aggiornamento (podanašnjenje) lahko prinaša svetu pravo veselje in resnični mir. Koncil želi predvsem združevati in spoštovati vse kristjane prek [[ekumenizem|ekumenizma]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.vjeraidjela.com/drugi-vatikanski-sabor/|title= Drugi vatikanski sabor|publisher=Vjera i djela|author= Snježana Majdandžić-Gladić|place=Zagreb|language=hr|date=10. oktober 2014|accessdate=24. junij 2025}}</ref> [[Drugi vatikanski koncil]] je s svojim podanašnjenjem korenito preobrazil in posodobi obraz [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]]. O Janezu XXIII. lahko rečemo, da je poučeval in pridobival ljudi kot dober vaški župnik. S svojo preprosto vernostjo, dosledno zvestobo zdravim izročilom, pa tudi z odprtostjo znamenjem časa – je koncil Cerkev približal svetu in svet Cerkvi ter osvajal ljudi ne glede na njihovo prepričanje – celo nevernike. O tem govori že sam naslov konstitucije ''"[[Gaudium et spes]]" - "Cerkev v sedanjem svetu"''. Z odprtim srcem je ljudi spremljal tako koncil kakor papež na njihovi življenjski poti – in marsikdo je to razumel, kar je utrjevalo medsebojno zaupanje. Ta prava očetovska skrb odseva tudi iz Janezovega kratkega nagovora, ki ga je imel "ex abrupto" z okna svoje delovne sobe na večer odprtja drugega vatikanskega koncila, 11. oktobra 1962. Po sončnem zahodu so romarji v sprevodu noseč baklje prišli na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg sv. Petra]], kjer so iz številnih majhnih lučk oblkovali križ in papež jim je povedal tole čudovito misel: :"Poglejte gor proti nebu: nocoj je celo luna pohitela in napravila svoj svetlobni prizor, ko da nas boža. Ko se boste vrnili domov, pobožajte svoje otroke in jim recite: 'To je papeževo božanje'."<ref>{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/xxiii-janos-papa-egy-ember-aki-engedte-hogy-az-ur-vezesse|title= XXIII. János pápa – Egy ember, aki engedte, hogy az Úr vezesse |publisher= Magyar Kurír|author=Csaba Török|place=Budimpešta|language=hu|date=11. oktober 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> "In če boste opazili kako solzo, ki bi jo bilo potrebno obrisati, spodbudno recite: ‘Papež je z vami še posebej v trenutkih, ko ste žalostni in vam je hudo.'”<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/zabavne-izjave-papeza-janeza-xxiii/|title= Zabavne izjave papeža Janeza XXIII.|publisher=Zavod Iskreni |author=|place=|language=sl|date=26. april 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> ==== Novi cerkveni zakonik ==== Po [[Drugi vatikanski koncil|Drugem vatikanskem koncilu]] (1962–1965), ki ga je sklical papež [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] je postalo jasno, da bo v novonastalih razmerah v Rimskokatoliški Cerkvi potreben tudi nov pravni zakonik. Po skoraj dveh desetletjih razprav in številnih osnutkih novega Zakonika je papež [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 25. januarja 1983 objavil nov Zakonik cerkvenega prava (Codex iuris canonici), ki upošteva smernice, ki jih je dal koncil.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999 |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123014914/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> ==== Sprejemanje, sumničenje in izobčenje ==== ;Sprejem anglikanskega nadškofa Prvič po 400 letih od [[ekskomunikacija|izobčenja]] [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] se je srečal kot prvi papež s canterburyjskim nadškofom [[Geoffrey Fisher|Fisherjem]], katerega je sprejel v Vatikanu 2. decembra 1960 in imel z njim enourni pogovor. ;Sprejem Hruščove hčerke 7. marca 1963 je zasebno sprejel Alekseja Adžubeja v Vatikanu skupaj z ženo Rado, hčerko [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[predsednik]]a [[Nikita Hruščov|Hruščova]]. Rada je bila navdušena nad papeževimi velikimi, grčastimi kmečkimi rokami, ki so jo spominjale na očetove. Papež si ni delal utvar, ampak je menil, da to srečanje pomeni morda razočaranje, ali pa tudi nit Božje previdnosti, ki je ne bi smel pretrgati. ;Odnos do Patra Pija Po mnenju italijanskega zgodovinarja [[Sergio Luzzatto|Sergia Luzzatta]]<ref>Sergio Luzzatto (*Genova 2. september 1963) je italijanski zgodovinar, časnikar in gledani TV-voditelj</ref> je bil odnos med papežem Janezom XXIII. in [[Pij iz Pietrelcine|Patrom Pijem]] vseskozi pod vprašajem.<ref>Luzzatto, Sergio (2011). Padre Pio: Miracles and politics in a secular age (1st ed.) s. 270. New York: Picador. ISBN 978-0312611668.</ref> Janez XXIII. je verjel hudim obtožbam Pijevih nasprotnikov, češ da je goljuf ter pogubljevalec duš, ki poseduje skoraj srednjeveško vero in ima neprimerne odnose z več ženskami.<ref>{{navedi splet |access-date=29 July 2009 |date=25 October 2007 |language=en |publisher=Times Online |title=Italy's favourite saint was a fraud believed former pope |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/faith/article2739751.ece |archive-date=2009-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090729000000/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/faith/article2739751.ece |url-status=dead }}<!-- auto-translated from Portuguese by Module:CS1 translator --></ref> Po drugem mnenju pa je bil Janezov odnos do Patra Pija v začetku dokaj sprejemljiv, vendar je sčasoma zaradi napačnih in neugodnih obvestil postal napet in sporen. Šele v svoji zadnji bolezni je malo pred svojo smrtjo papež spoznal, da je bil napačno obveščen in priznal kapucinovo svetost ter Patra Pija celo prosil, naj moli zanj.<ref>{{navedi splet|access-date=29 July 2009 |date=2008 |language=en |publisher=Sunday Catholic Weekly Niedziela |title=Saint Father Pio – a sign and challenge |url=http://sunday.niedziela.pl/artykul.php?dz=swiat&id_art=00102}}<!-- auto-translated from Portuguese by Module:CS1 translator --></ref> ;Izobčenje Fidela Castra Papež Janez XXIII. je [[3. januar]]ja [[1962]] po navodilih Pija XII. iz leta 1949, ki so katolikom prepovedovala članstvo v KP ali podporo [[komunizem|komunističnim]] režimom, izobčil [[Kuba|kubanskega]] komunističnega voditelja [[Fidel Castro|Fidela Castra]].<ref>{{Navedi splet|title=La excomunión de Fidel Castro cumple cincuenta años|url=https://www.abc.es/internacional/abci-excomunion-fidel-castro-cumple-201201020000_noticia.html|website=abc|date=2012-01-02|accessdate=2022-09-11|language=es}}</ref> Iz okoliščin sledi, da je izobčenje - kljub okoliščinam, ki bi temu dejanju ustrezale - vendarle postalo v novejšem času bolj izjema kot pravilo. === Anekdote === O njegovi priljubljenosti in neposrednosti pričajo številne [[anekdota|anekdote]], ki razkrivajo, da je znal z zaupanjem v [[Bog]]a in [[človek]]a najti izhod iz sleherne zagate in sicer mučne ali kočljive okoliščine obrniti tudi na šalo ravnaje se po [[Wikipedija:Pravilo zdrave pameti|zdravi kmečki pameti]]. Kljub temu se najdejo ljudje, ki se nad njegovim - ali drugih [[papež]]ev - smislom za zdrav humor pohujšujejo, češ da se to ne spodobi cerkvenemu dostojanstveniku; nič čudnega, saj globokoumnih šal ne zastopijo ljudje z nizkim [[inteligenčni količnik|inteligenčnim količnikom]], o katerih zajedljivo pravi že [[George Bernard Shaw|Shaw]]: "Čim ožje so pameti, tem širši so predsodki!" ;Miren spanec Neki novoposvečeni [[škof]] je [[papež Janez XXIII.|Janezu XXIII.]] potožil, da mu breme njegove službe ne pusti mirno spati. Papež ga je dobrohotno miril in mu dejal, da se je po izvolitvi za papeža počutil enako; nato pa se mu je v spanju prikazal [[angel varuh]]<ref>{{navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/sveti-angeli-varuhi|title= Sveti angeli varuhi |publisher=Katoliška Cerkev v Sloveniji|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=2. oktober 2023|accessdate=24. junij 2025}}</ref> in ga vprašal: »Kdo vlada v Cerkvi: ti ali Sveti Duh? Angelo, ne jemlji sebe tako resno.« »Od takrat« - je rekel papež - »spet mirno spim.« <ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Razumljivo, da je papeška služba prinesla s seboj nova bremena ter več vprašanj kot odgovorov zlasti v začetnih dneh papeževanja: “Pogosto se zbudim sredi noči in začnem razmišljati o perečih vprašanjih; rečem si, da bi o tem moral govoriti s papežem. Potem pa se spomnim, da sem ta papež jaz, in si rečem: ‘No, potem pa moram o tem govoriti z [[Jezus Kristus|Jezusom]]’.”<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/zabavne-izjave-papeza-janeza-xxiii/|title= Zabavne izjave papeža Janeza XXIII.|publisher=Zavod Iskreni |author=|place=|language=sl|date=26. april 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> ;Jackie Ko je [[Vatikan]] obiskala [[prva dama Združenih držav Amerike]] [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline Kennedy]], je tuhtal, kako naj jo ogovori: »Mrs. Kennedy« ali »Jaqueline Kennedy« ali kako drugače. V trenutku srečanja pa jo je na veliko zabavo zbranih časnikarjev kratkomalo poklical: »Jackie!«. Po svoji duhovitosti in dobroti je slovel že dolgo poprej. ;Jabolka Kot [[Apostolska nunciatura v Franciji|apostolski nuncij v Parizu]] se je po službeni dolžnosti moral udeležiti tudi slavnostne večerje. Določen mu je bil sedež desno od gostiteljice, ki je bila žena nekega južnoameriškega veleposlanika; nosila je sicer osupljivo lepo, vendar globoko izrezano Diorjevo obleko, ki morda ni bila ravno najprimernejša v navzočnosti tako odličnih gostov, ki so se v zadregi presedali in radovedno strmeli v nuncija pričakovaje njegove graje; nastala je moreča tišina. Ko so postregli z glavno jedjo, je Roncalli vstal, pozdravil kot dekan diplomatskega zbora navzoče, nazdravil in šaljivo končal: "'Ni mi jasno, zakaj vsi gostje kar naprej buljijo vame, ubogega, starega grešnika, medtem ko niti ne opazijo, da je moja brhka soseda, naša očarljiva gostiteljica, od mene dosti mlajša in privlačnejša ...'" Omizje je izbruhnilo v krohot in stekel je sproščen pogovor.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kirchenlehre.com/johann23.htm|title= Ausgewählte Anekdoten über Johannes XXIII.|publisher= Kirche zum Mitreden|author=|place=|language=de|date=6. oktober 2000 |accessdate=16. junij 2025}}</ref> Kot pomembna cerkvena osebnost pa je nuncij menil, da ne sme oditi brez nauka, ki pa ga je prihranil za konec, ko so postregli jabolka. Vzel je najlepše rdeče jabolko in ji ga ponudil. Ljudje so postali pozorni in slišali, kako je sramežljivo zavrnila: »Ne, hvala.« On pa je vztrajal in vljudno dejal: »Vzemite, prosim vas!« Ona pa začudena nad tako vsiljivostjo: »Zakaj neki?« On pa glasno: »Ker je Eva šele po tem, ko je pojedla jabolko, spoznala, da je gola.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.domovina.je/papezi-katerim-smo-se-smejali|title= Papeži, katerim s(m)o se smejali |publisher=domovina|author=Andreja Barat|place=|language=sl|date=24. julij 2016 |accessdate=16. junij 2025}}</ref> ;Plača Neki [[kardinal|škrlatnik]] je negodoval, češ da je po povišanju plače v [[Vatikan]]u neki delavec dobil enako vsoto kot kardinali. Papež je pri priči dal pojasnilo: »Ta zaposleni [[družina|družinski]] [[oče]] ima deset otrok; upam, da jih kardinal nima.« <ref>{{navedi splet|url= https://etcetera.hu/xxiii-janos-papa-szent-janos-papa-humor/|title= Szent XXIII. János fergeteges humora|publisher=etcetera.hu|author=Petra Bouve|place=|language=hu|date= |accessdate=16. junij 2025}}</ref> ;Samo namestnik Papež je obiskal rimsko cerkveno bolnišnico „Svetega Duha“. Prednica se je vljudno predstavila rekoč: „Sveti oče, jaz sem predstojnica 'Svetega Duha'.“ Na kar ji je papež odgovoril: „Ste pa res srečni! Jaz pa sem le namestnik [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] na zemlji.“<ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> ; »Jožef, vaš brat« Sprava z [[judovstvo]]m je bila papežu še posebej pri srcu; zgodovinsko so [[katoličani]] neredko zagovarjali tudi [[antisemitizem]], ki se ga je [[Rimskokatoliška cerkev]] slovesno odrekla med [[Drugi vatikanski koncil|Drugim vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom]]. Ko je [[Vatikan]] je obiskalo judovsko poslanstvo, se jim je Janez XXIII. dobrohotno približal ne meneč se za slovesnost, se z njimi rokoval in dejal: „Dobrodošli. Jaz sem Jožef, vaš brat.“<ref>1Mz 45,4 - 1. Mojzesova knjiga</ref> To ni bilo le namigovanje na njegovo lastno ime Jožef (Giuseppe), temveč predvsem na svetopisemsko zgodbo, v kateri se Jožef, ki je bil dolgo časa izgubljen, s temi besedami razodene svojim bratom v [[Egipt]]u.<ref>{{navedi splet|url=https://ateisticni-institut.weebly.com/arhiv-branje-biblije---geneza/prva-mojzesova-knjiga-geneza-1-mz-451-4528|title=Prva Mojzesova knjiga - Geneza (1 Mz, 45:1 - 45:28) - petinštirideseto poglavje: Jožef se da spoznati|publisher=Ateistični inštitut|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=24. junij 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Ob drugi priliki po prijateljskem pogovoru želi papež pospremiti svojega gosta do izhoda iz sprejemne dvorane. To je bil [[Rim|rimski]] [[rabin]], ki pa vljudno odstopi prednost papežu; toda Janez XXIII. ne popusti, ampak nakaže z roko zopet prednost rabinu slovesno rekoč: "Najprej [[Stara zaveza]]!"<ref>[[Sveto pismo]] se sestoji iz 45 knjig [[stara zaveza|stare zaveze]] iz časa od začetka sveta do prihoda [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in 27 knjig [[nova zaveza|nove zaveze]], ki obravnavajo Krisusovo delovanje in začetno obdobje [[krščanstvo|krščanstva]]. Časovno je seveda stara zaveza – ki na skrivnosten način napoveduje novo, ki pa zopet v novi luči razlaga staro – le-tej predhodnica.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://fr.aleteia.org/2017/11/23/les-10-bons-mots-du-pape-le-plus-drole-de-lhistoire/|title= Les dix bons mots du pape le plus drôle de l’histoire|publisher=La rédaction d'Aleteia|author=|place=|language=fr|date=23. november 2017|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> === Rimski papež === <center> <gallery> File:100 Lire - Città del Vaticano - Giovanni XXIII.jpg|[[Drugi vatikanski koncil]] na [[Vatikan|vatikanskem]] novcu File:Pope John XXIII - 1959.jpg|Papež Janez XXIII. leta 1959 File:Udienza dal Papa Giovanni XXIII.jpg|Tudi kot [[papež]] je bil do vsakogar prijazen File:Ioannes PP. XXIII, in Sedia gestatoria, 1962.jpg| [[Papež Janez XXIII.]] [[1962]] na [[sedia gestatoria]] in s papeško [[tiara|tiaro]] 1962 File:Pope John XXIII in Castel Gandolfo – 1959.jpg|[[Papež Janez XXIII.]] [[1959]] v [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfu]] File:100 Lire - Citta del Vaticano - Giovanni XXIII.jpg|[[Papež Janez XXIII.]] [[1962]] na [[Vatikan|vatikanskem]] novcu </gallery> </center> == Bolezen, smrt in spomin == === Mirovnik tudi v bolezni === [[File:Loris F. Capovilla and Pope John XXIII.jpg|thumb|180px|right|Kardinal [[Loris Capovilla]] na obisku pri hudo bolnem papežu Janezu XIII.]] Že pred odprtjem [[Drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]] je papež zaslutil, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu in opažal prve opozorilne znake bolezni na [[želodec|želodcu]]; taka huda bolezen je že bila prizadela nekatere člane njegove družine.<ref>Marco Roncalli, ''Giovanni XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli. Una vita nella storia'', Torino, Lindau, 2012, pp. 699-700</ref>. 23. septembra 1962 pa so zdravniki res ugotovili, da papež boluje za [[rak želodca|želodčnim rakom]]. Osem mesecev za tem je občasno krvavel iz želodca in se z velikim naporom redkeje pojavljal v javnosti; pa še tedaj je bil videti bled in izčrpan. Sam je v zvezi s tem o [[Velika noč|Veliki noči]], 14. aprila 1963, namignil na svoje težko zdravstveno stanje, ko je obiskovalcem rekel: "Kar se dogaja vsem ljudem, se bo morda kmalu zgodilo tudi papežu, ki vam danes govori." Čeprav sam hudo bolan, se je vendarle ponudil za posredovanje med [[Združene države Amerike|ameriškim]] predsednikom [[John F. Kennedy|Johnom Kennedyjem]] in [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] predsednikom [[Nikita Hruščov|Nikitom Hruščovom]] med [[kubanska raketna kriza|kubansko raketno krizo]] oktobra 1962. Oba državnika sta pohvalila papeževo globoko predanost mirnemu reševanju mednarodnih sporov. Hruščov je kasneje poslal sporočilo prek [[Norman Cousins|Normana Cousinsa]]<ref>Norman Cousins (1915-1990) je bil ameriški časnikar, akademik in mirovni posrednik v meddržavnih sporih</ref>, v katerem je izrazil svoje najboljše želje za papeževo ozdravljenje. Janez XXIII. mu je poslal nazaj osebno natipkano sporočilo, v katerem se mu prisrčno zahvaljuje za pismo. Cousins je medtem odpotoval v [[New York]] in zagotovil, da bo Janez postal '[[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije ''„Time“'']]' in tako je Janez XXIII. res postal prvi papež, ki je od ''revije [[Time]]'' prejel ta častni naziv; sledil mu je [[papež Janez Pavel II.|Janez Veliki]] leta 1994 in [[papež Frančišek|Frančišek]] leta 2013. 7. marca 1963, na praznik vseučiliščnega zavetnika sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]], je papež obiskal [[Papeška univerza sv. Tomaža Akvinskega|Univerzo svetega Tomaža Akvinskega]] ''Angelicum'' in jo z [[motuproprij]]em ''[[Dominicanus Ordo]]''<ref>{{Citation |journal=[[Acta Apostolicae Sedis]] |volume=55 |year=1963 |place=[[Rome]], [[Italy|IT]] |url=https://www.vatican.va/archive/aas/documents/AAS%2055%20%5B1963%5D%20-%20ocr.pdf |title=Acta Ioannis Pp. XXIII |pages=205–208 |access-date=9. september 2012}}</ref> povzdignil na stopnjo ''papeške univerze''.<ref>{{Citation |url=https://www.vatican.va/news_services/or/or_quo/interviste/2008/083q04c1.html |publisher=Vatican |place=Rome, IT |language=it |title=Interviste |trans-title=Interviews |year=2008 |volume=83 |number=4 |at=c. 1 |access-date=5. februar 2013}}</ref><ref>{{Citation |url=http://toninomeneghetti.iobloggo.com/tag/ontospychology |title=Io bloggo |work=Ontospychology |first=Antonio 'Tonino' |last=Meneghetti |access-date=5. februar 2013 |quote=On 8 March 1963, Pope Giovanni XXIII came to the Angelicum to celebrate the passage from Ateneo Angelicum to University: Pontificia Universitas Studiorum Sancti Tomae Aquinatis in Urbe. |archive-date=2019-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191110231235/http://toninomeneghetti.iobloggo.com/tag/ontospychology |url-status=dead }}</ref> ==== Balzanova nagrada ==== 10. maja 1963 je v Vatikanu dobil obvestilo, da je prejel [[Balzanova nagrada|Balzanovo nagrado]]; svoje dosežke pa je pripisal petim papežem svojega življenja, vse od [[papež Leon XIII.|Leona XIII.]] pa do [[papež Pij XII.|Pija XII.]]. 11. maja je italijanski predsednik [[Antonio Segni|Segni]] uradno podelil papežu Balzanovo nagrado za njegovo zavzemanje za mir. Med vožnjo v avtomobilu na uradno slovesnost je trpel zaradi hudih bolečin v trebuhu, vendar se je na vsak način hotel srečati s Segnijem v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]], da bi tam prejel nagrado. Ni je hotel zasebno prejeti v Vatikanu, češ "da bi bila žalitev častiti papeža na posmrtnih ostankih križanega [[Sveti Peter|apostola Petra]]." To je bil papežev zadnji odhod iz Vatikana.<ref name="Hebblethwaite 1994 502">{{Citation |first=Peter |last=Hebblethwaite |title=John XXIII, Pope of the Council |edition=rev |publisher=Harper Collins |place=Glasgow |year=1994 |page=502}}</ref> Potuhnjena bolezen pa je nezaustavljivo napredovala; pri svojem zadnjem javnem nastopu je v sredo, dne 24. maja, s pojemajočim glasom to tudi brez okolišanja povedal stotisočglavi množici zbrani na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]], ki je molila za njegovo zdravje: :„Ne skrbite toliko zame. Pripravljen sem se podati na veliko potovanje. ''Kovčke imam spakirane'' in lahko odidem kadarkoli.“<ref>{{navedi splet|url=https://religion.orf.at/v3/stories/2586737/|title=„Die Zeichen der Zeit erkennen“. Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII.|publisher=religion.ORF.at|author=Hubert Gaisbauer|place=Dunaj|language=de|date=3. junij 2013|accessdate=8. junij 2025}}</ref> ==== Prejem svete popotnice ==== 25. maja 1963 je papež pretrpel še eno krvavitev in potreboval več transfuzij krvi, vendar je rak predrl želodčno steno in kmalu se je pojavil [[peritonitis]]. Zdravniki so se posvetovali in Janezu XXIII. je njegov pomočnik [[Loris Capovilla|Capovilla]] odkrito sporočil, da mu zemeljska znanost ne more nič več pomagati; obiskali so ga tudi vsi njegovi še živi bratje in sestre. 31. maja mu je vročina poskočila na 42˚Celzija in ga je bolezen priklenila na posteljo. [[Vatikanski državni tajnik]] [[Petrus Canisius van Lierde|Van Lierde]]<ref>''Petrus Canisius Jean van Lierde'', [[avguštinci|OSA]] (1907 - 1995) je 40 let (19511991) opravljal službo državnega tajnika, kar je najdaljše obdobje službe kateregakoli papeškega visokega uradnika.</ref> mu je bil prišel podelit svete zakramente za umirajoče. Papež je takrat še zadnjič spregovoril: :"Imel sem veliko milost, da sem se rodil v krščanski družini, skromni in revni, v kateri pa je vladal strah Gospodov. Moj čas na Zemlji se bliža koncu. Toda Kristus živi naprej in nadaljuje svoje delo v Cerkvi. Duše, duše, ''[[Da bi bili vsi eno|ut omnes unum sint]]''."{{Efn |'...da bi bili vsi eno.'}} Van Lierde mu je tedaj podelil [[bolniško maziljenje]] <ref>po tedaj veljavnem obredniku je bilo treba poleg določenega besedila maziliti tudi vseh pet čutov: oči, ušesa, usta, roke in noge. Po priporočilu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora]] je [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] cel obred poenostavil in je ostalo maziljenje le na čelu in rokah. Po izbruhu [[covid-19|korone]] pa se podeli maziljenje le še na čelu.</ref> Ker je bil preveč ginjen, je Lierde pomešal vrstni red in papež mu je prijazno pomagal, da se je držal predpisanega reda.<ref>Peter Hebblethwaite: ''John XXIII, Pope of the Council'' (rev. ed.), Glasgow: Harper Collins 1994, s. 502</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Funeral procession of Pope John XXIII.jpg|thumb|180px|left|Truplo Janeza XXIII. vozijo v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliko sv. Petra]]]] [[File:St. Peter's Basilica - Tomb of Pope John XXIII.jpg|thumb|180px|right|Prvotna grobnica (do 2000) papeža Janeza XXIII. v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]]] Rak je opravil svoje in začel se je smrtni boj, ki je trajal 91 ur. Papež Janez XXIII. je umrl zaradi notranjega vnetja, ki ga je povzročila perforacija želodca, 3. junija 1963 ob 19:49 po krajevnem času v starosti 81 let. Končalo se je njegovo uspešno, vendar sorazmerno kratko papeževanje štirih let, sedmih mesecev in šestih dni. Umrl je na samo [[Binkošti|Binkoštno nedeljo]] ravno takrat, ko se je na Trgu svetega Petra končala zanj maša, ki jo je daroval kardinal [[Luigi Traglia|Traglia]]. [[Kardinal]]-[[kamerleng]] - nadškof [[Luigi Centoz|Centoz]] <ref>Luigi Centoz (1883-1969) je bil nadškof in kardinal ter kamerlengo pri papežu Janezu XXIII. Kot tak je uradno ugotovil in razglasil papeževo smrt 3. junija 1963 udarivši ga s kladivcem po čelu.</ref>je uradno in obredno ugotovil in razglasil smrt; navzoči pa so molili za pokoj njegove duše. Ko so nato sobo razsvetlili, so ljudje vedeli, da je umrl njihov ljubljeni duhovni nadpastir. Pet minut po papeževi smrti je [[Radio Vatikan|Vatikanski radio]] skupaj z italijanskimi postajami sporočil novico o papeževi smrti v 30 jezikih posebej poudarivši papežev [[Drugi vatikanski koncil |koncilski]] prispevek in splošno žalost zaradi izgube ponižnega in prijaznega duhovnega pastirja ter končal z izredno pohvalo: {| |- ! Die Botschaft über den Tod des Papstes <ref>{{navedi splet|url=https://religion.orf.at/v3/stories/2586737/|title=„Die Zeichen der Zeit erkennen“. Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII.|publisher=religion.ORF.at|author=Hubert Gaisbauer|place=Dunaj|language=de|date=3. junij 2013|accessdate=8. junij 2025}}</ref> ! Sporočilo o papeževi smrti |- | <blockquote>„Er besuchte die Gefangenen, die Kranken, die Kinder, die Demütigen und begab sich mitten unter das Volk. Er schenkte der Menschheit die Enzykliken ‚Mater et Magistra‘ und ‚Pacem in Terris‘. Für ihn, der in der Kirche den ökumenischen Geist neu belebte und unter den Menschen Gefühle der Güte und Brüderlichkeit weckte, erflehen die Gläubigen und die gesamte Christenheit die ewige Glückseligkeit, die Christus den Erbauern des Friedens verheissen hat.“ </blockquote> | <blockquote>„Obiskoval je zapornike, bolnike, otroke, zapostavljene in se podajal med ljudi. Človeštvu je podaril okrožnici ‚Mater et Magistra‘ ter ‚Pacem in Terris‘. Zanj, ki je znova poživil v Cerkvi ekumenski duh in spodbudil med ljudmi občutek dobrote in bratstva, želijo izprositi verniki in celotno krščanstvo večno blaženost, ki jo je obljubil Kristus usmiljenim in miroljubnim.“ </blockquote> |} [[Vlada Italijanske republike|Italijanska vlada]] je razglasila tri dni žalovanja z zastavami na pol droga in z zaprtjem pisarn in šol.<ref>{{navedi novice | url=https://www.nytimes.com/1963/06/05/archives/world-mourning-death-of-pontiff-periods-of-grief-declared-italy.html | title=WORLD MOURNING DEATH OF PONTIFF; Periods of Grief Declared-- Italy Closes Schools Newspaper Reports Home Town Draped in Black French of All Faiths Grieve W.E.U. Session Suspended Spain Displays Black Portuguese Flags at Half-Staff Prayers Offered in Britain Macapagal Declares Mourning 3 Days of Mourning in Cuba Bells to Toll in Mexico Episcopal Bishop in Tribute | newspaper=The New York Times | date=5 June 1963 }}</ref>[[Francisco Franco|General Franko]] je najavil desetdnevno žalovanje;<ref>{{navedi splet | url=https://www.boe.es/boe/dias/1963/06/04/index.php?s=1 | title=BOE.es - Sumario del día 04/06/1963 }}</ref>[[Filipini]] devetdnevno;<ref>{{navedi splet | url=https://www.officialgazette.gov.ph/1963/06/04/proclamation-no-116-s-1963/ | title=Proclamation No. 116, s. 1963 &#124; GOVPH | date=4 June 1963 | access-date=22 May 2022 | archive-date=31 August 2021 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210831153202/https://www.officialgazette.gov.ph/1963/06/04/proclamation-no-116-s-1963/ | url-status=dead }}</ref> [[Brazilija|Brazil]] petdnevno;<ref>{{navedi splet | url=https://www.planalto.gov.br/ccivil_03/decreto/1950-1969/d52088.htm | title=D52088 }}</ref> [[Portugalska]],<ref>{{navedi splet|url=http://casacomum.org/cc/visualizador?pasta=06549.087.18345|title=06549.087.18345|website=casacomum.org}}</ref> [[Paragvaj]] in [[Guatemala]] sta razglasila tridnevno žalovanje za rajnim Janezom XIII.;<ref>{{navedi splet|url=https://www.csj.gov.py/par97017/reglamentaciones/modulos/repsolotexto.asp?codigo_acord=125|title=Acordada número 5 de fecha 03/06/1963|website=www.csj.gov.py}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.prensalibre.com/hemeroteca/1963-el-mundo-llora-al-papa-juan-xxiii/ | title=1963: El mundo llora a Juan XXIII, el Papa bueno | date=June 2018 }}</ref> [[Vzhodni Kongo |Kongo]] pa je razglasil en dan spomina.<ref>{{navedi splet | url=https://books.google.com/books?id=K7zib7jMni4C&q=declares+national+mourning+for+john+XXIII+1963&pg=PA16 | title=Daily Report, Foreign Radio Broadcasts | year=1963 }}</ref> Pogrebna maša je bila 6. junija v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] ob navzočnosti kardinalov, [[diplomatski zbor|diplomatskega zbora]] in številnih vernikov; pokopan pa je v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]], čeprav je nekdaj izrazil željo, da bi bil najraje pokopan v [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]].<ref>M. Manzo, Papa Giovanni vescovo a Roma. Sinodo e pastorale diocesana nell’episcopato romano di Roncalli, Cinisello Balsamo, 1991</ref><ref>"Esprimo però il vivo desiderio e la fervida preghiera che [...] le mie povere exuviae vengano pietosamente trasferite dalla cripta di S. Pietro alla cappella interna – che non potrà certo mancare – dello stesso Vicariato. [...] Questa carità come opera di misericordia mi permetto di chiedere perché il mio tenue ricordo rimanga a San Giovanni, a segno di protezione e di benedizione precipua sopra la diocesi di Roma, che ho sempre sentito di amare tanto, sulle tracce di San Pietro apostolo, primo suo vescovo, e come tale erede del supremo Pontificato urbis et orbi, che nonostante la mia indegnità, il Signore si è degnato di affidarmi".</ref> Dva venca ob njegovem grobu so darovali zaporniki zapora »Regina Coeli« v Rimu in zapora »Mantova« v Veroni. 22. junija 1963, dan po svoji izvolitvi, je njegov prijatelj in naslednik [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] molil na njegovem grobu. Grobnica Janeza XXIII. Je bila do 2000 v bližini groba [[papež Pij X.|papeža Pija X.]]. === Spomin === [[Slika:Reliquienschrein Papst Johannes XXIII - Petersdom.jpg|thumb|240px|right|Relikvije - izredno dobro ohranjeno truplo [[papež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]]]] [[File:Canonization 2014- The Canonization of Saint John XXIII and Saint John Paul II (14033195931).jpg|thumb|240px|right|[[Kanonizacija|Kanonizacijo]] [[papež]]ev Janeza XXIII. in [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] je vodil 27. aprila 2014 [[papež Frančišek]].]] »Dobrega papeža Janeza«, kot so ga mnogi klicali, je [[papež Janez Pavel II.]] leta 2000 razglasil za »blaženega«, kar je zadnji korak pred razglasitvijo za svetnika. Ob beatifikaciji so njegove posmrtne ostanke prenesli iz prvotnega groba v [[katakombe|katakombah]] pod [[bazilika svetega Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]] bližje [[oltar]]ju ter ga izpostavili v javno češčenje. Ugotovili so, da je bilo njegovo telo izjemno dobro ohranjeno, kar nekateri pripisujejo [[balzamiranje|balzamiranju]] in pomanjkanju [[kisik]]a v zapečateni trojni [[krsta|krsti]],<ref>[http://www.tiscali.co.uk/news/world/reuters/2005/04/06/vaticannotafraidtoshowpopersquosfaceofdeath.html?page=1 Phil Stewart: Vatican not afraid to show Pope’s face of death (4. 6. 2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120321014645/http://www.talktalk.co.uk/news/ |date=2012-03-21 }} {{ikona en}}</ref> drugi pa [[čudež]]u, za kar so ga brez dvoma imeli številni oboževalci. Kot zanimivost lahko omenimo, da je bil isti grob pozneje uporabljen za pokop [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]]. Po njegovi prestavitvi ob [[beatifikacija|beatifikaciji]] bliže grobu [[Sveti Peter|apostola Petra]] pa so po lastni želji vanj pokopali zaslužnega [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] Češčenje je opazno tudi pri drugih kristjanih, tako na primer pri [[anglikanci|anglikancih]]; pa tudi številne [[protestantizem|protestantske]] skupnosti ga častijo kot spodbujevalca [[ekumenizem|ekumenizma]] in [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenega]] prenovitelja. [[God]]ovni dan papeža Janeza XXIII. je v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] 11. oktober – začetek [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]]. Anglikanski in protestantski [[kristjani]] pa obhajajo njegov [[god]] na dan njegove smrti dne 3. junija, ali pa naslednjega dne.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=bEq7DwAAQBAJ |title=Lesser Feasts and Fasts 2018 |date=17 December 2019 |publisher=Church Publishing, Inc. |isbn=978-1-64065-235-4 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Notes== {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Seznam italijanskih kardinalov]] * [[Seznam svetnikov]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} * Silvester ČUK: ''Blaženi Janez XXIII. (1881-1963).'' (Pričevalec evangelija). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 10, str. 36. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Ioannes XXIII}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sl}} *[https://katoliska-cerkev.si/god-sv-papeza-janeza-xxiii God sv. papeža Janeza XXIII. | Katoliška cerkev] *[https://svetniki.org/sveti-janez-xxiii-dobri-papez/ Sveti Janez XXIII. (Dobri) – papež – Svetniki, mučenci in blaženi] *[https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez/ Sv. Janez XXIII. – Dobri papež - Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com] *[https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/2024-10-11/ Sveti Janez XXIII.: Papež Janez Dobri, sklical 2. vatikanski koncil - Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com] *[https://www.druzina.si/clanek/prevetritev-cerkve-po-navdihu-sv-papeza-janeza-xxiii Prevetritev Cerkve po navdihu sv. papeža Janeza XXIII. | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.ofs.si/wp-content/uploads/2022/01/papez-Janez-Dobri.pdf Sv. Janez 23. – papež Janez Dobri] *[https://www.bakos.si/druzba/danes-je-god-sv-papeza-janeza-xxiii/#google_vignette Danes je god sv. papeža Janeza XXIII. - Bakos] *[https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/7592-sv-janez-xxxiii-1881-1963 Ognjišče: ''Blaženi Janez XXIII.'' (1881-1963)] *[https://www.domovina.je/papezi-katerim-smo-se-smejali Papeži, katerim s(m)o se smejali - Domovina] ;{{ikona hr}} *[https://www.bitno.net/vjera/svetac-dana/dobri-papa-sv-ivan-xxiii/ ‘Dobri papa’ sv. Ivan XXIII. Papa Dobri osvojio je cijeli svijet svojom dobrotom, jednostavnošću i smislom za humor] *[https://tabor.hr/aktualno/dobri-papa-sv-ivan-xxiii/ ‘Dobri papa’ sv. Ivan XXIII. | Kuća susreta Tabor] *[https://hkm.hr/vjera/sveti-ivan-xxiii-papa-mira-i-ekumenizma/ SVETI IVAN XXIII. Papa mira i ekumenizma | HKM] *[https://www.vjeraidjela.com/sveti-papa-ivan-xxiii/ Sveti papa Ivan XXIII. – VJERA I DJELA] *[https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2024-10/marito-mihovil-letica-sveti-papa-ivan-xxiii-spomendan.html Sveti papa Ivan XXIII. Mirotvorac - Vatican News] *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/ivan-xxiii-sv Ivan XXIII., sv.. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2025.] *[https://povijest.hr/nadanasnjidan/dobri-papa-ivan-xxiii-i-reforma-katolicke-crkve-1958/ Dobri papa Ivan XXIII. i reforma Katoličke crkve - 1958. | Povijest.hr] *[https://bs.vogueindustry.com/17267888-pope-john-xxiii-results-of-activities Papa Ivan XXIII: rezultati aktivnosti - History] ;{{ikona en}} *[http://www.popejohn.org/index.cfm 2009 Pope John XXIII Regional High School 28 Andover Road, Sparta, NJ 07871 973.729.6125/Visoka šola Janez XXIII, Sparta, ZDA] *[http://news.search.yahoo.com/search/news?p=Pope+John+XXIII&ei=UTF-8 News about Pope John XXIII/Novice o papežu Janezu XXIII.] *[http://www.americancatholic.org/Messenger/Nov1996/feature1.asp Almost a saint/On je že svetnik] *[http://www.vatican.va/holy_father/john_xxiii/biography/documents/hf_j-xxiii_bio_16071997_biography_en.html Official Biography of Pope John XXIII/Uradni vatikanski življenjepis papeža Janeza XXIII.] *[http://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20000903_john-xxiii_en.html From L'Osservatore Romano, Weekly Edition in English 6 September 2000/L’Osservatore Romano o beatifikaciji] *[https://www.archivioradiovaticana.va/storico/2014/06/04/saint_john_xxiii_a_witness_to_his_last_words___/en-1101340 Radio Vatican: ''Saint John XXIII: a witness to his last words''] *[http://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/homilies/documents/hf_jp-ii_hom_20000903_beatification_en.html Homily in English, French and Italian from Holy Father John Paul II by beatification of John XXIII, Pius IX/Homilija svetega očeta Janeza Pavla II. ob beatifikaciji Janeza XXIII. v angleščini, francoščini in italijanščini] ;{{ikona it}} *[https://papagiovanni.org/papa-giovanni-xxiii/ ''La Vita di Papa Giovanni XXIII'' - Storia del Papa Buono di Sotto il Monte: il Santo della speranza e della pace] *[https://www.vatican.va/content/john-xxiii/it/biography/documents/hf_j-xxiii_bio_20190722_biografia.html ''Biografia di Sua Santità Giovanni XXIII'' | Giovanni XXIII Libreria Editrice Vaticana/ Življenjepis v 5 jezikih: en es it pl pt] *[https://www.unita.it/2023/06/03/chi-era-giovanni-xxiii-il-papa-buono-che-fece-la-rivoluzione/ L’Unità: ''Chi era Giovanni XXIII, il Papa Buono che fece la rivoluzione'' 60 anni dalla morte] *[https://www.ilsussidiario.net/news/il-papa-buono-giovanni-xxiii-film-sulla-sua-vita-la-trama-la-regia-e-di-ricky-tognazzi/2008819/ ''Il Papa Buono, Giovanni XXIII/ Diretta film, la morte del Santo Padre'': regia di Ricky Tognazzi con Bob Hoskins nei panni del Santo Padre. Matteo Fantozzi] *[https://papagiovanni.org/papa-giovanni-maestro-del-camminare-insieme/ ''«Papa Giovanni, maestro del camminare insieme»'' - Santuario Papa Giovanni XXIII] *[https://papagiovanni.org/si-vede-si-sente-che-voi-siete-bergamaschi/ ''«Si vede, si sente che voi siete bergamaschi»'' - Santuario Papa Giovanni XXIII Il 26 aprile 1981 Giovanni Paolo II visitò Sotto il Monte, un pellegrinaggio nella terra di Papa Giovanni XXIII] *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/il-pronipote-di-papa-giovanni-a-mio-nonno-diceva-vivo-in-una-gabbia-dorata.aspx Il pronipote di papa Giovanni: "A mio nonno diceva: vivo in una gabbia dorata" - Famiglia Cristiana] *[https://www.solfano.it/canicatti/giovanni_XXIII.html La vita militare di Papa Giovanni XXIII Adolfo Zamboni] *[https://www.frasicelebri.it/frasi-di/giovanni-xxiii/ Frasi di Papa Giovanni XXIII: le migliori solo su Frasi Celebri .it] *[https://www.santogiorno.it/giovanni-xxiii San Giovanni XXIII (Angelo Giuseppe Roncalli): il Papa buono] *[https://messaggidonorione.it/articoli/191/giovanni-xxiii-santo-cronaca-di-unamicizia GIOVANNI XXIII (santo): Cronaca di un'amicizia. - Messaggi Don Orione] *[https://www.vaticannews.va/it/papa/news/2019-05/un-anno-fa-la-storica-peregrinatio-di-papa-roncalli.html Un anno fa la storica peregrinatio del corpo di Giovanni XXIII - Vatican News] ;{{ikona hu}} *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/xxiii-janos-papa-egy-ember-aki-engedte-hogy-az-ur-vezesse XXIII. János pápa – Egy ember, aki engedte, hogy az Úr vezesse | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://www.magyarkurir.hu/kultura/szent-xxiii-janos-jo-papa Szent XXIII. János, a jó pápa | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/xxiii-janos-papa-egy-lelek-naploja XXIII. János pápa: Egy lélek naplója | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://tarsadalomformalas.kife.hu/xxiii-janos-papa-mater-et-magistra/ XXIII. János pápa: Mater et magistra (1961) | Társadalomformálás] *[https://regi.katolikus.hu/konyvtar.php?h=122 PACEM IN TERRIS - www.katolikus.hu] *[https://www.vatican.va/content/john-xxiii/hu/encyclicals/documents/hf_j-xxiii_enc_11041963_pacem.html Pacem in terris, XXIII. János pápa enciklikája az igazságon, igazságosságon, szereteten és szabadságon felépítendő békéről a nemzetek között 1963. november 4. | John XXIII hu] *[https://etcetera.hu/xxiii-janos-papa-szent-janos-papa-humor/ Szent XXIII. János fergeteges humora] ;{{ikona de}} *[https://religion.orf.at/v3/stories/2586737/ Hubert Gaisbauer: ''Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII.'' - religion.ORF.at] *[https://wir-sind-kirche.at/artikel/johannes-xxiii-ein-papst-mit-christlicher-spiritualitaet-und-humor Johannes XXIII. - ein Papst mit christlicher Spiritualität und Humor | Plattform "Wir sind Kirche"] *[https://www.domradio.de/artikel/giovanni-nimm-dich-nicht-so-wichtig-vor-140-jahren-wurde-papst-johannes-xxiii-geboren Vor 140 Jahren wurde Papst Johannes XXIII. geboren - DOMRADIO.DE] *[https://oracioncristiana.org/ge/beruhmte-anekdoten-uber-papste/ Berühmte Anekdoten über Päpste: 7 faszinierende Geschichten 2025] *[https://kath-zdw.ch/forum/index.php?topic=470.0 Witze und Anekdoten von Heiligen und Päpsten] *[https://www.meinekirchenzeitung.at/niederoesterreich-kirche-bunt/c-gesellschaft-soziales/anekdoten-ueber-paepste-heiter-bis-humorvoll_a52409 Sammlung: Anekdoten über Päpste: heiter bis humorvoll - Niederösterreich | Kirche bunt] *[https://www.katholisch.de/artikel/10819-ich-verspreche-ihnen-nichts-anstoessiges-zu-tun "Ich verspreche Ihnen, nichts Anstößiges zu tun" - katholisch.de] *[https://www.kirchenlehre.com/johann23.htm Ein Papst lacht? - Ausgewählte Anekdoten über Johannes XXIII. - Kirche zum Mitreden] *[https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel" DOMRADIO.DE] ;{{ikona fr}} *[https://fr.aleteia.org/2014/04/26/jean-xxiii-le-pape-qui-aimait-plaisanter/ Jean XXIII, le Pape qui aimait plaisanter] *[https://emile-rousseau.fr/medailles/jean-xxiii-1881-1963/ Jean XXIII (1881-1963) - Émile ROUSSEAU] *[https://fr.aleteia.org/2017/11/23/les-10-bons-mots-du-pape-le-plus-drole-de-lhistoire/ Les dix bons mots du pape le plus drôle de l’histoire] *[https://www.linternaute.fr/actualite/biographie/1777016-jean-xxiii-biographie-courte-dates-citations/ Jean XXIII : biographie du pape à l'origine du concile Vatican II] *[https://www.linternaute.fr/actualite/biographie/1777016-jean-xxiii-biographie-courte-dates-citations/ Jean XXIII : biographie du pape à l'origine du concile Vatican II] *[https://hozana.org/saints/pape/jean-23 Vie et oeuvre du bon pape Jean XXIII - Hozana] *[https://www.la-croix.com/Religion/jean-xxiii Pape Jean XXIII (1881-1963) : biographie courte, actualités, info] *[https://www.universalis.fr/encyclopedie/angelo-jean-xxiii/ Biographie d'ANGELO JEAN XXIII, RONCALLI (1881-1963) pape (1958-1963) - Encyclopédie Universalis] *[https://sport-histoire.fr/Histoire/Papes/Jean_XXIII.php Tout sur Jean XXIII - Biographie de Jean XXIII] *[https://www.diocese-besancon.fr/diocese/doyennes-et-paroisses/d05-haut-doubs-forestier/zoom-sur/archives-2020-2021-annee-b/saint-jean-xxiii-le-pere-du-concile-vatican-ii Saint Jean XXIII, le père du Concile Vatican II — Doyenné 05 / Haut-Doubs Forestier] *[https://dioceseparis.fr/portrait-du-bon-pape-jean-xxiii.html Portrait du bon Pape Jean XXIII par le cardinal Paul Poupard - Diocèse de Paris] *[https://compilhistoire.fr/JeanXXIII.html Compilhistoire - Jean XXIII] *[https://www.lejourduseigneur.com/faq/quel-est-le-nom-des-5-derniers-papes Quel est le nom des 5 derniers papes ? - Jour du Seigneur] *[https://expliquant.com/pourquoi-le-pape-jean-xxiii-etait-il-important/ Pourquoi le pape Jean XXIII était-il important ? - Expliquant.com] *[https://un-rosicrucien.org/roseraie/documents/jeanXXIII_le_pape_initie.htm JEAN XXIII le PAPE iniitié] *[https://catholiquedefrance.fr/jean-xxiii-le-pape-du-concile-par-m-labbe-francesco-ricossa/ « Jean XXIII, le Pape du Concile » – Par M. l’Abbé Francesco Ricossa | Catholiques de France] *[https://laravoire.paroisse73.fr/sites/laravoire.paroisse73.fr/IMG/pdf/9.mini_retraite_le_bon_pape_jean_xxiii.pdf 9.mini_retraite_le_bon_pape_jean_xxiii.pdf] *[https://www.la-croix.com/Definitions/Figures-spirituelles/Saint-Jean-XXIII/Jean-XXIII-un-homme-sous-le-souffle-de-l-Esprit-Saint Jean XXIII, un homme sous le souffle de l'Esprit saint] *[https://codexdei.mariedenazareth.com/1000-raisons-de-croire/30/le-bon-pape-saint-jean-xxiii-1963 1000 Raisons de Croire – Le bon pape, saint Jean XXIII (+1963)] *[https://www.vatican.va/content/john-xxiii/fr/encyclicals/documents/hf_j-xxiii_enc_19590801_sacerdotii.html Sacerdotii Nostri Primordia (1er août 1959) | Jean XXIII] *[https://fr.aleteia.org/2021/04/30/que-veut-dire-aggiornamento/ Que veut dire “aggiornamento” ?] *[https://www.franceofhonor.com/personnalites/jean-xxiii.html Jean XXIII - France Of Honor] *[https://www.lavie.fr/christianisme/eglise/jean-xxiii-un-conservateur-reacutevolutionnaire-22437.php Jean XXIII, un conservateur révolutionnaire] *[https://nouvellejerusalem.forumactif.com/t31993-humour-top-8-des-meilleures-blagues-des-papes HUMOUR : Top 8 des meilleures blagues des papes] *[https://fr.aleteia.org/2014/04/23/jean-xxiii-souvenirs-de-jeunesse/ Jean XXIII, souvenirs de jeunesse] *[https://oracioncristiana.org/fr/les-papes-les-plus-celebres/ Les papes les plus célèbres : 7 figures marquantes de l’histoire] *[https://oracioncristiana.org/fr/anecdotes-insolites-sur-les-papes/#google_vignette Anecdotes insolites sur les papes : 7 histoires surprenantes à découvrir –] *[https://entrevue.fr/entrevue-des-papes-n1-quand-jean-xxiii-fit-trembler-regina-coeli/ L'histoire des papes, épisode 1 – Quand Jean XXIII fit trembler Regina Coeli - Entrevue] *[https://encyclopedie_universelle.fr-academic.com/10736/JEAN_XXIII_%28pape%29 JEAN XXIII (pape; Encyclopedie universelle)] *[https://www.huffpost.com/archive/qc/entry/jean-xxiii-le-pape-du-concile-cure-de-proximite-et-fin-diploma_n_5210541 Jean XXIII, le pape du Concile, curé de proximité et fin diplomate | HuffPost Nouvelles] *[https://www.eglisecatholique-ge.ch/actualites/pape-jean-xxiii-60-ans-mort/ Retour sur le pontificat du pape Jean XXIII | Eglise Catholique Romaine Genève] === Film === ;{{ikona en}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?&q=Juan+XXIII&&mid=33E565A900229D91242F33E565A900229D91242F&&FORM=GVRPTV The Good Pope: John XXIII - Full Movie by Film&Clips] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Juan%20XXIII&mid=16046DA2C6BFA5B1086F16046DA2C6BFA5B1086F&ajaxhist=0 Pope John XXIII takes possession of St John Lateran, his cathedral as Bishop of Rome 1958 Caeremoniale Romanum] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Juan%20XXIII&mid=4B13A0DE30A10111CCD64B13A0DE30A10111CCD6&ajaxhist=0 Pope John XXIII is mourned 1963] ;{{ikona it}} *[https://www.film.it/news/televisione/dettaglio/art/papa-giovanni-12528/ Papa Giovanni - Film.it] ;{{ikona fr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Jean+XXIII%2c+le+Pape+&mid=D102A578FCCBCEB6DA5BD102A578FCCBCEB6DA5B&FORM=VIRE Jean XXIII: Un Pape Moderne Qui a Mis les Pauvres au Cœur de l'Église | SLICE HISTOIRE | DOC COMPLET] *[https://fr.doczz.net/doc/3747584/le-bon-pape-jean-xxiii Le Bon Pape Jean XXIII] ;{{ikona es}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Jean%20XXIII,%20le%20Pape%20&mid=42FD46C12C21FAC6EB3842FD46C12C21FAC6EB38&ajaxhist=0 Película El Santo Padre Juan XXIII FUNDACION PAZ Y AMOR MISERICORDIOSO 20. jun 2014] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Paolo Emilio Bergamaschi]]}} {{S-ttl|title=[[Škofija Areopoli|Naslovni škof Areopolija]]|years=3. marec [[1925]] – 30. november [[1934]]}} {{S-aft|after=[[Michael Joseph Keyes (maristi) SM]]}} {{S-bef|before= /}} {{S-ttl|title= [[apostolska vizitatura Bolgarija|apostolski vizitator v Bolgariji]]|years=16. marec [[1925]] – 16. oktober [[1931]]}} {{S-aft|after= /}} {{S-bef|before= /}} {{S-ttl|title= [[apostolska delegatura Bolgarija|apostolski delegat v Bolgariji]]|years=16. oktober [[1931]] – 30. november [[1934]]}} {{S-aft|after= [[Giuseppe Mazzoli|Giuseppe Mazzoli (nadškof)]]}} {{S-bef|before= [[Carlo Margotti]]}} {{S-ttl|title= [[nadškofija Mesembrija|naslovni nadškof Mesembrije]]|years=30. november [[1934]] – 12. januar [[1953]]}} {{S-aft|after= [[Silvio Oddi]]}} {{S-bef|before= [[Carlo Margotti]]}} {{S-ttl|title= [[apostolska delegatura Grčija|apostolski delegat v Grčiji]]|years=30. november [[1934]] – 23. december [[1944]]}} {{S-aft|after= [[Giovanni Mariani]]}} {{S-bef|before= [[Angelo Rotta]]}} {{S-ttl|title= [[apostolska delegatura Turčija|apostolski delegat v Turčiji]]|years=30. november [[1934]] – 23. december [[1944]]}} {{S-aft|after= [[Alcide Giuseppe Marina|Alcide Giuseppe Marina (lazaristi) CM]] }} {{S-bef|before= [[Carlo Margotti]]}} {{S-ttl|title= [[apostolska uprava Carigrad|apostolski upravitelj v Carigradu]]|years=30. november [[1934]] – 23. december [[1944]]}} {{S-aft|after= [[Alcide Giuseppe Marina CM]]}} {{S-bef|before=[[Valerio Valeri]]}} {{S-ttl|title=[[Apostolska nunciatura v Franciji|Apostolski nuncij v Franciji]]|years=23. december 1944 – 12. januar 1953}} {{S-aft|after=[[Paolo Marella]]}} {{S-bef|before=[[Carlo Agostini]]}} {{S-ttl|title=[[Patriarhat Benetke|Beneški patriarh]]|years=15. januar 1953 – 28. oktober 1958}} {{S-aft|after=[[Giovanni Urbani]] }} {{S-bef|before=[[Papež Pij XII.|Pij XII.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=28. oktober 1958 – 3. junij 1963}} {{S-aft|after=[[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]}} {{s-konec}} {{Papeži}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Italijanski svetniki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Bolgariji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Turčiji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Grčiji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Franciji]] [[Kategorija:Patriarhi Benetk]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Umrli za rakom želodca]] [[Kategorija:Papeži svetniki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Italijanski poligloti]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij XII.]] [[Kategorija:Balzanovi nagrajenci]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Krščanski svetniki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Svetniki z nestrohnjenim truplom]] faol9y9e6kjkz2n9i98u5713jdxzpty 14 29896 6732739 6053540 2026-08-08T11:31:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 catmore 6732739 wikitext text/x-wiki {{catmore|Organist}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[organist|organiste]]. [[Kategorija:Instrumentalisti]] [[Kategorija:Orgle]] pq8bdd9kkdzw9bcv43qyeuq3bkj4x4b 0 31521 6732323 6577610 2026-08-07T15:33:35Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Landings_on_Utah_beach.jpg z [[c:File:Landings_on_Omaha_beach.jpg|Landings_on_Omaha_beach.jpg]] 6732323 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Operacija Overlord |partof=[[Druga svetovna vojna]] |image=[[Slika:1944 NormandyLST.jpg|300px]] |caption=[[Obalna straža ZDA|Obalne straže ZDA]] izkrcava [[Američani|ameriške]] [[vojak]]e na [[Omaha Beach]]. |date=[[6. junij]], [[1944]] do sredine junija 1944 |place=[[Normandija]], [[Francija]] |result=Zmaga zaveznikov |combatant1=<!-- countries are in alphabetical order to avoid any arguments, in any other order they show list of importance etc which can cause to arguments etc -->{{flag|Avstralija}}<br />{{flag|Kanada|1921}}<br />{{ikonazastave|Francija|free}} [[Francoske svobodne sile|Svobodna Francija]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br /> {{flag|Norveška}}<ref>[http://www.resdal.org/Archivo/d00000a5.htm The Norwegian Navy in the Second World War ]</ref><br />{{flag|Poljska}}<br />{{flag|Velika Britanija}}<br />{{flag|Združene države Amerike|1912}}<br /> |combatant2={{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Tretji rajh]] |commander1=<!-- 1st Canadian Army did not come ashore until later in the campaign so they should not be mentioned here --> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower|Dwight Eisenhower]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Arthur Tedder]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Bernard Law Montgomery, 1st Viscount Montgomery of Alamein|Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Trafford Leigh-Mallory]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bertram Ramsay]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Omar Nelson Bradley|Omar Bradley]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Miles Christopher Dempsey]]<br /> |commander2={{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Gerd von Rundstedt]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Erwin Rommel]] <br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Friedrich Dollmann]] |strength1=155,000<ref name="gilbert1">"By midnight, 155,000 Allied troops were already ashore" {{navedi knjigo|title=The Second World War|date=1989|accessdate=|pages=534|isbn=9-780805-017885}}</ref> |strength2=380,000 (do 23. julija)<ref>Zetterling, p. 32: "When Operation Cobra was launched, the Germans had brought to Normandy about 410,000 men in divisions and non-divisional combat units. If this is multiplied by 1.19 we arrive at approximately 490,000 soldiers. However, until [[July 23]], casualties amounted to 116,863, while only 10,078 replacements had arrived."</ref> |casualties1='''ZDA''': 1,465 mrtvih, 5,138 ranjenih, pogrešanih in zajetih;<br />'''Velika Britanija''': 2,700 mrtvih, ranjenih in zajetih;<br />'''Kanada''': 340 mrtvih; 621 ranjenih in zajetih;<ref name="ddaymuseum.co.uk">{{navedi splet |url=http://www.ddaymuseum.co.uk/faq.htm#casualities |title=Frequently Asked Questions for D-Day and the Battle of Normandy |accessdate=2007-11-10 |format= |work=D-Day Museum, Portsmouth |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629074138/http://www.ddaymuseum.co.uk/d-day/d-day-and-the-battle-of-normandy-your-questions-answered#casualities |url-status=dead }} Note that casualties are for 6 June 1944 only.</ref><br />'''Skupaj:'''10,264 |casualties2='''Nemčija''': 4,000 do 9,000 mrtvih, ranjenih in zajetih <ref name="ddaymuseum.co.uk"/><ref>Keegan, John. ''The Second World War''.</ref> }} {{Campaignbox Normandy}} '''Operacija Overlord '''ali''' operacija Neptun''' je bila največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini vojskovanja, katere namen je bilo odprtje že dolgo pričakovane druge fronte, ki bi razbremenila rusko- nemško vzhodno fronto, ter hkrati obkoliti [[tretji rajh]]. Operacija se je začela [[6. junij]]a [[1944]] z nočnim letalskim desantom pred glavnim izkrcanjem v zgodnjih jutranjih urah na obalah [[Normandija|Normandije]], kjer se je prvi dan operacije izkrcalo okoli 160.000 zavezniških vojakov. Kraj izkrcanja je Nemce neprijetno presenetil, saj so ti zavezniško izkrcanje pričakovali dosti bolj severno. Do večera je bila nemška obramba prebita in zavezniki so se lahko prebili v notranjost [[Francija|Francije]], kjer se je že začela bitka za Francijo. Operacija je trajala do konca avgusta istega leta. Do takrat se je na Normandijskih obalah izkrcalo več kot 3 milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme. Do [[danes]] je operacija Overlord največje [[vojaštvo|vojaško]] izkrcanje v [[zgodovina|zgodovini]] [[človeštvo|človeštva]], saj je v [[invazija|invaziji]] sodelovalo skoraj tri [[milijon]]e [[Američani|ameriških]], [[Britanci|britanskih]] in [[Kanadčani|kanadskih]] vojakov, ki so iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] prečkali [[Rokavski preliv]] in napadli [[okupacija|okupirano]] [[Francija|Francijo]]. == Priprave na operacijo == === Nemške priprave === [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-263-1583-35, Atlantikwall, betonierte Stellung.jpg|thumb|left|250px|Eden izmed številnih topniških bunkerjev v atlantskem zidu.]] Po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] leta [[1940]] in vse pogostejših vpadih zavezniških enot v Francijo se je nemško vrhovno poveljstvo zavedlo, da lahko v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] v bližnji prihodnosti pride do invazije in tako odprtje druge fronte, ki bi bila lahko za Nemčijo preveliko breme in bi zaradi tega lahko izgubila vojno. Odgovor na to nevarnost je bila izgradnja obrambne linije, ki se je raztezala vse od špansko-francoske meje pa do [[Severni rt|Severnega rta]]. Tej liniji so pravili [[Atlantski zid]] in naj bi preprečil zavezniško izkrcanje ali pa ga vsaj upočasnil. Poveljstvo nad izgradnjo zidu je prevzel [[feldmaršal]] [[Erwin Rommel|Rommel]]. Ker je bila obrambna linija enostavno predolga, da bi jo na vseh mestih temeljito utrdili, so nekatera mesta utrdili močneje nekatera pa slabše. Katera mesta so bila močneje utrjena, je bilo odvisno od možnosti izkrcanja zavezniških čet, prav zaradi tega pa je prišel Rommel v spor s poveljnikom poveljstva Zahod, feldmaršalom von Rundstedom. Rommel je trdil, da obstaja velika verjetnost zavezniškega izkrcanja med ustjem reke [[Somma|Somme]] in zalivom St. Malo, medtem ko je von Rundsted trdil, da bo napad prišel iz smeri [[Pas-de-Calais]]a od kjer vodi najkrajša pot do [[Porurje|Porurja]]. Poleg tega je Rommel, na podlagi iz izkušenj iz [[Afrika|Afrike]] zahteval, da oklepne enote premestijo bližje obali, s čimer se von Rundsted seveda ni strinjal. To je bilo po eni strani razumljivo, saj ni vedel, kje bo prišlo do izkrcanja in oklepnih enot tako ni hotel vezati na določeno območje. Spor je nato razrešil [[Adolf Hitler|Hitler]] in Rommlu dodelil tri rezervne oklepne divizije, ki jih je ta nato razporedil pri [[Amiens]]u, [[Rouen]]u in [[Caen]]u, kar je bilo dokaj blizu kraja na katerem so se nameravali izkrcati zavezniki. Preostale divizije so bile v rezervi in nameščene v okolici [[Pariz]]a, v [[Belgija|Belgiji]], v okolici Saumura in južni Franciji. S tem so bile strateške rezerve oslabljene. Za obrambo Francije so imeli Nemci junija 1944 na razpolago kar 58 divizij, od katerih je bilo 33 rezervnih, preostalih 25 pa je bilo možno uporabiti tudi za napadalne akcije. Največ divizij so imeli izpostavljeni kraji. Medtem, ko je bila kopenska vojska bolj ali manj pripravljena na bojne operacije pa je v nemški mornarici vladalo pravo razsulo. Največji problem je bil, da poveljstvo Zahod ni imelo nobene oblasti nad mornariškimi silami na kopnem. Poveljstvo nad obalnimi baterijami so dobili šele na dan napada, ko je bilo že prepozno. Nemška mornarica na področju zavezniškega izkrcanja je štela le 5 rušilcev, 6 torpedovk, 34 torpednih čolnov, 309 [[Minolovec|minolovcev]], 116 patruljnih čolnov in 49 zastarelih obalnih [[Podmornica|podmornic]]. Prav tako tudi letalstvo ni bilo podrejeno poveljstvu Zahod. Na papirju je to imelo 400 letal, vendar je bila večina teh v času napada v Nemčiji, kjer so branila njeno nebo, tako da je bilo število letal v Franciji občutno manjše. Iz vsega tega je moč sklepati, da Nemci na morebitno invazijo niso bili najbolje pripravljeni, čeprav je bilo vsem jasno, da bo do nje prej ali slej prišlo. Temu primerno so se poskušali tudi pripraviti, vendar so jih pri tem ovirali dogodki na drugih frontah, ki so zahtevale ogromno ljudi in vojaškega materiala, ki bi ga lahko uporabili za obrambo Francoske obale. Na koncu je Nemce prehitel čas.<ref>''Atlantski zid'', Druga svetovna vojna (1981), st. 372-373</ref> === Zavezniške priprave === [[Slika:Allied Invasion Force.jpg|thumb|left|250px|Načrt smeri napadov na oble Normandije.]] Izkrcanje zaveznikov pri Dieppu, [[operacija Jubilee]], [[19. avgust]]a [[1942]] je pokazala, da bo morebitno izkrcanje zavezniških čet v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] dosti bolj težavno, kot so ti sprva pričakovali. Zato so se kljub pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in deloma tudi [[Združene države Amerike|ZDA]] odločili, da bodo morebitno izkrcanje v zahodni Evropi in s tem odprtje druge fronte prestavili v prihodnost oz. čas, ko se bo vojna sreča postavila na stran zaveznikov. Načrti za izkrcanje so bili tako odloženi za nedoločen čas. Leto [[1943]] je bilo prelomno za vse strani udeležene v velikem spopadu. Zavezniki so začeli počasi dobivati vojno, sile osi pa so se morale začeti umikati iz [[Afrika|Afrike]] in južne [[Italija|Italije]]. Zahodni zavezniki so se odločili, da je to pravi trenutek za odprtje nove fronte, ki naj bi po nabolj optimističnih načrtih že do konca leta 1944 porazila nacistično Nemčijo. Priprave so stekle in že na začetku je bilo jasno, da bodo največ vojakov prispevale ZDA, zato so se odločili da bo poveljnik invazijskih sil Američan. Za to nalogo so po dolgih razpravah določili [[Dwight David Eisenhower|Dwighta Eisenhowerja]]. Načrte za napad je začel pripravljati angloameriški štab znan pod kratico COSSAC (''Chief of Staff to the Supreme Allied Commander''). Načrti za izkrcanje so dobili šifro Overlord, temeljili pa so na izkušnjah iz bojev pri Dieppu. Možnosti izkrcanja so bile izredno omejene, saj je moralo biti izkrcevalno območje v dosegu zavezniškega letalstva, moralo je omogočati izkrcanje velikega števila čet in moralo je imeti dobre prometne povezave, ki bi zavezniškim vojakom omogočale hitro napredovanje v notranjost celine. Za ta namen so bile izbrane obale v okolici Pas de Calaisa, odsek obale med belgijsko-francosko mejo in [[Cherbourg-Octeville|Cherbourgom]] ter polotok med Caenom in Cherbourgom. Eisenhower se je odločil za zadnjo možnost, obalo pri Pas de Calaisu pa je uporabil za vabo, s katero bi Nemce odvrnil od prave smeri napada. Ključ do uspeha operacije je bila v uporabi letalstva, zato so zavezniki že sredi leta 1943 nad Nemčijo izvedli številna letalska bombardiranja, ki naj bi oslabila nemško letalstvo in letalsko industrijo. Napadi so se vlekli vse v leto 1944, izgube na obeh straneh pa so bile velike. Razlika je bila le v tem, da so zavezniki to izgubo lahko hitro nadomestili, Nemci pa ne, saj jim je po številnih zračnih bojih začelo primanjkovati letal in izkušenih pilotov. Zato so bili iz okupiranih dežel prisiljeni vsa letala preseliti v Nemčijo, kjer so branila lastno nebo. Tako so zavezniki odstranili eno največjih groženj, ki je pretila invaziji. Priprave so tekle tudi na tleh. Že vse od začetka leta 1944 so v Britanijo prihajali ameriški vojaki ter gore opreme potrebne za izkrcanje. Temu primerni so bili tudi varnostni ukrepi. Marca so bili ti močno poostreni, obalni pas in zaledje od zaliva Wash do Land's Enda jugovzhodno od Dunbara in do Arboatha na [[Škotska|Škotskem]] je postal zaprto območje. Nadzor nad pošto je bil močno poostren, prebivalci se niso smeli prosto gibati. Po cestah so se dan in noč valile kolone vojaških tovornjakov, ki so ohromile lokalni promet, popolnoma ohromljen je bil tudi železniški promet. Aprila so bili ukinjeni vsi vojaški dopusti, zaustavljena je bila tudi diplomatska pošta, pred zgradbami veleposlaništev pa so bile postavljene straže. Obveščevalna služba je delala s polno paro. [[Slika:LCTs beeing loaded June 1944.jpg|thumb|left|250px|Vkrcavanje ameriških čete na izkrcevalne ladje LCT, do dneva D je še nekaj dni.]] Medtem je Eisenhower razdelil dolžnosti znotraj operacije. Poveljstvo nad vsemi kopenskimi silami je bilo dodeljeno [[general]]u siru Bernard Montgomeryu. Britanska druga armada je bila pod poveljstvom generala sira Milesa C. Dempseyja, poveljstvo nad ameriškimi četami pa je prevzel general Omar N. Bradley. Drugemu invazijskemu valu sta poveljevala generala H. D. G. Crerar (1. kanadska armada) in Georg Patton (3. armada ZDA). Koordinator letalskih sil je bil [[maršal]] sir Arthur W. Tedder, to je bilo sestavljeno iz taktičnega letalstva, ki mu je poveljeval maršal sir Trafford Leigh-Mallory, in kombiniranih strateških bombniških sil, ki sta jim poveljevala maršal [[Arthur T. Harris]]a (britanski del) in Carl Spaatz ( del ZDA). Načrt za izkrcanje je bil tak; britanska druga armada naj bi se izkrcala na treh odsekih zahodno od reke Orne, ti odseki si dobili imena ''>>Sword<<'',''>>Juno<<'' in ''>>Gold<<''. Ameriška prva armada pa naj bi se izkrcala zahodno od Britancev na odsekih poimenovanih ''>>Omaha<<'' in ''>>Utah<<''. Britanska 6. zračno-desantna divizija je imela nalogo uničiti nemške topove vzhodno od Orne. Ameriška 82. in 101. zračno-desantna divizija pa je morala varovati zaledje območja ''>>Utah<<''. Po izkrcanju bi morali zavezniki takoj napredovati proti [[Cherbourg-Octeville|Cherbourgu]] in tam zasesti pristanišče preko katerega bi se lahko oskrbovali, v nadaljnjih operacijah pa še nekaj dodatnih pristanišč v [[Bretanija|Bretanji]]. V začetku operacije naj bi material za fronto dovažali z amfibijskimi ladjami, nekoliko kasneje pa naj bi material dostavljali s pomočjo umetnega sidrišča Gooseberry in dveh umetnih pristanišč, [[Mulberry]]ja A in B, za oskrbo čet z gorivom pa bi preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] napeljali naftovod, poimenovan ''PLUTO''. Operacijo naj bi še dodatno podprla francoska odporniška gibanja, ki naj bi v dneh pred izkrcanjem po Franciji izvedla številne sabotažne akcije. Za potrebe operacije so zavezniki zbrali 4126 desantnih ladij, 864 trgovskih ladij, 736 pomožnih ladij in 1213 bojnih ladij. Ameriško letalstvo je imelo na razpolago 13.000 letal, med katerimi je bilo 4.500 bombnikov.<ref>''Vloge in rekviziti'' (priprave na operacijo Overlord), Druga svetovna vojna (1981), st. 374-377</ref> == Obveščevalna dejavnost == Ker je bilo pred Nemci izredno težko skriti tako veliko armado, ki se pripravlja na izkrcanje, so se zavezniki odločili da Nemce zavedejo s pretvezo, da bo do izkrcanja prišlo pri Pas da Calaisu. V ta namen so zavezniki v okolici Dovra postavili našteto lažnih vojaških naprav in skladišč, v eter pa so pošiljali številna lažna obvestila, nemškim agentom pa so podtaknili lažne informacije. Vsi ti ukrepi so bili zelo učinkoviti, saj so bili Nemci sredi leta 1944 trdno prepričani da bo prišlo do izkrcanja v okolici Pas da Calaisa, zato so temu primerno tudi ukrepali in svoje najboljše enote poslali na to območje. Vendar pa Nemci kljub nekoliko zgrešenim predstavam o položaju na fronti niso tavali v popolni temi, kot so bili prepričani zavezniki. Nemški agenti, ki so se vtihotapili v francosko odporniško gibanje so 1. in 2. junija na valovih britanskega radijskega omrežja zaznali šifrirano sporočilo, ki je odporniškim gibanjem dalo znak, da bo kmalu prišel ukaz za pričetek sabotažnih akcij. Admiral [[Karl Dönitz|Dönitz]] je bil [[3. junij]]a obveščen, da bo v naslednjih dveh tednih prišlo do invazije. Poveljstvo tem poročilom ni verjelo, zato se v naslednjih dneh na nemški strani ni zgodilo popolnoma nič. Dan pred napadom so nemški obveščevalci prestregli zadnji del šifriranega sporočila namenjenega odporniškemu gibanju. Iz tega je poveljnik 15. armade general von Salmuth sklepal, da bo kmalu prišlo do napada. Zato je svojim enotam ukazal popolno pripravljenost. Svoje ugotovitve je poslal v poveljstvo armadne skupine B, kjer pa mu niso verjeli in zato tudi niso obvestili Rommla, ki je bil prav takrat na poti v Nemčijo. Prav tako niso obvestili 7. armade, ki je bila na območju, na katerem je prišlo do izkrcanja. V štabu poveljstva Zahod v Parizu so poročilo o možni invaziji sicer prejeli, vendar mu niso posvečali posebne pozornosti, kljub temu, da so dobivali obvestila, da imajo radijske postaje med [[Cherbourg-Octeville|Chrbourgom]] in [[Le Havre|Le Havrom]] motnje ter, da so postaje med [[Fécamp|Fecampom]] in [[Calais]]om zaznale velike premike ladij. Nemško letalstvo je že dalj časa prestrezalo meteorološka poročila zavezniškega letalstva, pri čemer se jim je zdelo nenavadno to, da to še nikoli ni letelo ob takem vremenu ter v takem številu. Kljub vsem naštetim opozorilom von Rundsted ni ukazal preplaha, saj mu je v računih manjkal ključen podatek - kraj napada. Nemci so takrat precej točno vedeli za datum napada, predvidevali so da bo nekje sredi junija, niso pa vedeli kraj napada. Do tega bi lahko prišlo kjer koli v Franciji, čeprav še najbolj verjetno v okolici [[Pas-de-Calais]]a. Ker pa tega niso vedeli zagotovo, niso mogli pravilno razporediti svojih sil. Tako je von Rundsted sklepal, da bo najbolje, če vse ostane tako kot je bilo pred obvestili o prihajajočem napadu. Da je napad v naslednjih dneh malo verjeten, je samo zase govorilo tudi vreme, ki takrat ni omogočalo izkrcanja. Vendar takega mnenja v poveljstvu niso bili vsi. Nemci so dan pred napadom imeli možnost, da izvejo kaj več o zavezniških pripravah, vendar nemška letala zaradi slabega vremena in zavezniške premoči v zraku niso vzletela. Prav tako zaradi slabega vremena niso izplule izvidniške ladje. Da pa bi bila stvar še slabša, je bil poizkusni preplah, načrtovan za [[5. junij]], zaradi vaj odpovedan. Tako je bila 7. armada na dan napada le v stanju obrambne pripravljenosti, ta pa je veljala že od začetka leta.<ref>Geslo je sporočeno (nemška ugibanja), Druga svetovna vojna (1981), st 378</ref><ref>''Čakanje na Overlord'' (zadnji teden pred napadom), Druga svetovna vojna (1981), st. 379-380</ref> == Operacija se začne == === Zračni desant === [[Slika:Four 'stick' commanders of 22nd Independent Parachute Company, 6th Airborne Division, synchronising their watches in front of an Armstrong Whitworth Albemarle at about 11 pm on 5 June 1944, just prior to take o H39070.jpg|thumb|left|250px|Britanski padalci se pripravljajo na vkrcanje v letalo, ki jih bo pripeljalo nad Normandijo.]] Petega junija ob 23.03 so iz letališča Harwell proti Franciji poletela prva letala z zračno-desantnimi četami. Njihova naloga je bila postavitev oddajnikov, po katerih naj bi se kasneje orientirali padalci in piloti desantnih letal. Sledila so jim letala z enotami, ki so imela nalogo zasesti strateško pomembne mostove preko ceanskega prekopa in reke Orne. Nekatere izmed mostov so morali obdržati v svojih rokah za vsako ceno, medtem ko so morali preostale zaradi nevarnosti nemške protiofenzive porušiti. Poleg mostov so se padalci lotili tudi drugih nalog, kot je bilo čiščenje polj, na katerih bi kasneje pristala jadralna letala, ter uničevanje nemških obrambnih objektov v okolici obale. Prvim padalcem je do konca dneva sledilo še okoli 14.000, ki so jih pripeljali z več kot 1.000 letali. Njihova naloga je bila zasesti strateško pomembna prometna vozlišča, uničiti nemške obrambne položaj in topništvo ter braniti zaledje obal pred nemško protiofenzivo. Čeprav je kazalo, da zračni desant poteka, kot je bilo pričakovano, je šlo marsikaj narobe. Zaradi močnega protiletalskega ognja in slabega vremena je marsikatero letalo s padalci zašlo in padalce odvrglo na napačnih krajih. Nekateri padalci so pristajali po strehah hiš, zvonikih cerkva in na veliko nemško presenečenje, tudi pred njihovimi stražarskimi postojankami. Mnoge enote so zaradi napačnega kraja odskoka razpadle in je bilo potrebno na tleh formirati nove. Tako so nove enote sestavljali pripadniki iz več različnih enot. Kljub tem težavam so zračno-desantne enote izpolnile svojo nalogo, četudi za visoko ceno. Američani so imeli 2.499 padlih, Angleži in Kanadčani pa 650.<ref>''Invazija z neba'' (zračni desant), Druga svetovna vojna (1981), st. 382-384</ref> === Izkrcanje na obali === ==== Ameriški sektor ==== [[Slika:Landings on Omaha beach.jpg|thumb|right|250px|Izkrcanje Ameriških vojakov na obali ''Utah'', 6. junij 1944.]] Nekaj čez pol šesto zjutraj se je pred obalama ''Utah'' in ''Omaha'' pojavilo mogočno ladjevje, ki je ob 5:50 na nemške položaje na obali odprlo močan topniški in raketni ogenj, ki je trajal tri četrt ure. Na odseku ''Utah'' je bilo ladijsko in letalsko bombardiranje izredno uspešno, na odseku ''Omaha'' pa je bilo stanje popolnoma drugačno. Relativno visoka obala je bila posejana s številnimi dobro utrjenimi utrdbami iz katerih so Nemci izredno dobro obvladovali obalo pred sabo. Kratka topniška priprava ni resneje poškodovala teh utrdb, tudi letalsko bombandiranje je bilo neuspešno. Ob 7:30 so se proti obali podale desantne čete. Enote, ki so se izkrcale na odseku ''Utah'' so imele neverjetno srečo. Zaradi velikega števila vodnih min se je potopila čelna ladja, ki je označevala smer plovbe proti obali. Potopitev te ladje je povzročila pravo zmedo, zaradi katere se je prvi val izkrcal poldrugi kilometer južneje od predvidenega mesta. Prav zaradi te napake pa so vojaki zlahka zasedli obalo, saj je bil ta del obale izredno slabo branjen, medtem ko je bil odsek predviden za izkrcanje poln ovir in pasti ter poleg tega še dobro branjen. Ta napaka je rešila mnogo življenj pa tudi časa, tako da so do poldneva Američani že začeli prodirati v notranjost celine, kjer so se boji vedno bolj zaostrovali. Zaradi nenavadno majhnih izgub, okoli 200 vojakov, pravijo, da je izkrcanje na odseku ''Utah'' minilo kot prijeten ''>>piknik<<''. [[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|left|250px|Ameriški vojaki se v desantnem čolnu LCVP približujejo obali ''Omaha'', 6. junij 1944.]] Stanje 25 kilometrov vzhodneje na odseku ''Omaha'' je bilo popolnoma drugačno. Dokler desantna plovila niso odprla svojih vrat in spustila mostičkov, ni z nemške strani padel niti en strel. Tedaj pa se je na obali odprl pravi pekel. Na ameriške vojake, ki so se začeli komaj izkrcavati se je usula toča krogel in granat. Pehota se je znašla na popolnoma odprti obali, tanki ki bi jo morali kriti so zaostajali. Pozneje je obalo dosegla le polovica tankov pa še ti so bili kmalu uničeni. Enaka usoda je dočakala tudi trideset topov nameščenih na amfibijsko plovilo ''Duck''. Nemški ogenj je med ameriškimi vojaki povzročil vsesplošno zmedo, zato se je večje število vojakov izkrcalo na napačnih mestih daleč od svojih enot, kar je predstavljalo izredno velik problem, saj so bili vojaki pripravljeni samo za svoj odsek. Tako je bilo devet čet v prvem valu, ki bi po pristanku morale jurišati na nemške položaje, raztresenih po vsej obali. Pod močnim ognjem je desno krilo skoraj popolnoma razpadlo. Prvemu valu bi morali slediti inženirci, ki bi odstranili ovire in tako omogočili prihod ostalim enotam. Iz tega ni bilo nič, saj so zamudili ali pa jih je na določen odsek prišlo premalo pa še ti, ki so prišli niso imeli popolne opreme. Pol ure kasneje pa je bila plima že tako visoka, da inženirci niso mogli več odstraniti ovir. Ko so se izkrcali naslednji valovi pehote, se je zmeda samo še povečala, mnogo desantnih plovil je naletelo na podvodne ovire in so se skoraj takoj potopila skupaj s svojim moštvom. Ker se desantne ladje zaradi ovir niso mogle približati obali, so vojaki iz njih skakali v vodo in to v polni bojni opremi, pri čemer se je marsikdo utopil. Vse je kazalo, da bo desant na odseku ''Omaha'' klavrno propadel, nato pa je okoli 7:30 prišlo do nenadnega preobrata. Častniki so začeli vojake priganjati k napadu in tako se je vzdolž celotnega odseke začel množični napad. Ob pol dveh so se se Američani po srditih bojih začeli končno vzpenjati na pečine nad obalo ter v mesto Viervill, kjer so se že začeli boji za vsako hišo. Prvi dan se je na obali ''Omaha'' izkrcalo 34.000 vojakov, v bojih pa je bilo padlih in ranjenih okoli 2.500, kar je bilo v primerjavi z ostalimi odseki neverjetno visoka številka. Zaradi dogodkov na obali je bilo napredovanje izredno počasno. Tako so prvi dan desanta ameriške čete napredovale le dober kilometer ali dva v notranjost Francije. [[Slika:56fg-63dfg-p47-P-47D-22-RE-42-26057.jpg|thumb|right|300px|[[Republic P-47]]D Razorback v [[Izkrcanje v Normandiji|invazijskih]] označbah (črne in bele črte, ki so omogočale lažjo razpoznavo letal)]] Med obema odsekoma desanta je bila strateško pomembna pečina poimenovana Pointe du Hoc, na kateri naj bi imeli Nemci težko obalno topništvo. Za uničenje tega topništva je bila na dan invazije določena skupina skupina 225 rangerjev. Ti so se morali z lestvami in vrvmi povzpeti na 30 m visoko pečino Pointe du Hoc, tam v naskoku zavzeti nemške obrambne položaje, nato pa uničiti težko topništvo. Med vzpenjanjem po pečini so jih kljub kritju dveh rušilcev ovirale številne eksplozije ročnih bomb ter ogenj iz pušk in strojnic, Nemci pa so jim tudi rezali vrvi ter spodmikali lestve. Kljub temu so se morali Nemci na koncu umakniti. Ko so ameriški vojaki prišli do nemških položajev pa so imeli kaj videti. Topov, ki bi jih morali razstreliti, ni bilo nikjer, saj ti še niso prispeli iz Nemčije. Tako je mnogo rangerjev padlo zaman, od 225 rangerjev jih je bilo na koncu za boj sposobnih le še 90.<ref>''Gneča v Rokavskem prelivu'' (približevanje obali), Druga svetovna vojna (1981), st. 385-387</ref><ref>''UTAH'' in ''OMAHA'' (izkrcanje Američanov), Druga svetovna vojna (1981), st. 388-391</ref> ==== Britanski sektor ==== [[Slika:50th division.jpg|thumb|right|250px|Izkrcanje britanskih vojakov na obali ''Gold''.]] Britansko območje desanta se je raztezalo od Port en Bassina pa do reke Orne. Dolgo je bilo skoraj trideset kilometrov razdeljeno pa na tri odseke z imeni ''Sword'', ''Juno'' in ''Gold''. Na odseku ''Gold'' so se brez večjih težav izkrcali Britanci, problemi so se pojavili le v okolici Le Hamela kjer topništvo in letalstvo ni uspelo uničiti nemških utrdb, zato so se vojaki znašli v podobnem položaju kot Američani na odseku ''Omaha''. Na srečo so imeli Britanci tanke, ki so se takoj po izkrcanju lotili uničevanja nemških utrdb. Na levem krilu so se britanski vojaki po štiridesetih minutah bojev prebili v notranjost, na desnem krilu pa skoraj ni prišlo do bojev, zato so vojaki pravili, da je bilo vse skupaj podobno vajam. Kanadčani so se izkrcali na odseku ''Juno'', ki je postal najbolj krvav del britanskega bojišča. Obala je bila posejana s številnimi ovirami in čermi, nemški položaji so kljub enournemu bombardiranju ostali skoraj nedotaknjeni. Branilci obale so se utrdili v številnih obalnih hišah v naseljih Courseulles, Bernieres sur Mer in St. Aubin sur Mer. Britanski tanki, ki bi med desantom morali podpreti pehoto so zamudili, prav tako so zamudili inženirci. Ti niso mogli odstraniti vseh ovir, zato je pri nadaljnjem izkrcavanju marsikatera ladja naletela na mino. Medtem so se za vsako hišo v naseljih vzdolž obale bíli hudi boji. Bernieres sur Mer je bil kmalu očiščen sovražnika, vendar pa se je ta nato vkopal zunaj vasi ter obalo obstreljeval s težkimi strojnicami in protiletalskim topništvom. Boji za Courseulles so trajali do poznega popoldneva. Na odseku ''Sword'' so se izkrcali škotski komandosi. Ti so pri vaseh Ouistreham in Lion sur Mer naleteli na močen odpor branilcev. Odpor je bil močan tudi na obali, vendar je trajal zelo kratek čas. Vzrok za to je bila slaba morala v nemških enotah. Na tem odseku so bile nemške enote namreč sestavljene večinoma iz vojakov starejših letnikov in veteranov, naveličanih bojevanja. Še pred poldnevom sta bili zavzeti vasi Hermanville in Colleville, večina britanskih enot pa je bila že na poti proti Caenu, kjer so se že začeli prvi tankovski boji.<ref>''Obrnjen Dunkerque'' (izkrcanje Britancev in Kanadčanov), Druga svetovna vojna (1981), st. 392-394</ref> === Nemška stran === [[Slika:HarrisPanther.jpg|thumb|250px|left|Uničen nemški [[Panter (Tank)|Panter]].]] Na dan invazije je bil poveljnik [[Armadna skupina B (Heer)|armadne skupine B]] (Heeres grupe B), feldmaršal Rommel na dopustu doma v Nemčiji. Njegova žena je imela namreč rojstni dan, kasneje tega dne pa se je nameraval dobiti s Hitlerjem, da bi ga poskusil še enkrat pregovoriti, da mu dá na razpolago več oklepnih divizij. Medtem so 6. junija ob 1:15 v poveljstvo skupine armad B v La Roche Guyonu začele prihajati prve vesti o zavezniškem zračnem desantu na jugovzhodu polotoka [[Cotentin]] in pri Caenu. Sprva so poveljniki menili, da gre le za slepilni manever in zato nemškim enotam na polotoku Cotentin ter okolici mesta Caen niso poslali okrepitev. Minevale so ure, preden se je Nemcem nenadoma posvetilo, da lahko za tako obsežnim zračnim desantom pričakujejo tudi desant iz morja. Tega pa niso mogli resneje ogroziti, dokler ne bi v bližino obal prišle oklepne rezerve iz zaledja - natanko tiste, o razporeditvi katerih je bilo govora med poveljniki. Šele okoli treh zjutraj je poveljnik poveljstva Zahod, Runsted, dosegel, da sta se 12. SS oklepna divizija in [[Panzer Lehr divizija]] začeli premikati proti Caenu. Nato je nenadoma prišlo do novega preobrata. Vrhovno poveljstvo je prepovedalo kakršno koli premikanje oklepnih sil brez izrecnega dovoljenja Hitlerja, zaradi česar se je 12. SS oklepna divizija morala ustaviti v [[Lisieux]]u, druga oklepna divizija pa je ostala tam, kjer je bila. Tako sta globoko v zaledju daleč od sovražnika ostali dve diviziji, ki bi lahko pravočasno odbili zavezniški napad, s tem pa so Nemci zamudili še eno priložnost. Diviziji bi se namreč lahko pod okriljem nizkih oblakov brez večjega strahu pred letaltskimi napadi približali obali. Te možnosti Nemci kasneje niso imeli več, saj je zavezniško letalstvo napadalo vse, kar se je premikalo. Le v bližini Caena so bili, pa še to razdrobljeni, deli 21. tankovske divizije, ki so se sicer takoj podali v spopad z angleškimi padalci iz 6. letalsko-desantne divizije, vendar sami niso mogli kaj več, kot zaustaviti njihov prodor do mesta Caen - o kakem protinapadu tako sploh ni bilo govora. Ko je Rommel zvedel za nastali položaj, je nemudoma ukazal, naj oklepne divizije začnejo protinapad. Premik je Hitler dovolil šele ob 15:00, ko je bilo praktično že prepozno in so jasno nebo že preletavala zavezniška letala. Zaradi tega so morali Nemci čakati do noči, kar je pomenilo, da Nemci prvega dne desanta niso mogli izvesti učinkovitega protinapada, ki bi zaveznike potisnil nazaj v morje. Tako je na dan invazije v bojih sodelovala le 21. oklepna divizija, ki pa je že prvi dan bojev imela strahovite izgube. Ostale pehotne divizije so imele nalogo zadržati sovražnika, tako so že zgodaj zjutraj izvedle protinapad v smeri [[St. Mere Eglise]]. Protinapadi, v katerih so lovili raztresene skupine zavezniških padalcev, so bili izvedeni tudi v smeri [[Monteburg]]a ter severno in južno preko Carentana, vendar zaradi slabih zvez in terena niso bili vedno uspešni. Glede na spodbudna poročila z območja med [[Viervill]]om in [[St. Laurent]]om, kjer je bil ameriški odsek ''Omaha'', so Nemci sklepali, da je tam napredovanje zaveznikov ustavljeno. Nemško vojno letalstvo, [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], na dan invazije zaradi zavezniške premoči v zraku sploh ni moglo podpreti svojih enot, saj se je moralo že od samega začetka bojevati s premočnim in preštevilnim nasprotnikom. Zelo neučinkovita je bila tudi nemška mornarica. Podmornicam se ni uspelo prebiti do desantnega ladjevja, [[torpedni čoln]]i so sicer napadli in uspeli potopiti [[Norveška|norveški]] [[rušilec]] ''[[HNoMS Svenner]]'', to pa je bilo tudi vse. Tako je prvi dan bojev na bojišču vladala prava zmeda, v kateri se ni vedelo, kdo bo morebitni zmagovalec ali poraženec, v nekaterih primerih pa niti kje je sovražnik.<ref>''Romel v Franciji'' (nemški odpor 6. junija 1944), Druga svetovna vojna (1981), st. 395-400</ref> == Dogodki po izkrcanju == Prvi dan invazije se je na Normandijskih obalah izkrcalo okoli 155.000 zavezniških vojakov, ki so osvojili okoli dvesto kvadratnih kilometrov francoskega ozemlja. Cena za tak uspeh je bila visoka. Prvi dan invazije je na obalah in v zaledju namreč padlo okoli 10.000 zavezniških vojakov ter med 4.000 in 9.000 nemških vojakov. Do [[9. junij]]a se je fronta trdno zasidrala in Nemcem je postalo jasno, da zaveznikov ne bojo mogli več enostavno vreči v morje. Za globlji prodor so se začeli ostri boji za vsako mesto, vas, hišo in polje. Sredi junija, ko je padel St. Lo in so bili zavezniški vojaki že globoko v Franciji, se je začela bitka za Francijo. Operacija Overlord je trajala do srede julija. V tem času se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme. Z izkrcanjem zavezniških čet je prišlo do velikega preloma v vojni in takrat je marsikomu postalo jasno, da je vojna za Nemčijo izgubljena saj se ta ni bila sposobna boriti na treh frontah hkrati. Iz tega razloga so vsi pričakovali hiter konec vojne, malo kdo pa je verjel, da bo do takrat minilo še dvanajst krvavih mesecev. Zavezniški zmagi v Normandiji je sledila '''operacija Kobra''', katere namen je bil prodor iz Normandije in nazadnje zmaga nad Nemčijo. == Viri == * ''Stoletje svetovnih vojn (Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981, str. 258 - 266)'' * ''Druga svetovna vojna (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981)'' * ''Druga svetovna vojna (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)'' == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam vojaških operacij druge svetovne vojne]] * [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|Zahodna fronta]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Operation Overlord}} {{ikona en}} * [http://www.ddaymuseum.co.uk/ The D-Day Museum in England] * [http://www.ww2incolor.com/gallery/movies/iwo_jima1 ''Real Combat Photos in Color''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070601205836/http://www.ww2incolor.com/gallery/movies/iwo_jima1 |date=2007-06-01 }} * [http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=2 WW2DB: The Normandy Campaign] * [http://www.ddaymuseum.org/ The National D-Day Museum in the United States] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070717121059/http://www.ddaymuseum.org/ |date=2007-07-17 }} * [http://www.bbc.co.uk/history/war/wwtwo/launch_ani_overlord_campaign.shtml BBC WW2 history] * [http://www.army.mil/cmh-pg/BOOKS/WWII/utah/utah.htm Utah Beach to Cherbourg] * [http://www.junobeach.org/ Juno Beach Centre] * [http://www.history.navy.mil/photos/events/wwii-eur/normandy/normandy.htm U.S. Navy Online Library of Selected Images: Normandy invasion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040626085624/http://www.history.navy.mil/photos/events/wwii-eur/normandy/normandy.htm |date=2004-06-26 }} * [http://warmuseum.ca/cwm/newspapers/operations/ddaynormandy_e.html Second World War Newspaper Archives — D-Day Invasion and the Normandy Campaign] * [http://www.britannica.com/normandy/pri/Q00282.html The original plan document for Operation Neptune] * [http://www.britannica.com/normandy/pri/Q00339.html The original plan document for Operation Overlord] * [http://www.bbc.co.uk/history/archaeology/marine_dday_underwater_01.shtml A new theory on the sinking of the floating Sherman tanks on D-Day] * [http://www.internet-esq.com/ussaugusta/overlord/announcement.htm Announcement of imminent invasion to the crew of the flagship, USS Augusta (CA-31)] * [http://acidcow.com/pics/3772-normandy_1944_then_and_now_204_pics.html Fotografije iz Normandije, danes in leta 1944] {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} j09kkzab23yso7z3hn0ljscie2qf8i8 0 32093 6732710 6617886 2026-08-08T10:15:32Z ~2026-32552-67 260877 /* E */ 6732710 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Barbara Amiel]] *[[Cas Anvar]] *[[David Arnason]] *[[Margaret Atwood]] *[[Peter Aykroyd]] == B == *[[Mary Balogh]] *[[Katie Boland]] == C == *[[Morley Callaghan]] *[[Donald Cameron]] (1937) *[[Michael Christie]] *[[Leonard Cohen]] *[[Rachel Cusk]] == D == * [[Carol Dunlop]] (1946-1982) == E == *[[T. Harv Eker]] == F == * [[Dominique Fortier]] == G == *[[Lisa Gabriele]] *[[Graeme Gibson]] (1934-2019) *[[Malcolm Gladwell]] *[[Phyllis Gotlieb]] == H == *[[Manly P. Hall]] *[[Christine L'Heureux]] == K == *[[Rupi Kaur]] *[[Crawford Kilian]] *[[Raymond Knister]] == L == *[[Owen Laukkanen]] *[[Charles de Lint]] == M == *[[Alberto Manguel]] (argentinsko-kanadski) *[[Laurence Manning]] *[[Yann Martel]] *[[John McCrae]] *[[Rob McLennan]] *[[Alice Munro]] *[[Robert Munsch]] == O == *[[Michael Ondaatje]] == P == *[[Neil Peart]] *[[Daniel Poliquin]] *[[Nita Prose]] (Pronovost) == S == *[[Robert J. Sawyer]] *[[Richard Scrimger]] *[[Patrick Senécal]] *[[Ernest Thompson Seton]] *[[David Shore]] *[[Alan Sullivan]] == T == *[[Eckhart Tolle]] *[[Michel Tremblay]] == Y == *[[William P. Young]] == Glej tudi == * [[seznam kanadskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Pisatelji]] [[Kategorija:Kanadski pisatelji|*]] 3gk20alavu6ab5kycxp2g9tvixvwkoy 6732711 6732710 2026-08-08T10:16:10Z ~2026-32552-67 260877 /* B */ 6732711 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Barbara Amiel]] *[[Cas Anvar]] *[[David Arnason]] *[[Margaret Atwood]] *[[Peter Aykroyd]] == B == *[[Mary Balogh]] *[[Katie Boland]] == C == *[[Morley Callaghan]] *[[Donald Cameron]] (1937-2020) *[[Michael Christie]] *[[Leonard Cohen]] *[[Rachel Cusk]] == D == * [[Carol Dunlop]] (1946-1982) == E == *[[T. Harv Eker]] == F == * [[Dominique Fortier]] == G == *[[Lisa Gabriele]] *[[Graeme Gibson]] (1934-2019) *[[Malcolm Gladwell]] *[[Phyllis Gotlieb]] == H == *[[Manly P. Hall]] *[[Christine L'Heureux]] == K == *[[Rupi Kaur]] *[[Crawford Kilian]] *[[Raymond Knister]] == L == *[[Owen Laukkanen]] *[[Charles de Lint]] == M == *[[Alberto Manguel]] (argentinsko-kanadski) *[[Laurence Manning]] *[[Yann Martel]] *[[John McCrae]] *[[Rob McLennan]] *[[Alice Munro]] *[[Robert Munsch]] == O == *[[Michael Ondaatje]] == P == *[[Neil Peart]] *[[Daniel Poliquin]] *[[Nita Prose]] (Pronovost) == S == *[[Robert J. Sawyer]] *[[Richard Scrimger]] *[[Patrick Senécal]] *[[Ernest Thompson Seton]] *[[David Shore]] *[[Alan Sullivan]] == T == *[[Eckhart Tolle]] *[[Michel Tremblay]] == Y == *[[William P. Young]] == Glej tudi == * [[seznam kanadskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Pisatelji]] [[Kategorija:Kanadski pisatelji|*]] prtk356qk6hm33ezxie3gbt9hafxbrr 0 35086 6732558 6716938 2026-08-08T04:23:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732558 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal | name = Panamski prekop<br />''Canal de Panamá'' | image = Panama Canal Map EN.png | image_caption = Shema Panamskega prekopa, ki prikazuje zaporedje zapornic in prehodov | former_names = | modern_name = | original_owner = Société internationale du Canal | engineer = John Findlay Wallace (1904–1905), John Frank Stevens (1905–1907), George Washington Goethals (1907–1914) | coordinates = {{Coord|8|59|50.1|N|79|35|28.8|W|region:PA_type:waterbody|display=title,inline}} |other_engineer = |date_act = |date_began = |date_use = |date_completed = |date_extended = |date_closed = |date_restored = |length_km = 82 |len_m = 366 |original_boat_length = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_m = 49 |original_beam_m = 28,5 |max_boat_draft = 15,2 m |beam_note = |start_point = |original_start = |start_note = |end_point = |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = 3 navzgor, 3 navzdol; vse tri pasove |original_num_locks = |lock_note = 3 pasovi zapornic |elev = |elev_note = |status = odprt, razširitev odprta 26. junija, 2016 |navigation_authority = Panama Canal Authority }} [[Slika:Panama map-sl.png|thumb|400px|Zemljevid Paname s prekopom]] '''Panamski prekop''' ({{lang-es|Canal de Panamá}}) je [[prekop]], ki seka '''Panamsko ožino''' in s tem povezuje [[Atlantski ocean|Atlantski]] in [[Tihi ocean]]. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in je dolg 82 [[kilometer|km]]. Prekop danes uporablja več kot 80 držav, na njem pa se stika 144 mednarodnih pomorskih poti. Zapornice na vsakem koncu dvignejo ladje do Gatunskega jezera, umetnega sladkovodnega jezera 26 metrov nad morsko gladino, ki je nastalo z zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Chagres]] in jezera Alajuela, da se zmanjša količina izkopavanja, potrebnega za prekop, nato pa se ladje spustijo na drugi konec. Pri enem prehodu ladje se porabi povprečno 200.000.000 litrov sveže vode. Bližnjica preko Panamskega prekopa močno skrajša čas za potovanje ladij med Atlantskim in Tihim oceanom, kar jim omogoča, da se izognejo dolgi in nevarni poti okoli [[rt Horn|rta Horn]] okoli najjužnejšega konca Južne Amerike prek [[Drakov preliv|Drakovega]] ali [[Magellanov preliv|Magellanovega preliva]]. Gre za enega največjih in najtežjih inženirskih projektov, ki so se jih kdaj lotili. [[Kolumbija]], [[Francija]] in pozneje [[Združene države Amerike]] so med gradnjo nadzorovale ozemlje okoli prekopa. Francija je začela dela na prekopu leta 1881, vendar se je ustavila zaradi pomanjkanja zaupanja investitorjev zaradi inženirskih težav in visoke stopnje umrljivosti delavcev. Združene države so projekt prevzele leta 1904 in prekop odprle leta 1914. ZDA so še naprej nadzorovale prekop in okoliško cono Panamskega prekopa, dokler Torrijos–Carterjeva pogodba ni predvidela njegove predaje Panami leta 1977. Po obdobju skupnega ameriške-panamskega nadzora je prekop leta 1999 prevzela panamska vlada. Zdaj ga upravlja in vzdržuje vladna uprava Panamskega prekopa ({{lang-es|Autoridad del Canal de Panamá (ACP)}}). Prvotne zapornice so bile široke 33,5 metra. Tretji, širši pas zapornic je bil zgrajen med septembrom 2007 in majem 2016. Razširjena plovna pot je začela komercialno obratovati 26. junija 2016. Nove zapornice omogočajo tranzit večjih ladij NeoPanamax.<ref>Zamorano, Juan; Martinez, Kathia (June 26, 2016). "Panama Canal opens $5B locks, bullish despite shipping woes". The Big Story. Associated Press. Archived from the original on June 26, 2016. Retrieved March 6, 2017.</ref> Letni promet se je povečal s približno 1000 ladij leta 1914, ko je bil prekop odprt, na 14.702 plovil leta 2008, kar je skupno 333,7 milijona ton Panamskega prekopa/univerzalnega merilnega sistema (PC/UMS). Do leta 2012 je skozi prekop šlo več kot 815.000 plovil.<ref name="canalusage">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|title=Panama Canal Traffic—Years 1914–2010|website=Panama Canal Authority|access-date=2011-01-25|archive-date=December 30, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230042623/http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|url-status=live}}</ref> Leta 2017 so ladje v povprečju potrebovale 11,38 ure, da so preplule med dvema zunanjima zapornicama prekopa.<ref name="ACP">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |title=Annual Report 2017 |website=Panama Canal Authority |access-date=2021-04-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210403001241/https://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |archive-date=2021-04-03}}</ref> Ameriško združenje gradbenih inženirjev je Panamski prekop uvrstilo med sedem čudes sodobnega sveta.<ref name="ASCE">{{navedi splet|url=http://www.asce.org/content.aspx?id=2147487305 |title=Seven Wonders |website=American Society of Civil Engineers |access-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100802060056/http://www.asce.org/Content.aspx?id=2147487305 |archive-date=2010-08-02 }}</ref> Kanal ogroža nizek vodostaj ob suši in zaradi podnebnih sprememb. == Zgodovina == === Zgodnji predlogi v Panami === [[File:Panama.A2003087.1850.250m.jpg|thumb|upright=1.25|Satelitska slika, ki prikazuje lokacijo Panamskega prekopa: gosta džungla je vidna v zeleni barvi, na vrhu pa oblaki.]] Najzgodnejši zapis o kanalu čez Panamsko ožino je bil leta 1534, ko je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj, naročil raziskavo poti skozi obe Ameriki, da bi olajšal potovanje ladjam med Španijo in Perujem. Španci so želeli pridobiti vojaško prednost pred Portugalci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=A History of the Panama Canal: French and American Construction Efforts |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=dead}}; Chapter 3, ''[http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html Some Early Canal Plans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150102032703/http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html |date=January 2, 2015 |url-status=dead}}''</ref> Leta 1668 je angleški zdravnik in filozof sir Thomas Browne v svojem enciklopedičnem delu ''Pseudodoxia Epidemica'' špekuliral, da je »morje je prežrlo nekaj ožine, drugo pa posekala lopata: in če bo politika dopuščala, bo Panama v Ameriki nadvse vredna tega poskusa: oddaljena je le nekaj milj in bi odprla krajšo pot do Vzhodne Indije in Kitajske.«<ref>{{navedi knjigo |section=Book 6, chapter 8 |title=On the River Nile |edition=4th |year=1668 |url=https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |last1=Browne |first1=Sir Thomas |author-link=|access-date=January 10, 2022 |archive-date=November 19, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211119062425/https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Glede na strateško lego Paname in potencial njene ozke ožine, ki ločuje dva velika oceana, so v preteklih letih poskušali vzpostaviti druge trgovinske povezave na tem območju. Eden zgodnjih primerov tega je bila nesrečna ''shema Darien'', ki jo je začela Kraljevina Škotska leta 1698 za vzpostavitev kopenske trgovske poti. Na splošno negostoljubni pogoji so preprečili prizadevanje in aprila 1700 so projekt opustili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinnaird.net/darien.htm|title=Darien Expedition|access-date=2007-09-03|archive-date=July 19, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719173435/http://www.kinnaird.net/darien.htm|url-status=live}}</ref> Leta 1788 so Američani predlagali, da bi prekop zgradili Španci, saj so nadzirali kolonije, kjer bi ga zgradili. Rekli so, da bi bila to manj zahrbtna pot za ladje kot obhod južne konice Južne Amerike in da bi tropski oceanski tokovi naravno razširili kanal po izgradnji.<ref>{{navedi knjigo|title=Meteorology in America, 1800–1870|url=https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem|author=James Rodger Fleming|page=[https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem/page/4 4]|publisher=Johns Hopkins University Press|date=1990|isbn=0801839580}}</ref> Med ekspedicijo med letoma 1788 in 1793 je Alessandro Malaspina začrtal načrte za izgradnjo kanala.<ref>{{navedi knjigo |last=Caso |first=Adolph |url=http://archive.org/details/theytoomadeameri00caso |title=They too made America great |date=1978 |publisher=Boston : Branden Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-8283-1714-6 |pages=72}}</ref> V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju so v drugih državah zgradili številne prekope. Uspeh prekopa Erie skozi osrednji New York v ZDA v 1820-ih in propad španskega cesarstva v Latinski Ameriki sta povzročila vse večje zanimanje Američanov za gradnjo medoceanskega prekopa. Z začetkom leta 1826 so ameriški uradniki začeli pogajanja z [[Velika Kolumbija|Veliko Kolumbijo]] (današnja Kolumbija, Venezuela, Ekvador in Panama), v upanju, da bodo pridobili koncesijo za gradnjo prekopa. Ljubosumen na novo pridobljeno neodvisnost in v strahu nadvlade močnejših Združenih držav so predsednik [[Simon Bolivar|Simón Bolívar]] in uradniki [[Nova Granada|Nove Granade]] zavrnili ameriške ponudbe. Po propadu Velike Kolumbije je Nova Granada ostala nestabilna pod nenehnimi vladnimi spletkami. ​ [[Velika Britanija]] je poskušala zgraditi kanal leta 1843. Glede na ''New-York Daily Tribune'', 24. avgusta 1843, sta Barings Bank of London in Republika Nova Granada sklenili pogodbo za gradnjo prekopa čez [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] (Panamska ožina). Omenili so ga kot Atlantski in Pacifiški kanal in bil je povsem britanski podvig. Načrt, ki naj bi bil dokončan v petih letih, ni bil nikoli uresničen. Skoraj istočasno so se pojavile druge zamisli, vključno s prekopom (in/ali železnico) čez mehiško [[Tehuantepeška ožina|Tehuantepeško ožino]]. Tudi to se ni razvilo.<ref>[http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83030213/1843-08-24/ed-1/seq-/#date1=1836&index=1&rows=20&words=Lexington+Ship+ship&searchType=basic&sequence=0&state=New+York&date2=1850&proxtext=lexington+ship&y=10&x=16&dateFilterType=yearRange&page=1)]{{Dead link|date=June 2019}}</ref> Leta 1846 je pogodba Mallarino–Bidlack, sklenjena med ZDA in Novo Granado, podelila Združenim državam tranzitne pravice in pravico do vojaškega posredovanja v ožini. Leta 1848 je odkritje zlata v Kaliforniji na zahodni obali Združenih držav ponovno vzbudilo zanimanje za prekop med Atlantskim in Tihim oceanom. William Henry Aspinwall, ki je približno v istem času dobil zvezno subvencijo za gradnjo in upravljanje pacifiških poštnih parnikov, je imel koristi od odkritja zlata. Aspinwallova pot je vključevala odseke parnika od New Yorka do Paname in od Paname do Kalifornije, s prevozom po kopnem skozi Panamo. Ta pot s kopenskim delom v Panami je bila kmalu pogosto uporabljena, saj je zagotavljala eno najhitrejših povezav med San Franciscom v Kaliforniji in mesti na vzhodni obali, skupaj približno 40 dni tranzita. Skoraj vse zlato, ki so ga poslali iz Kalifornije, je šlo po tej panamski poti. Več novih in večjih parnih ladij je kmalu začelo voziti po tej novi poti, vključno z zasebnimi parniki v lasti ameriškega podjetnika Corneliusa Vanderbilta, ki so uporabljali kopensko pot skozi Nikaragvo in nesrečno ''SS Central America''.<ref>{{navedi knjigo|title=The First Tycoon: The Epic Life of Cornelius Vanderbilt|url=https://archive.org/details/firsttycoonepicl0283stil|first=T.J.|last=Stiles|date=2009|publisher=Knopf |isbn=9780375415425}}</ref> Leta 1850 so Združene države začele graditi Panamsko kanalsko železnico (danes imenovano Panamska železnica), da bi prečkala ožino; odprli so jo leta 1855. Ta kopenska povezava je postala pomemben del infrastrukture zahodne poloble, kar je močno olajšalo trgovino. Kasnejša kanalska pot je bila zgrajena vzporedno z njo, saj je pomagala pri krčenju gostih gozdov. Celotna vodna pot med oceanoma je bila še vedno cilj. Leta 1855 je William Kennish, inženir, rojen v Manxu, ki je delal za vlado Združenih držav, pregledal ožino in izdal poročilo o poti za predlagani Panamski prekop.<ref name=mw>{{navedi knjigo |author=A.W. Moore |date=1901 |entry-url=http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |title=Manx Worthies or Biographies of Notable Manx Men and Women |entry=William Kennish (b. 1799, d. 1862) |page=118 |location=Douglas, Isle of Man |publisher=S. K. Broadbent |via=isle-of-man.com |access-date=February 8, 2010 |archive-date=June 28, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628225110/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |url-status=dead }}</ref> Njegovo poročilo je bilo objavljeno kot knjiga z naslovom ''Praktičnost in pomen ladijskega kanala za povezavo Atlantskega in Tihega oceana''.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |title=The Practicability and Importance of a Ship Canal to Connect the Atlantic and Pacific Oceans |last1=Kelley |first1=Frederick M. |last2=Kennish |first2=William |last3=Serrell |first3=Edward Wellman |year=1855 |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094150/https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Leta 1876 sta Lucien Napoléon Bonaparte Wyse in njegov glavni pomočnik Armand Réclus, oba častnika in inženirja francoske mornarice, raziskala več poti v regijah Darien-Atrato in podala predloge, vključno z gradnjo predorov in zapornic. Drugi raziskovalni obisk ožine se je začel 6. decembra 1877, kjer sta bili raziskani dve poti v Panami, pot San Blas in pot od Limonskega zaliva do mesta Panama, sedanja pot preko prekopa. Francozi so dosegli uspeh pri izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] na Bližnjem vzhodu. Čeprav je bil to dolgotrajen projekt, so jih spodbudili k načrtovanju prekopa, ki bi prečkal Panamsko ožino. Wyse je odšel v Bogoto in 20. marca 1878 v imenu Société Civile Internationale du Canal Interocéanique par l'isthme du Darien, ki jo je vodil general Étienne Türr, s kolumbijsko vlado podpisal pogodbo, znano kot ''koncesija Wyse'', da zgraditi medoceanski prekop skozi Panamo. === Francoski gradbeni poskusi, 1881–1899 === [[File:Ferdinand de Lesseps by Nadar.jpg|thumb|upright|Ferdinand de Lesseps, francoski začetnik Sueškega in Panamskega prekopa]] Prvi poskus izgradnje prekopa skozi takratno kolumbijsko provinco Panamo se je začel 1. januarja 1881. Projekt je navdihnil diplomat Ferdinand de Lesseps, ki je v Franciji uspel zbrati znatna sredstva zaradi velikih dobičkov, ustvarjenih s svojo uspešno gradnjo Sueškega prekopa.{{sfn |McCullough |1977 |p=125}} Čeprav je moral biti Panamski prekop dolg le 40 odstotkov kot Sueški prekop, je bil veliko večji inženirski izziv zaradi kombinacije tropskih deževnih gozdov, izčrpavajočega podnebja, potrebe po zapornicah in pomanjkanja kakršne koli starodavne poti. Lesseps je želel prekop na gladini morja (kot Sueški), vendar je mesto obiskal le nekajkrat, v sušnem obdobju, ki traja le štiri mesece na leto.{{sfn |McCullough |1977 |pp=103–123}} Njegovi možje niso bili pripravljeni na deževno sezono, med katero je reka Chagres, kjer se je prekop začel, postala hud hudournik, ki se je dvignil do 10 m. Gosta džungla je bila živa s strupenimi kačami, žuželkami in pajki, a najhujši izzivi so bili [[rumena mrzlica]], [[malarija]] in druge tropske bolezni, ki so ubile na tisoče delavcev; do leta 1884 je stopnja smrtnosti znašala več kot 200 na mesec.<ref>{{navedi knjigo|last=Cadbury|first=Deborah|title=Seven Wonders of the Industrial World|url=https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb|year=2003|publisher=Fourth Estate|location=London and New York|pages=[https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb/page/201 201]–204}}</ref> Javnozdravstveni ukrepi so bili neučinkoviti, ker vloga komarjev kot prenašalcev bolezni takrat ni bila znana. Razmere so v Franciji omalovaževali, da bi se izognili težavam pri zaposlovanju, vendar je zaradi visoke stopnje umrljivosti težko ohraniti izkušeno delovno silo. [[File:1886 bas obispo.jpg|thumb|upright=1.1|left|Bager pri delu v Bas Obispu, 1886]] [[File:Canal Interoceanique de Panama 1880.jpg|thumb|Delnica Compagnie Universelle du Canal Interocéanique de Panama, izdana 29. novembra 1880 – podpisal Ferdinand de Lesseps]] Delavci so morali nenehno širiti glavni vrez skozi goro pri Culebri in zmanjševati kote pobočij, da bi čim bolj zmanjšali plazove. Pri gradnji prekopa so bile uporabljene parne lopate, kupljene pri Bay City Industrial Works, podjetju v lasti Williama L. Clementsa v Bay Cityju v Michiganu.<ref>{{navedi splet|url=http://ns.umich.edu/new/releases/3000|title=The Panama Canal: Explorers, pirates, scientists and engineers – University of Michigan News|date=April 18, 2007|work=umich.edu|access-date=April 20, 2016|archive-date=July 1, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160701003956/http://ns.umich.edu/new/releases/3000|url-status=live}}</ref> Uporabljali so tudi verižne bagre z žlicami, ki so jih proizvajali Alphonse Couvreux in Wehyer & Richemond ter Buette. Druga mehanska in električna oprema je imela omejene zmogljivosti, jeklena oprema pa je v deževnem podnebju hitro rjavela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=Read our history: The French Canal Construction |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=live }}</ref> V Franciji je Lesseps ohranjal naložbe in ponudbo delavcev še dolgo potem, ko je bilo očitno, da cilji niso bili doseženi, vendar je na koncu denarja zmanjkalo. Francosko podjetje je propadlo leta 1889, potem ko je domnevno porabilo 287.000.000 USD; približno 22.000 moških je umrlo zaradi bolezni in nesreč, prihranki 800.000 vlagateljev pa so bili izgubljeni.<ref name="French">{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |chapter=The French Failure |title=America's Triumph in Panama |first=Ralph E. |last=Avery |publisher=L.W. Walter Company |location=Chicago, IL |year=1913 |access-date=January 10, 2022 |archive-date=July 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728050134/http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |url-status=live }}</ref>{{sfn|Cadbury|2003|p=262}} Delo je bilo prekinjeno 15. maja in v škandalu, ki je sledil, znanem kot ''panamska afera'', so bili nekateri od odgovornih preganjani, vključno z [[Gustave Eiffel|Gustavom Eifflom]].{{sfn |McCullough |1977 |p=224}} Lesseps in njegov sin Charles sta bila spoznana za kriva poneverbe sredstev in obsojena na pet let zapora. Ta obsodba je bila pozneje razveljavljena in oče, star 88 let, ni bil nikoli zaprt. Leta 1894 je bilo ustanovljeno drugo francosko podjetje, Compagnie Nouvelle du Canal de Panama, ki je prevzelo projekt. Minimalna delovna sila nekaj tisoč ljudi je bila zaposlena predvsem za izpolnjevanje pogojev kolumbijske koncesije za Panamski prekop, za vodenje Panamske železnice in za vzdrževanje obstoječih izkopov in opreme v prodajnem stanju. Podjetje je iskalo kupca za ta sredstva z izklicno ceno 109.000.000 ameriških dolarjev. Medtem so nadaljevali z dovolj aktivnosti za ohranitev svoje franšize. Phillipe Bunau-Varilla, francoski direktor družbe New Panama Canal Company, je sčasoma uspel prepričati Lessepsa, da je kanal z zapornico in jezerom bolj realističen kot kanal na morski gladini. Comité Technique, tehnični odbor na visoki ravni, je ustanovila Compagnie Nouvelle, da bi pregledala študije in delo – ki je že končano in še poteka – ter pripravila najboljši načrt za dokončanje kanala. Odbor je prispel na ožino februarja 1896 in se takoj, tiho in učinkovito lotil svojega dela oblikovanja najboljšega možnega načrta prekopa, ki so ga predstavili 16. novembra 1898. Mnogi vidiki načrta so bili načeloma podobni prekopu, ki je bil končno zgradili Američani leta 1914.<ref>Panama Canal Official Site – History – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> To je bil zaporni kanal z dvema visokima jezeroma za dvig ladij navzgor in čez celinsko ločnico. Dvojne zapornice bi bile dolge 225 m in globoke približno 9 m; ena komora vsakega para bi bila široka 25 m, druga 18 m. Bilo bi osem nizov zapornic, dva v Bohio Soldado in dva v Obispu na strani Atlantika; en v Paraisu, dva v Pedru Miguelu in en v Mirafloresu na Pacifiku. Umetna jezera bi nastala z zajezitvijo reke Chagres pri Bohiu in Alhajueli, kar bi zagotovilo nadzor nad poplavami in električno energijo. === Pridobitev Združenih držav Amerike === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Namere ZDA, da bi vplivale na to območje (zlasti na gradnjo in nadzor Panamskega prekopa), so leta 1903 pripeljale do ločitve Paname od Kolumbije.]] [[File:125-French method of excavation in Culebra Cut.jpg|thumb|Culebra vkop leta 1896]] [[File:PSM V61 D312 The culebra cut.png|thumb|Culebra vkop leta 1902]] V tem času sta se predsednik in senat Združenih držav zanimala za vzpostavitev prekopa čez ožino, pri čemer so bili nekateri naklonjeni prekopu čez Nikaragvo, drugi pa so zagovarjali nakup francoskih interesov v Panami. Bunau-Varilla, ki je iskal ameriško vpletenost, je zahteval 100 milijonov dolarjev, vendar je sprejel 40 milijonov dolarjev glede na nikaragovsko možnost. Junija 1902 je ameriški senat glasoval za Spoonerjev zakon, da bi sledil panamski možnosti, pod pogojem, da je bilo mogoče pridobiti potrebne pravice.{{sfn |McCullough |1977 |pp=305–328}} 22. januarja 1903 sta državni sekretar Združenih držav Amerike John M. Hay in kolumbijski odgovorni dr. Tomás Herrán podpisala pogodbo Hay–Herrán. Za 10 milijonov dolarjev in letno plačilo bi Združenim državam odobrila obnovljivi najem za nedoločen čas od Kolumbije na zemljišču, predlaganem za prekop. Pogodbo je ameriški senat ratificiral 14. marca 1903, vendar je senat Kolumbije ni ratificiral. Bunau-Varilla je predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]] in Hayu povedal o morebitnem uporu panamskih upornikov, ki so se želeli ločiti od Kolumbije in upali, da bodo Združene države podprle upornike z ameriškimi enotami in denarjem. Roosevelt je spremenil taktiko, ki je deloma temeljila na pogodbi Mallarino–Bidlack iz leta 1846, in je aktivno podpiral ločitev Paname od Kolumbije. Kmalu po priznanju Paname je podpisal pogodbo z novo panamsko vlado pod pogoji, podobnimi Hay-Herránovi pogodbi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Livingstone|first1=Grace|title=America's Backyard : The United States and Latin America from the Monroe Doctrine to the War on Terror|url=https://archive.org/details/americasbackyard0000livi|date=2009|publisher=Zed|location=London|isbn=9781848132146|pages=[https://archive.org/details/americasbackyard0000livi/page/13 13]}}</ref> 2. novembra 1903 so ameriške vojaške ladje blokirale morske poti pred morebitnimi premiki kolumbijskih čet na poti, da bi zadušile panamski upor. Panama je razglasila neodvisnost 3. novembra 1903. Združene države so hitro priznale novo državo.{{sfn |McCullough |1977 |pp=361–386}} To se je zgodilo tako hitro, da so v času, ko je kolumbijska vlada v Bogoti sprožila odgovor na panamsko vstajo, ameriške enote že vstopile v uporniško provinco. Kolumbijske enote, poslane v Panamo, so bile na hitro zbrane obveznike z malo usposabljanja. Medtem ko bi ti naborniki morda lahko premagali panamske upornike, ne bi mogli premagati enot ameriške vojske, ki so podpirale panamske upornike. Razlog, da so poslali vojsko nabornikov, je bil, da je bil to najboljši odziv, ki so ga Kolumbijci lahko zbrali, saj si je Kolumbija še vedno opomogla od državljanske vojne med liberalci in konservativci od oktobra 1899 do novembra 1902, znane kot »tisočdnevna vojna«. ZDA so se popolnoma zavedale teh pogojev in so jih celo vključile v načrtovanje intervencije v Panami, saj so ZDA delovale kot arbiter med obema stranema. Mirovna pogodba, ki je končala »tisočdnevno vojno«, je bila podpisana na ladji USS Wisconsin 21. novembra 1902. Medtem ko so bile v pristanišču, so ZDA v Panamo z mirovno delegacijo pripeljale tudi inženirske ekipe, da bi začele načrtovati gradnjo prekopa, preden so ZDA sploh uspele pridobil pravico do gradnje prekopa. Vsi ti dejavniki bi povzročili, da Kolumbijci ne bi mogli zadušiti panamskega upora in izgnati enot Združenih držav, ki zasedajo to, kar je danes neodvisna država Panama.<ref>{{navedi knjigo|last=Meade|first=Teresa A.|title=History of Modern Latin America: 1800 to the Present.|url=https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6|publisher=Wiley-Blackwell|year=2016|isbn=978-1-118-77248-5|location=Hoboken, NJ|pages=[https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6/page/128 128]–130}}</ref> 6. novembra 1903 je Philippe Bunau-Varilla kot panamski veleposlanik v ZDA podpisal pogodbo Hay–Bunau-Varilla, s katero je Združenim državam podelil pravice do izgradnje in neomejenega upravljanja območja Panamskega prekopa in njegove obrambe. To se včasih napačno razlaga kot »99-letni najem« zaradi zavajajočega besedila v 22. členu pogodbe.<ref>{{navedi splet |url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |title=Avalon Project—Convention for the Construction of a Ship Canal (Hay-Bunau-Varilla Treaty), November 18, 1903 |publisher=Avalon.law.yale.edu |access-date=2010-10-24 |archive-date=November 4, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111104144736/http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |url-status=live }}</ref> Mnogi Panamci so pogodbo skoraj takoj obsodili kot kršitev nove nacionalne suverenosti njihove države. To je kasneje postalo sporno diplomatsko vprašanje med Kolumbijo, Panamo in Združenimi državami. Predsednik Roosevelt je slavno izjavil: »Vzel sem ožino, začel prekop in nato zapustil kongres, ne da bi razpravljal o prekopu, ampak da bi razpravljal o meni«. Več strani v Združenih državah je to označilo za vojno dejanje proti Kolumbiji: New York Times je podporo, ki so jo Združene države dale Bunau-Varilla, opisal kot »dejanje grdega osvajanja«. ''New York Evening Post'' je označil to je »vulgaren in plačanski podvig«. Manevri ZDA se pogosto navajajo kot klasičen primer ameriške topniške diplomacije v Latinski Ameriki in najboljša ilustracija tega, kar je Roosevelt mislil s starim afriškim pregovorom: »Govori tiho in nosi velika palica [in] daleč boš prišel«. Po revoluciji leta 1903 je Republika Panama do leta 1939 postala protektorat ZDA.<ref>{{navedi splet|last=Hanson |first=David C. |title=Theodore Roosevelt and the Panama Canal |url=http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |publisher=Virginia Western Community College |access-date=21 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140201211319/http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |archive-date=1 February 2014 }}</ref> Leta 1904 so Združene države kupile francosko opremo in izkopavanja, vključno s Panamsko železnico, za 40 milijonov ameriških dolarjev, od katerih se je 30 milijonov nanašalo na dokončana izkopavanja, predvsem v Culebra vkopu, ocenjena na približno 1,00 dolar na kubični jard. Združene države so novi državi Panami plačale 10 milijonov dolarjev in vsako naslednje leto po 250.000 dolarjev. Leta 1921 sta Kolumbija in Združene države sklenile pogodbo Thomson–Urrutia, v kateri so se Združene države strinjale, da bodo Kolumbiji plačale 25 milijonov dolarjev: 5 milijonov dolarjev ob ratifikaciji in štiri letna plačila po 5 milijonov dolarjev ter Kolumbiji podelile posebne privilegije v kanalski coni. V zameno je Kolumbija priznala Panamo kot neodvisno državo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |title=U.S. agrees to transfer Panama Canal to Panama |work=History.com |access-date=28 July 2021 |archive-date=November 27, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127014923/http://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |url-status=live }}</ref> === Združene države Amerike so zgradile Panamski prekop, 1904–1914 === [[File:John Frank Stevens.jpg|thumb|upright|left|Glavni inženir John Frank Stevens]] [[File:William Crawford Gorgas.jpg|thumb|upright|left|Sanitarni uradnik William C. Gorgas]] ZDA so uradno prevzele nadzor nad lastnino prekopa 4. maja 1904, pri čemer so od Francozov podedovale osiromašeno delovno silo in ogromno zgradb, infrastrukture in opreme, večinoma v slabem stanju. Za nadzor gradnje je bila ustanovljena vladna komisija ZDA, Komisija za Isthmian Canal (ICC); dobil je nadzor nad cono Panamskega prekopa, nad katero so Združene države izvajale suverenost.{{sfn |McCullough |1977 |pp=273–274}} Komisija je poročala neposredno vojnemu sekretarju Williamu Howardu Taftu in je dobila navodila, naj se izogne neučinkovitosti in korupciji, ki sta Francoze pestili 15 let prej. 6. maja 1904 je predsednik Theodore Roosevelt imenoval Johna Findleyja Wallacea, nekdanjega glavnega inženirja in končno generalnega direktorja Illinois Central Railroad, za glavnega inženirja projekta Panamski prekop. Preobremenjen zaradi države, ki jo je prizadela bolezen, in prisiljen uporabljati pogosto dotrajano francosko infrastrukturo in opremo ter razočaran nad preveč birokratskim ICC, je Wallace junija 1905 nenadoma odstopil. ICC je imenoval novega predsednika, Theodora P. Shontsa, in imenovan je bil nov glavni inženir, John Frank Stevens, samoizobraženi inženir, ki je zgradil Veliko severno železnico.{{sfn |McCullough |1977 |pp=459–462}} Stevens ni bil član ICC; na birokracijo je vedno bolj gledal kot na resno oviro, mimo komisije in prošnje in zahteve pošiljal neposredno Rooseveltovi administraciji v Washingtonu, DC. Eden od Stevensovih prvih dosežkov v Panami je bila gradnja in obnova stanovanj, kavarn, hotelov, vodnih sistemov, servisnih delavnic, skladišč in druge infrastrukture, ki jo potrebuje na tisoče prihajajočih delavcev. Stevens je začel prizadevanje za zaposlovanje, da bi privabil na tisoče delavcev iz Združenih držav in drugih območij, da pridejo delat v Canal Zone. Delavci s Karibov - imenovani »afro-panamci« - so prišli v velikem številu in mnogi so se za stalno naselili. Stevens je poskušal zagotoviti namestitev, v kateri bi lahko delavci delali in živeli v razumni varnosti in udobju. Ponovno je vzpostavil in razširil tudi železnico, ki se je izkazala za ključno pri prevozu milijonov ton zemlje od vreza skozi gore do jezu čez reko Chagres. [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|upright|Predsednik Theodore Roosevelt sedi na parni lopati Bucyrus v Culebra Cutu, 1906]] [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|upright|Na tej fotografiji iz leta 1907 so prikazana gradbena dela na Gaillard vkopu]] Polkovnik William C. Gorgas je bil leta 1904 imenovan za glavnega sanitarnega uradnika pri projektu gradnje prekopa. Gorgas je izvedel vrsto ukrepov za zmanjšanje širjenja smrtonosnih bolezni, zlasti rumene mrzlice in malarije, za kateri je bilo nedavno dokazano, da jo prenašajo komarji po okužbi, delo kubanskega epidemiologa dr. Carlosa Finlaya in ameriškega patologa dr. Walterja Reeda.{{sfn |McCullough |1977 |pp=405–426}} Naložbe so bile izvedene v obsežne sanitarne projekte, vključno z mestnimi vodovodnimi sistemi, zaplinjevanjem zgradb, škropljenjem območij, kjer se razmnožujejo žuželke, z oljem in larvicidom, namestitvijo mrež proti komarjem in okenskih zaves ter odstranjevanjem stoječe vode. Kljub nasprotovanju komisije (en član je rekel, da so njegove ideje nerodne) je Gorgas vztrajal in ko je prišel Stevens, se je zavzel za projekt. Po dveh letih obsežnega dela so bile bolezni, ki jih širijo komarji, skoraj odpravljene.{{sfn |McCullough |1977 |pp=466–468}} Tudi po vsem tem trudu je približno 5600 delavcev umrlo zaradi bolezni in nesreč med fazo gradnje kanala v ZDA. Leta 1905 je bila ameriška inženirska komisija pooblaščena za pregled načrta kanala, ki še ni bil dokončan. Januarja 1906 je komisija z večino osem proti pet priporočila predsedniku Rooseveltu kanal na morski gladini, kot so ga poskusili Francozi in začasno opustili leta 1887 za sistem desetih zapornic, ki ga je zasnoval Philippe Bunau -Varilla in dokončno leta 1898 za prekop z zapornico in jezerom, ki ga je zasnoval Comité Technique Compagnie Nouvelle de Canal de Panama, kot ga je leta 1879 zamislil Adolphe Godin de Lépinay.<ref>Panama Canal Official Site – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> Toda leta 1906 je bil Stevens, ki je videl Chagres v polni poplavi, poklican v Washington; pristop na morski gladini je razglasil za »popolnoma nevzdržen predlog«. Zagovarjal je prekop, ki uporablja sistem zapornic za dvigovanje in spuščanje ladij iz velikega rezervoarja 26 m nad morsko gladino. Tako bi nastal največji jez (Gatunski jez) in največje umetno jezero ([[Gatunsko jezero]]) na svetu v tistem času. Vodo za ponovno polnjenje zapornic bi vzeli iz Gatunskega jezera z odpiranjem in zapiranjem ogromnih vrat in ventilov ter pustili gravitaciji, da poganja vodo iz jezera. Gatunsko jezero bi se povezovalo s Pacifikom skozi gore na Gaillard (Culebra) vkopu. Za razliko od Godina de Lépinaya z Congrès International d'Etudes du Canal Interocéanique je Stevens uspešno prepričal Roosevelta o nujnosti in izvedljivosti te alternativne sheme.{{sfn |McCullough |1977 |pp=485–489}} Gradnja prekopa z zapornicami je zahtevala izkop več kot 13 milijonov m³ materiala in nad 23 milijonov m³, ki so jih izkopali Francozi. Američani so v najkrajšem možnem času zamenjali ali nadgradili staro, neuporabno francosko opremo z novo gradbeno opremo, ki je bila zasnovana za veliko večji in hitrejši obseg dela. Kupljeni sta bili 102 veliki parni lopati, nameščeni na železnici, 77 od Bucyrus-Erie in 25 od Marion Power Shovel Company. Tem so se pridružili ogromni žerjavi na parni pogon, velikanski hidravlični drobilniki kamnin, mešalci betona, strgači in pnevmatski električni vrtalniki, ki so bili skoraj vsi izdelani z novo, obsežno tehnologijo gradnje strojev, razvito in izdelano v Združenih državah. Železnico je bilo treba tudi temeljito posodobiti s težkimi dvotirnimi tirnicami na večini proge, da bi lahko sprejeli nov vozni park. Na mnogih mestih je novo Gatunsko jezero poplavilo preko prvotne železniške proge, zato je bilo treba zgraditi novo progo nad vodno gladino jezera. Med letoma 1912 in 1914 je potekala polemika o pristojbini za prekop.<ref>{{Cite journal |last=Coker |first=William S. |date=1968 |title=The Panama Canal Tolls Controversy: A Different Perspective |url=https://www.jstor.org/stable/1891013 |journal=The Journal of American History |volume=55 |issue=3 |pages=555–564 |doi=10.2307/1891013 |jstor=1891013 |issn=0021-8723}}</ref> {{Panorama|image = File:PanamaCanal1913a.jpg|height = 165|caption = Gradnja zapornic na Panamskem kanalu, 1913}} === Goethals zamenja Stevensa na mestu glavnega inženirja === [[File:George W. Goethals cph.3a02121.jpg|thumb|upright|General George Washington Goethals, ki je dokončal prekop]] Leta 1907 je Stevens odstopil kot glavni inženir. Njegovo nadomestilo, ki ga je imenoval predsednik Theodore Roosevelt, je bil major ameriške vojske George Washington Goethals iz inženirskega zbora ameriške vojske. Kmalu so ga povišali v podpolkovnika in kasneje v generala, bil je močan vodja, izurjen v [[West Pointu]], in gradbeni inženir z izkušnjami s prekopi (za razliko od Stevensa). Goethals je usmerjal delo v Panami do uspešnega zaključka leta 1914, dve leti pred ciljnim datumom 10. junija 1916.<ref>{{navedi splet |title=The Panama Canal: Writings of the U. S. Army Corps of Engineers Officers Who Conceived and Built It |url=http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|archive-url=https://web.archive.org/web/20130408131503/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|url-status=dead|archive-date=2013-04-08|access-date=2023-05-01 |page=1}}</ref> Goethals je inženirsko in izkopno delo razdelil na tri oddelke: atlantski, osrednji in pacifiški. Atlantska divizija pod poveljstvom majorja Williama L. Siberta je bila odgovorna za gradnjo ogromnega valobrana na vhodu v zaliv Limon Bay, zapornic Gatun in njihovega pristopnega kanala 5,6 km ter ogromnega jezu Gatuna. Pacifiška divizija pod vodstvom Sydneyja B. Williamsona (edinega civilnega člana te visoke ekipe) je bila podobno odgovorna za pacifiški 4,8 km valobran v Panamskem zalivu, pristopni kanal do zapornic in Miraflores in zapornice Pedro Miguel ter z njimi povezani jezovi in rezervoarji.{{sfn |McCullough |1977 |pp=540–542}} Centralni diviziji pod poveljstvom majorja Davida du Bosea Gaillarda iz inženirskega korpusa vojske Združenih držav je bil dodeljen eden najtežjih delov: izkopavanje vkopa Culebra skozi celinsko ločnico za povezavo Gatunskega jezera s pacifiškimi zapornicami Panamskega prekopa.<ref>{{navedi splet |title=Col. David D.B. Gaillard |url=http://www.czbrats.com/Builders/gaillard.htm |access-date=2023-05-01 |website=www.czbrats.com}}</ref> 10. oktobra 1913 je predsednik [[Woodrow Wilson]] iz Bele hiše po telegrafu poslal signal, ki je sprožil eksplozijo, ki je uničila nasip Gamboa. To je poplavilo Culebra vkop, s čimer sta se preko Panamskega prekopa združila Atlantsk in Tihi ocean.<ref>{{navedi novice|title=Wilson blows up last big barrier in Panama Canal|newspaper=[[Chicago Tribune]]|pages=1|location=Chicago|date=1913-10-11|url=http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal|access-date=2015-11-24|archive-date=November 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151125183109/http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal/|url-status=live}}</ref> Alexandre La Valley (plavajoči žerjav, ki ga je izdelalo podjetje Lobnitz & Company in splovilo leta 1887) je bilo prvo plovilo na lastni pogon, ki je prečkalo prekop iz oceana v ocean. Ta ladja je med gradnjo postopoma prečkala kanal iz Atlantika in končno dosegla Pacifik 7. januarja 1914.''SS Cristobal'' (tovorna in potniška ladja, ki jo je zgradil Maryland Steel in je bila splovljena leta 1902 kot ''SS Tremont'') 3. avgusta 1914 je bila prva ladja, ki je preplula kanal iz oceana v ocean.{{sfn |McCullough |1977 |p=609}} Gradnja prekopa je bila končana leta 1914, 401 leto po tem, ko so Panamo prvič po kopnem prečkali Evropejci v skupini konkvistadorjev Vasca Núñeza de Balboe. Združene države so porabile skoraj 500 milijonov dolarjev (približno enako 14,6 milijarde dolarjev leta 2022){{Inflation|US|0.5|1914|r=1}} za dokončanje projekta. To je bil daleč največji ameriški inženirski projekt doslej. Prekop je bil uradno odprt 15. avgusta 1914 s prehodom tovorne ladje SS Ancon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|title=Read our history: American Canal Construction|publisher=Panama Canal Authority|access-date=2007-09-03|archive-date=December 15, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|url-status=live}}</ref> Odprtje Panamskega prekopa leta 1914 je povzročilo velik upad prometa vzdolž čilskih pristanišč zaradi sprememb pomorskih trgovskih poti, kljub zaprtju prekopa za skoraj sedem mesecev po zemeljskem plazu v Culebra vkopu 18. septembra 1915.<ref>{{navedi splet |title=A Century of Progress: A Century of Slides |url=https://panama.lindahall.org/century-progress/ |website=The Land Divided, The World United |publisher=Linda Hall Library |access-date=November 13, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525155334/https://panama.lindahall.org/century-progress/ |archive-date=May 25, 2022 |location=Kansa City, Missouri}}</ref> Razcvet ovčereje v južni [[Patagonija|Patagoniji]] je utrpel velik udarec zaradi spremembe trgovskih poti, prav tako gospodarstvo [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]]. V tem času je Komisija za Isthmian Canal najela Ernesta "Red" Hallena, da dokumentira napredek dela. Leta 1914 so kupili parne lopate iz Panamskega prekopa in jih dali v uporabo v rudniku bakra Chuquicamata v severnem Čilu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |title=Una mina centenaria |date=2015-04-06 |access-date=2022-07-02 |website=mch.cl |last=Barros M. |first=María Celia |language=es |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702231012/https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" heights="125px"> MarioModel90 1908.jpg|Parna lopata Marion pri izkopavanju Panamskega prekopa leta 1908 Panama Canal Lock Forms.jpeg|Zapornice Panamskega prekopa v gradnji leta 1910 SS Ancon entering west chamber cph.3b17471u.jpg|Prva ladja, ki je preplula prekop, SS Ancon, je plula skozi prekop 15. avgusta 1914 Spanish laborers on Panama Canal in early 1900s.jpg|Španski delavci, ki delajo na Panamskem prekopu v zgodnjih 1900-ih </gallery> === Kasnejši razvoj dogodkov === [[File:Missouri panama canal.jpg|thumb|upright|''USS Missouri'', bojna ladja razreda Iowa, pluje skozi prekop leta 1945. Globina 32,96 m razreda Iowa in predhodnega razreda South Dakota so bile največje, ki so kadar koli preplule prekop]] Do leta 1930 je oskrba z vodo postala problem za prekop, kar je spodbudilo izgradnjo jezu Madden čez reko Chagres nad Gatunskim jezerom. Z jezom, dokončanim leta 1935, je nastalo jezero Madden (kasneje jezero Alajuela), ki zagotavlja dodatno skladiščenje vode za prekop.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |title=Panama Dam to Aid Canal Traffic |work=Popular Mechanics |date=January 1930 |page=25 |publisher=Bonnier Corporation |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094135/https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |url-status=live }}</ref> Leta 1939 se je začela gradnja nadaljnjih večjih izboljšav: nov sklop zapornic, ki je bil dovolj velik za prevoz večjih vojaških ladij, ki so jih Združene države takrat gradile in nameravale nadaljevati z gradnjo. Dela so potekala več let in na novih pristopnih kanalih so bila opravljena obsežna izkopavanja, vendar je bil projekt po drugi svetovni vojni preklican. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ameriški nadzor nad prekopom in območjem prekopa, ki ga obkroža, postal sporen; odnosi med Panamo in ZDA so postajali vse bolj napeti. Mnogi Panamci so menili, da Cona upravičeno pripada Panami; Študentski protesti so se odzvali z ograjevanjem območja in povečano vojaško prisotnostjo tam. Zahteve, da ZDA predajo prekop Panami, so se povečale po sueški krizi leta 1956, ko so ZDA s finančnim in diplomatskim pritiskom prisilile Francijo in Združeno kraljestvo, da opustita svoj poskus ponovnega prevzema nadzora nad Sueškim prekopom, ki ga je pred tem nacionaliziral Naserjev režim v Egiptu. Panamski nemiri so kulminirali v nemirih na dan mučenikov, 9. januarja 1964, ko je bilo ubitih okoli 20 Panamcev in 3–5 ameriških vojakov. {{listen |filename=Carter Panama Canal speech.ogg |title=Izjava ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu |description=Govor predsednika Jimmyja Carterja ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu, 7. september 1977}} Trajanje: 6 minut in 47 sekund. 6:47 Desetletje kasneje, leta 1974, so se začela pogajanja za rešitev, ki so se končala s pogodbami Torrijos–Carter. 7. septembra 1977 sta pogodbo podpisala predsednik ZDA [[Jimmy Carter]] in Omar Torrijos, ''[[de facto]]'' voditelj Paname. To je sprožilo proces podelitve Panamcem prostega nadzora nad prekopom, dokler je Panama podpisala pogodbo, ki zagotavlja trajno nevtralnost prekopa. Pogodba je privedla do popolnega panamskega nadzora, ki je začel veljati opoldne 31. decembra 1999, in Uprava Panamskega prekopa (ACP) je prevzela poveljstvo nad plovno potjo. Panamski prekop ostaja eden glavnih virov dohodka za Panamo.<ref>{{navedi novice | url=https://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | title=Here's Why The Panama Canal Expansion Has Everyone Excited | date=2016-07-11 | website=TheHuffingtonPost.com | quote=The Canal previously accounted for about 15 percent of the country's GDP | access-date=February 20, 2020 | archive-date=September 28, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170928000817/http://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | url-status=live }}</ref><ref>{{Cite magazine | url=http://www.economist.com/node/15014282 | title=A plan to unlock prosperity | date=Dec 3, 2009 | magazine=The Economist | access-date=April 17, 2017 | archive-date=July 8, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170708071113/http://www.economist.com/node/15014282 | url-status=live }}</ref> Pred to predajo je vlada Paname organizirala mednarodno ponudbo za pogajanja o 25-letni pogodbi za upravljanje pristanišč za prevoz kontejnerjev, ki so na izhodih prekopa v Atlantik in Pacifik. Pogodba ni bila povezana z operacijami ACP ali Panamskega prekopa in jo je dobilo podjetje Hutchison Whampoa, hongkonški ladijski interes v lasti Li Ka-shinga.<ref>{{navedi novice|first=Peter|last= Wonacott |date=1999-10-15 |title=Hutchison Unit's Panama Canal Contract Is Targeted by a U.S. Senate Committee |language=en-US |work=[[The Wall Street Journal]] |url=https://www.wsj.com/articles/SB93992854168999852 |access-date=2022-03-12 |issn=0099-9660}}</ref> == Zgradba == {{Panama Canal map}} Na atlantski strani je vhod v zaliv Limón (Bahía Limón) med prelomoma Colón in Fort Sherman (Fuerte Sherman) pa je začetek kanala. Limonski zaliv služi kot pot za čakajoče ladje. Njen južni konec, 8,7 kilometra od vhoda, je tudi začetek 3,1 kilometra dolgega dostopnega kanala do Gatunskih zapornic. V Gatunskih zapornicah se ladje dvignejo do umetnega Gatunskega jezera, ki je v povprečju 26 metrov nad morjem. Pred Gatúnskimi zapornicami je na jugozahodu jezera viden 2300 metrov dolg zemeljski jez, sredi katerega obokan betonski zid s 14 velikimi jeklenimi vrati nadzoruje odtok iz jezera. Za jezom je hidroelektrarna, ki napaja delovanje zapornic in nadzor jezu z električno energijo. Z jezom je bil Río Chagres dotlej obsojen, da so lahko ladje potovale v Gatúnskem jezeru. V kanal Gatúnskega jezera sledi nekdanjemu dnu reke Río Chagres v izkopanem in dobro betoniranem, 18 kilometrov dolgem plovnem toku. Pot obide različne otoke, vključno z največjim in najbolj znanim otokom, otokom Barro Colorado z istoimensko raziskovalno postajo Smithsonian Institution. Zaradi intenzivnega opazovanja, ki so ga mednarodni raziskovalci izvajali od leta 1946, tropski deževni gozd na Barro Colorado velja za najbolje raziskanega na zemlji. Manjši čolni, kot so službeni čolni uprave Panamskega kanala in zasebne jadrnice, se lahko v jezeru, imenovanem Banana Cut, odpravijo skozi ozek prehod med dvema manjšima otokoma. Gatunsko jezero se združi v še vedno dotrajani del Río Chagres, ki ga ladje spremljajo več kot 8 kilometrov do kraja Gamboa. Tu se začne približno 13 km dolg ''vsek Culebra'' ali ''preboj Gaillarda'' skozi gore celinskega razvodja. Prekop je bil prvotno širok le 152 metrov na tej poti, tako da se velike ladje niso mogle srečati. Leta 2002 so odsek razširili na 192 metrov v ravni črti in na 222 metrov v ovinku. Od takrat je bilo mogoče stalno voziti v obe smeri, kar je privedlo do prihranka časa več kot 16 %. Malo pred koncem preboja Gaillard prečka prekop na višini 80 m [[most s poševnimi zategami]] ''[[Puente Centenario]]'' (Stoletni most), most s šestimi voznimi pasovi. Preboj Gaillarda se konča pri zapornici Pedro Miguel, ki sproži spust v Tihi ocean in vodi v, tudi umetno zajezeno, le približno dva kilometra dolgo jezero Miraflores. Na drugi strani jezera 16,5 metra nad srednjo gladino Tihega oceana je vhod v zapornice Miraflores. Takoj ob vhodu je jez Miraflores, 133 metrov dolg betonski jez z osmimi jeklenimi vrati, ki ga je mogoče dvigniti za nadzor izliva iz zapornici Pedro Miguel in Río Cocoli, ki se izliva v jezero. Po zapornicah Miraflores je naravni dostopni kanal mimo pristaniških zmogljivosti Balboa in pod [[Puente de las Américas]] (most Amerike) v Panamski zaliv. Puente de las Américas ima glavno višino 61,3 m nad srednjo višino visoke vode, zato je višina ladij omejena na 57,91 m nad nivojem vode. Začetek in konec prekopa na pacifiški strani je na koncu dolgega jezu označen z gorovjem pri Isli Perico. Pot od zapornic do boje je dolga dobrih 12 kilometrov. Jez služi manj kot zaščita pred prihajajočimi valovi. Namesto tega naj bi preprečil vstop blata s tokom, ki teče vzdolž obale. Da bi se izognili kakršnim koli nesporazumom s številnimi krivuljami in spremembami smeri, se vse ladje, ki plujejo iz Atlantika v Tihi ocean, označujejo kot južne, tiste v nasprotni smeri proti Atlantiku pa kot severne. == Zapornice == Panamski prekop ima tri sisteme zapornic, ki so zasnovane v paru za nastop v prometu in kot previdnost pri prekinitvah vzdrževanja: *Gatúnske zapornice so nameščene na atlantski strani takoj za dostopnim kanalom, ki dvigajo ladje s tremi zaporednimi zapornimi komorami do Gatunskega jezera, 25,9 metra nadmorske višine. Ladje gredo iz ene zaporne komore neposredno v naslednjo, zgornja vrata ene komore so tudi spodnja vrata naslednje komore. Razpon plimovanja v dostopnem kanalu je le 0,6 metra in zato praktično ne vpliva na delovanje zapornice. Raven Gatunskega jezera se prav tako dvigne na največ 26,5 metra nadmorske višine, tako da lahko to razliko zlahka obdela zgornja komora. Tri komore imajo zato hod ali višina padca skoraj devet metrov. Sprva so bile zapornice v Gatunu zasnovane tako, da bodo široke 28,5 m. Leta 1908 je ameriška mornarica zahtevala, da se širina poveča na najmanj 36 m, da bi omogočila prehod velikih vojnih ladij. Sklenjen je bil kompromis in zapornice so bile zgrajene v širini 33,53 m. Vsaka zapornica je dolga 320 m, debelina sten pa je od 15 m na dnu do 3 m na vrhu. Osrednji zid med vzporednima zapornicama pri Gatunu je debel 18 m in visok preko 24 m. Jeklena vrata so v povprečju debela 2 m, široka 19,5 m in visoka 20 m. Piloti Panamskega prekopa sprva niso bili pripravljeni obvladovati pilotske palube letalonosilk, ki štrlijo čez trup na obeh straneh ladje. Ko je leta 1928 ''USS Saratoga'' prvič plula skozi zapornice Gatun, je ladja prevrnila vse betonske stebre vzdolž kanala. Leta 2016 je desetletje trajajoč širitveni projekt ustvaril večje zapornice, kar je omogočilo večjim ladjam tranzit skozi globlje in širše kanale. Dovoljene mere ladij, ki uporabljajo te zapornice, so se povečale za 25 odstotkov v dolžino, 51 odstotkov v širino in 26 odstotkov v ugrez, kot je določeno z novo metriko Panamax. *Zapornice Pedro Miguel so nameščene na izhodu preboja Gaillard na pacifiški strani s samo eno zaporno komoro s hodom 9,5 metra. *Zapornice Miraflores so na pacifiški strani na tamkajšnjem dostopnem kanalu z dvema neposredno zaporednima zaklepnima prekatoma in s hodom ali višino padca skupaj 16,5 metra. Vendar je vodostaj Tihega oceana v povprečju za 20 centimetrov višji od nivoja Atlantika pred Gatunskimi zapornicami<ref>[http://www.psmsl.org/train_and_info/faqs/#3 FAQ Nr. 3] auf PMSML – Permanent Service for Mean Sea Level</ref>, območje plimovanja pa do 6,55 metra<ref>[http://people.wku.edu/charles.smith/biogeog/HILD1939.htm Samuel F. Hildebrand (1939): ''The Panama Canal as a Passageway for Fishes …'']</ref>. Zapornice Miraflores morajo zato premagati višinsko razliko vsaj 13 metrov in največ skoraj 20 metrov. == Projekt posodobitve == Prve ideje o širitvi prekopa so se pojavile v 1930-ih zaradi potreb ameriške mornarice, saj so bile nekatere ladje prevelike za plovbo skozi obstoječi kanal. Prva dela so se začela leta 1939, a so jih zaradi izbruha druge svetovne vojne ustavili. Avgusta 2014 je minilo že 100 let od odprtja Panamskega prekopa. Takrat naj bi Uprava Panamskega prekopa (''Autoridad del Canal de Panamá - ACP'') odprla razširjen in posodobljen prekop. Dela so se intenzivno izvajala že od septembra 2007, ko je Panamski predsednik Martin Torrijos z razstrelitvijo zemljine svečano otvoril pričetek gradnje. 23. oktobra 2006 so volivci na [[referendum]]u podprli širitev prekopa, ki naj bi omogočil promet tudi večjim (širšim) ladjam, s tem povečal promet in še dodatno spodbudil trgovino <ref>RTVSLO[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=123581]</ref>. Razširitev bo omogočila, da bo lahko prekop preplulo bistveno več ladij, tudi velike tovorne ladje, tankerji in križarke, ki so za sedanji prekop preširoke oziroma prevelike. Za izboljšanje zmogljivosti so bile izvedene številne izboljšave za čim večjo uporabo sistema zapornic:<ref name="3rdLockProposal"> {{navedi splet |url=http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |title=Proposal for the Expansion of the Panama Canal |date=24 April 2006 |publisher=Panama Canal Authority |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721055325/http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |archive-date=2011-07-21 |page=45}} </ref> *Izvedba izboljšanega sistema osvetlitve zapornic; *Izgradnja dveh veznih postaj v Culebra vkopu; *Razširitev Culebra vkopa s 192 na 218 metrov; *Izboljšave flote vlačilcev; *Izvedba sistema vrtiljaka v zapornicah Gatun; *Razvoj izboljšanega sistema za razporejanje plovil; *Poglobitev navigacijskih kanalov Gatunskega jezera z 10,4 na 11,3 metra PLD; *Sprememba vseh struktur zapornic, da se omogoči dodaten ugrez približno 0,30 metra; *Poglabljanje vhodov v Pacifik in Atlantik; *Izgradnja novega pretoka v Gatunu za zaščito pred poplavami. Te izboljšave so povečale zmogljivost s 300 milijonov PCUMS (2008) na 340 PCUMS (2012). Te izboljšave so se začele pred projektom novih zapornic in ga dopolnjujejo. == Posodobljen prekop je odprt == 26. junija 2016 je bil odprt prenovljen Panamski prekop, ki so ga gradili devet let. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova kanala, ki sta sedaj globlja in povečali zapornice tako, da bodo po njem lahko plule tudi ladje razreda ''neopanamax'', ki lahko tovorijo kar trikrat več tovora kot ladje razreda ''panamax'' - največje, ki so še lahko plule skozi stari prekop. Manjše ladje bodo še vedno plule po stari poti, večje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. V sklopu prenove so spremenili sistem porabe vode na zapornicah tako, da bodo uporabili devet na novo narejenih bazenov, od katerih vsak drži za 18 olimpijskih bazenov vode. Na ta način bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili in ne bo več odtekala v morje kot pri starih zapornicah. Novemu prekopu so se že prilagodila tudi nekatera sosednja pristanišča [[Kolumbija|kolumbijska]] [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]], Callao v [[Peru]]ju in San Antoniu v [[Čile|Čilu]].<ref>DELO[http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160822163218/http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html |date=2016-08-22 }}</ref> <gallery> USS Iowa Pedro Miguel Locks.jpg|Zapornice Pedro-Miguel, zadaj zapornice Miraflores Panama Canal Gatun Locks opening.jpg|Gatúnske zapornice Panama Canal.jpg|Gatúnske zapornice Mule in the Miraflores Locks.JPG|''Muli'' v zapornici Miraflores </gallery> Prvotni kanal je imel dva pasova, vsak s svojim nizom zapornic. Projekt širitve je dodal tretji pas z izgradnjo kompleksov zapornic na vsakem koncu kanala. En kompleks zapornic je na pacifiški strani, jugozahodno od obstoječih zapornic Miraflores. Drugi je vzhodno od obstoječih zapornic Gatun. Vsak od teh novih kompleksov zapornic ima tri zaporedne komore, ki so namenjene premikanju plovil z morske gladine na gladino Gatunskega jezera in nazaj navzdol. Vsaka komora ima tri bočne bazene za varčevanje z vodo, skupno devet bazenov na zapornico in skupno 18 bazenov. Tako kot originalne zapornice se bodo tudi nove zapornice in njihovi bazeni polnili in praznili gravitacijsko, brez uporabe črpalk. Lokacija novih zapornic uporablja velik del območja, ki so ga leta 1939 izkopale Združene države in leta 1942 zaradi druge svetovne vojne prekinile. Nove zapornice so povezane z obstoječim kanalskim sistemom prek novih navigacijskih kanalov. Nove zapornice so dolge 427 m, široke 55 m in globoke 18,3 m. Uporabljajo navojna vrata namesto zakotnih vrat, ki jih uporabljajo originalne zapornice. Rolo vrata se uporabljajo v skoraj vseh obstoječih zapornicah z dimenzijami podobnimi novim in so preizkušena tehnologija. Nove zapornice uporabljajo vlačilce za namestitev plovil namesto električnih lokomotiv. Tako kot pri rolo vratih se v te namene v zapornicah podobnih dimenzij uspešno in široko uporabljajo vlačilci. === Bazeni za varčevanje z vodo === [[File:Water-saving lock downwards.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (padajoče)]] [[File:Water saving lock up.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (naraščajoče)]] Nove zapornice imajo rezervoarje za varčevanje z vodo, ki zmanjšujejo količino vode, ki je potrebna za delovanje zapornice.<ref>{{navedi splet |title=First Panama Canal Water-Saving Basin Filled |url=https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |website=PanCanal |publisher=News Panama Canal |access-date=28 February 2022 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228214740/https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |url-status=dead }}</ref> Delovanje tako stare kot nove zapornice uporablja gravitacijo in ventile. Črpanje ni vključeno. Delovanje zapornic, starih in novih, uporablja vodo iz jezera Gatun. Tudi v prvotni situaciji z dvema zapornima pasovoma je lahko oskrba z vodo omejena ob koncu sušne sezone v Panami, ko je vodostaj jezera nizek. Dodatek tretjega niza zapornic je pomenil, da je treba to vprašanje oskrbe z vodo obravnavati. Pri novih zapornicah so trije bazeni povezani z vsako komoro zapornice.<ref>{{navedi splet |title=Engineering Design for the Panama Canal Third Set of Locks Expansion Program |url=https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |website=tetratech |publisher=Tetratech |access-date=28 February 2022 |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203124316/https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |url-status=dead }}</ref> Izgubljena prostornina na cikel je dve petini prostornine komore »gibajoče se vode«. Druge tri petine se ponovno uporabijo. Enak prihranek vode, ki temelji na enakem principu, bi lahko dosegli z dodajanjem več zapornic. Če bi zgradili stopnišče z osmimi komorami (namesto treh) za dvig 26 m, bi uporabili 3,25 m vodno rezino na cikel. Vendar pa bi to zahtevalo, da ladje potujejo skozi osem zapornic, zaradi česar bi bilo upravljanje ladij manj učinkovito. Poraba vode se izračuna na posamezen cikel zapornice. Določena je s prostornino vode v komori zapornice med ravnmi, ki jih obravnava. V bistvu vsak cikel uporablja količino vode, ki jo izpusti zaporna komora (njena širina, pomnožena z njeno višino in globino). Ko so zapornice v stopnicah, kot pri Panamskem prekopu, je za ta izračun pomembna le prva (najvišja) komora zapornice. Nobena od spodnjih zapornic ne uporablja dodatne vode; imata enako prostornino. Poleg tega podvodna prostornina ladje ni pomembna, ker je ta prostornina prisotna tako pred in po spremembi nivoja vode in je tako del nepremikane prostornine. Porabljena voda na delovni cikel zapornice je torej enaka količini vode, ki priteče v prvo (zgornjo) komoro zapornice, ko jo polnimo iz jezera Gatun. Zmanjšanje tega volumna zahteva zmanjšanje širine, dolžine ali višine dviga komore. Upoštevajte, da je bila višina dviga že zmanjšana s postavitvijo skupne spremembe višine 26 m v tri zapore. Če bi to spremembo izvedli v eni komori zapornice, bi bila izgubljena prostornina vode trikrat večja. Bazeni za varčevanje z vodo delujejo na naslednji način: prostornino vode, ki jo premakne zaporna komora (npr. višina 9 m), je mogoče razdeliti na pet enakih vodoravnih "rezin" (tukaj 1,8 m vsaka).<ref>{{navedi splet |title=Unlocking Panama's Potential |url=https://www.ingenia.org.uk/ingenia/issue-41/unlocking-panamas-potential |website=ingenia |publisher=ingenia |access-date=28 February 2022}}</ref> Ko kanal začne delovati, se komora enkrat napolni iz jezera Gatun. Nato se pri praznjenju komore zgornje tri rezine (1, 2 in 3) eno za drugo izpraznijo v tri bazene, vsako na zaporedno nižji višini. To pomeni, da se vodna rezina 1 s pomočjo gravitacije in ventilov izprazni v bazen, ki je na isti ravni kot vodna rezina 2. Nato se vodna rezina 2 izprazni v bazen na isti ravni kot vodna rezina 3, rezina 3 pa je izpraznijo v bazen na isti ravni kot rezina 4. Vodni rezini 4 in 5 se izpraznita v naslednjo komoro zapornice in se "izgubita" (kot pri prvotnih kanalskih zaporah). Ko zapornica premakne ladjo navzgor, se komora zapre in voda iz bazena na nivoju 4 se spusti v komoro in napolni rezino 5. Nato nivo bazena 3 napolni nivo 4 in bazen 2 napolni nivo 3. Nato iz ravni 2 in 1 se polnita iz jezera Gatun, kar "stane" prostornine 3,6 m namesto 9 m nad območjem komore (2/5 višine nadmorske višine). Ladja je zdaj na ravni jezera Gatun in ga lahko prečka. === Plovni kanal === V skladu z načrtom je bil izkopan 3,2 km dolg dostopni kanal za povezavo novih atlantskih zapornic z obstoječim morskim vhodom v prekop. Za povezavo novih zapornic na pacifiški strani z obstoječimi kanali sta bila zgrajena dva nova dostopna kanala: *6,2 km severni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico na pacifiški strani z odsekom Culebra, ki obide jezero Miraflores. Ta kanal poteka vzdolž novega jezu Borinquen, ki ga ločuje od jezera Miraflores (ki ima vodostaj, ki je zaradi premika zapornic Pedro Miguel nižji za 9 m). *1,8 km južni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico z obstoječim morskim vhodom v Tihi ocean Novi kanali tako na atlantski kot na pacifiški strani so široki vsaj 218 metrov, kar plovilom Post-Panamax omogoča plovbo v eni smeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 revija Gea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731203911/http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 |date=2013-07-31 }} * [http://www.24ur.com/novice/svet/panamski-prekop-se-bo-razsiril.html Pričetek del na rekonstrukciji] * [http://www.globalsecurity.org/military/facility/panama-canal-third-locks.htm Panama Canal Third Locks 1939-1942] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Panama Canal|Panamski prekop}} * [http://www.coolpanama.com/panama-webcams.html Prenosi iz kanala v živo] * [http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/panamski-prekop-presel-pod-panamo/240493 Panamski prekop prešel pod Panamo] * [http://natgeotv.com/si/megastructures National Geographic Channel Megagradnje] * [http://www.dnevnik.si/svet/266518 Prenova se je začela] * [http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1737 Transportni sektor najpomembnejša gospodarska dejavnost v Panami] * [http://m.delo.si/clanek/170528 Stoletje pozneje] * [http://siol.net/novice/svet/v-prenovljen-in-razsirjen-panamski-prekop-zaplula-prva-ladja-foto-420628 Prekop je prenovljen] [[Kategorija:Panama]] [[Kategorija:Prekopi]] {{normativna kontrola}} 1xvjip2jq2uty5mk43c8doslnr8no1d 0 41190 6732626 6147451 2026-08-08T07:27:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6732626 wikitext text/x-wiki {{brez virov}}{{drugipomeni2|Gregor Rihar}} {{Infopolje Oseba}} '''Gregor Rihar starejši''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[organist]], * [[1. marec]] [[1796]], [[Polhov Gradec]], † [[24. julij]] [[1863]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[File:Gregor Rihar nagrobnik.jpg|thumb|left|Nagrobnik Gregorja Riharja in njegovega istoimenskega nečaka [[Gregor Rihar mlajši|Gregorja Riharja mlajšega]] na [[Navje|Navju]] v Ljubljani]] Rodil se je očetu Boštjanu in materi Mini (rojeni Žagarin). Osnovno glasbeno izobrazbo je dobil pri hišnem duhovniku polhograjske graščine. Leta 1825 je postal organist v [[Ljubljanska stolnica|ljubljanski stolnici]], obenem je študiral bogoslovje in bil leta 1829 [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Isto leto je postal zakristan v stolnici. Obe službi je opravljal z vnemo vse do svoje smrti. Bil je zelo plodovit skladatelj. Zložil je okoli 550 [[poezija|pesmi]]. Pri skladanju je znal ubrati tisto vižo, ki je ganila poslušalce in je všečna tudi danes. Ljudstvo je njegove pesmi sprejelo za svoje (tako rekoč so ponarodele). Nekatere najbolj znane: Vi oblaki ga rosite, Jezus je vstal od smrti, Zdrava Zemlje vse gospa, Ko zarja zjutraj se razgrinja, Slava Slovencem, Žalostni glas zvonov, Oda vinski trti. Po njegovi smrti ga je kot orglarja v [[Ljubljanska stolnica|ljubljanski stolnici]] nasledil njegov nečak [[Gregor Rihar mlajši]]. Na ljubljanskem [[Navje|Navju]] se je ohranil njun skupni nagrobnik. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Gregor Rihar sr.}} * {{SloBio|id=507766|avtor=Premrl Stanko|ime=Rihar Gregor starejši|vir=SBL}} {{-}} {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Rihar, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski organisti]] 221439i4fwi231ir4hs7kte6fnhm38j 0 44906 6732206 6674645 2026-08-07T13:08:53Z Erardo Galbi 166658 6732206 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Donava | name_native = | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = MariaValeriaBridge.jpg | image_size = | image_caption = Donava kot mejna reka med krajema [[Esztergom]] (Madžarska) in [[Štúrovo]] (Slovaška) | map = Danubemap.png | map_size = | map_caption = Tok Donave (označen rdeče) | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Moldavija]], [[Ukrajina]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Ulm]], [[Ingolstadt]], [[Regensburg]], [[Linz]], [[Dunaj]], [[Bratislava]], [[Győr]], [[Budimpešta]], [[Dunaújváros]], [[Vukovar]], [[Novi Sad]], [[Zemun]], [[Beograd]], [[Pančevo]], [[Smederevo]], [[Drobeta-Turnu Severin]], [[Galați]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 2850 km<ref>https://www.britannica.com/place/Danube-River</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= pred delto Donave | discharge1_min = | discharge1_avg = 7000 m³/s | discharge1_max = | discharge2_location= [[Passau]]<br />30km pred mestom | discharge2_min = | discharge2_avg = 580 m³/s | discharge2_max = | discharge3_location= [[Dunaj]] | discharge3_min = | discharge3_avg = 1900 m³/s | discharge3_max = | discharge4_location= [[Budimpešta]] | discharge4_min = | discharge4_avg = 2350 m³/s | discharge4_max = | discharge5_location= [[Beograd]] | discharge5_min = | discharge5_avg = 4000 m³/s | discharge5_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Breg (reka)|Breg]] | source1_location = [[Furtwangen|Martinskapelle]], [[Nemčija]] | source1_coordinates= {{koord novi|48|05|44|N|08|09|18|E|display=inline}} | source1_elevation = 1078 m | source2 = [[Brigach]] | source2_location = [[Sankt Georgen im Schwarzwald|St. Georgen]], [[Nemčija]] | source2_coordinates= {{koord novi|48|06|24|N|08|16|51|E|display=inline}} | source2_elevation = 940 m | source_confluence = | source_confluence_location = [[Donaueschingen]] | source_confluence_coordinates= {{koord novi|47|57|03|N|08|31|13|E|display=inline}} | source_confluence_elevation = | mouth = Delta Donave | mouth_location = [[Romunija]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|13|3|N|29|45|41|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | waterfalls = | river_system = | basin_size = 801.463 km² | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Donava''' je druga najdaljša [[Evropa|evropska]] [[reka]] (za [[Volga|Volgo]]), ki izvira v [[Schwarzwald]]u na jugozahodu [[Nemčija|Nemčije]] (v [[Nemška zvezna dežela|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]]), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del [[Črno morje|Črnega morja]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. [[Delta Donave]] je na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. S svojim tokom skozi osrčje Evrope ima osrednji zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen za [[Srednja Evropa|srednje-]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropske]] narode. V njenem porečju živi okrog 81 milijonov ljudi, ki njene vode izkoriščajo za [[kmetijstvo]] in [[industrija|industrijo]], v preteklih tisočletjih pa je bila pomembna predvsem kot koridor za [[migracija|migracije]] in naravna meja.<ref name="UNECE">{{navedi knjigo |chapter=Drainage basin of the Black Sea |chapter-url=http://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/blanks/assessment/black.pdf |author=Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo |year=2007 |publisher=United Nations Publications |title=Our Waters: Joining Hands Across Borders |isbn=9789211169720 |pages=116–151}}</ref><ref name="Sommerwerk2009">{{navedi knjigo |author=Sommerwerk, Nike s sod. |year=2009 |chapter=The Danube river basin |title=Rivers of Europe |editor-last1=Tockner |editor-first1=Klement |editor-last2=Uehlinger |editor-first2=Urs |editor-last3=Robinson |editor-first3=Christopher T. |publisher=Academic Press |isbn=9780080919089 |pages=75–129}}</ref> Teče skozi glavna mesta štirih držav, [[Dunaj]] ([[Avstrija]]), [[Bratislava|Bratislavo]] ([[Slovaška]]), [[Budimpešta|Budimpešto]] ([[Madžarska]]) in [[Beograd]] ([[Srbija]]), ki so obenem tudi največja mesta ob njej. == Etimologija in variante imena == Ime Donava, katerega različice uporabljajo tudi v drugih jezikih ({{jezik-de|Donau}}; v starejših zapisih tudi ''Donaw'' in ''Tonach'', {{jezik-hu|Duna}}, hrvaško, srbsko in bolgarsko ''Dunav'' (''Дунав),'' {{jezik-sk|Dunaj}}; enako tudi češko, poljsko ter ukrajinsko in rusko (''Дунай''), {{jezik-ro|Dunărea}}; latinsko ''Danubius'' ali ''Dānuvius''; grško ''Dunabis'' (''Δούναβης'') ali ''Istros'' (''Ἴστρος''); turško ''Tuna (nehri)''; italijansko in špansko ''Danubio''; angleško in francosko ''Danube''), verjetno izvira od [[Kelti|Keltov]], ki so v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. zasedli ozemlje ob zgornjem toku. Reko so častili kot prinašalko življenja in smrti ter vez z onstranstvom. V njihovem jeziku je beseda ''danu'' pomenila »tok« - iz istega korena izhajajo tudi imena nekaterih drugih evropskih rek, kot so [[Don (reka)|Don]], [[Dneper]] in [[Dnester]].<ref name="Sommerwerk2009"/> V [[Heziod]]ovih in [[Herodot]]ovih zapisih se pojavlja tudi pod imenom ''(H)Istrion'' /''Hister'', vendar je prišlo v splošno rabo keltsko ime, ki so ga prevzeli [[Rimljani]],<ref name="Sommerwerk2009"/> in sicer v latinizirani obliki ''Danubius''. Pri Slovencih se je uveljavilo poimenovanje reke, ki je prevzeto iz nemškega, z rečnim sufiksom -a, medtem ko se je na Slovenskem od zahodnoslovanskega poimenovanja ohranil le en pomen - ekskluzivno za mesto [[Dunaj]]. == Hidrografija == <div style="float:right;">[[Slika:Lignedepartagedeseaux(1).png|thumb|left|300px|Porečje Donave je eno od večjih v Evropi.]]</div> Donava je edina velika evropska reka, ki teče od zahoda proti vzhodu. Po 2.857&nbsp;km<ref name="HE">[http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=16593 Dunav] Hrvatska enciklopedija (pridobljeno 7.1.2017)</ref> se izliva v Črno morje, vstopna točka v rečno delto je pri svetilniku v [[Sulina|Sulini]]. Porečje pokriva 801.463&nbsp;km², povprečen pretok je 6.857 m³/s ali 216,34&nbsp;km³/leto.<ref name="UNECE"/> Večina pritokov izvira v [[Alpe|Alpah]] in se izlivajo v Donavo z desne strani. Najpomembnejši pritoki, z dopisanim pretokom, so: * [[Iller]] s 70 m³/s * [[Lech (reka)|Lech]] s 200 m³/s * [[Naab]] s 49 m³/s * [[Altmühl]] s m³/s * [[Isar]] s 174 m³/s * [[Inn]] s 730 m³/s * [[Traun]] s 150 m³/s * [[Aniža (reka)|Aniža]] s 195 m³/s * [[Morava (Češka)]] s 118,7 m³/s * [[Raba]] s 63 m³/s * [[Váh]] s 195,8 m³/s * [[Hron]] s m³/s * [[Ipel]] s 22 m³/s * [[Drava]] s 577 m³/s * [[Tisa]] s 794 m³/s * [[Sava]] s 1.722 m³/s * [[Tamiš]] (''Timiș'') s 47 m³/s * [[Velika Morava]] s 232 m³/s * [[Timok]] s 31 m³/s * [[Jiu]] s 86 m³/s * [[Iskar (reka)|Iskăr]] s 54 m³/s * [[Olt]] s 174 m³/s * [[Jantra]] s 47 m³/s * [[Argeș (reka)|Argeș]] s 71 m³/s * [[Ialomița]] s 45 m³/s * [[Siret]] s 240 m³/s * [[Prut]] s 110 m³/s == Geologija == [[Slika:Donauversinkung-Schema.png|right|thumb|300px|Ponikanje Donave (''Donauversickerung''), shema.]] [[Slika:Immendingen Donauversickerung 20080714 1.jpg|right|thumb|300px|Ponikanje Donave pri kraju Immendingen]] Donava je geološko gledano precej starejša od [[Ren]]a, katerega porečje je po pomembnosti primerljivo z donavskim. Danes je Ren edina alpska reka, ki teče proti severu v [[Severno morje]], med zadnjo poledenitvijo v [[pleistocen]]u je voda izvirnega dela Rena lahko tekla le v Donavo. Deli te mnogo bolj vodnate Donave so vidni še danes kot kanjoni v Švabski [[Jursko pogorje|Juri]]. Po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] je prišlo do močne erozije zgornje renske doline, zaradi česar danes dobršen del alpskih voda odteka po Renu in manj po Donavi. Švabska Jura je zgrajena iz poroznega apnenca, dolina Rena pa je nižja od Donave, zato del vode iz struge Donave pod zemljo odteka v 12&nbsp;km oddaljen Aach, del porečja Rena. Zaradi raztapljanja apnenca se predvideva, da bo nekoč celoten zgornji del Donave tekel v Ren. == Geografija == {{glavni|Delta Donave}} [[Slika:Donaueschingen Donauzusammenfluss 20080714.jpg|right|thumb|300px|''Donauzusammenfluss'', kjer se potoka Breg in Bregach zlijeta in tvorita Donavo.]] Izvirni del Donave tvorita dva potoka v Schwarzwaldu, Breg in Brigach. Breg izvira blizu kraja Furtwangen na nadmorski višini 1078 metrov. Ker je ta potok daljši od Brigacha, se ga običajno navaja kot izvir Donave.<ref name="britannica1">[http://www.britannica.com/eb/article-9106065/Danube-River Danube]</ref>. Potoka se zlijeta pri kraju [[Donaueschingen]], kjer v parku postavljen vodnjak iz 19. stoletja ''Donauquelle'' simbolizira tradicionalni izvir Donave<ref>Paul Morand, ''Au fil des fleuves'', Reader's Digest, 1972., str. 47.</ref>. Donava teče po Nemčiji v [[Baden-Württemberg]]u skozi [[Sigmaringen]] in [[Ulm]], prečka [[Bavarska|Bavarsko]] ([[Regensburg]] in [[Passau]]), severno [[Avstrija|Avstrijo]] ([[Linz]] in [[Dunaj]]), skozi [[Slovaška|Slovaško]] ([[Bratislava]]), kjer ima vzoredni kanal [[Mala Donava]], na [[Madžarska|Madžarskem]] pa [[Mosonska Donava]], pred [[Budimpešta|Budimpešto]] zavije proti jugu, definira [[Hrvaška|hrvaško]]-[[Srbija|srbsko]] mejo, se pri [[Vukovar]]ju in [[Ilok]]u obrne na vzhod v Srbijo, teče skozi [[Beograd]], nato po srbsko-[[Romunija|romunski]] meji skozi sotesko [[Džerdap]] (''Džerdapska klisura'', tudi ''Železna vrata''), po romunsko-[[Bolgarija|bolgarski]] meji do delte, ki meji na Romunijo, [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Moldavija|Moldavijo]] (300 metrov levega brega pri kraju Giurgiulești). Umetni kanal [[Cernavodă]] (Donava-[[Črno morje]]), zgrajen na ozemlju Romunije v dolžini 64&nbsp;km, skrajša plovbo po Donavi za 400&nbsp;km. Odprt je bil leta 1984.<ref name="britannica3">[http://www.britannica.com/eb/article-34470/Danube-River Danube], str.3</ref> V svojem toku reka prečka ozemlje desetih držav (z deleži celotnega porečja [[Nemčija]] (7,0 %), [[Avstrija]] (10,0 %), [[Slovaška]] (5,9 %), [[Madžarska]] (11,6 %), [[Hrvaška]] (4,4 %), [[Srbija]] (10,2 %), [[Bolgarija]] (5,9 %), [[Romunija]] (29,0 %), [[Moldavija]] (1,6 %) in [[Ukrajina]] (3,8 %)), njeno [[porečje]] v skupni velikosti okrog 800.000&nbsp;km² je na ozemlju teh in dodatnih devetih držav, to so [[Bosna in Hercegovina]] (4,6 %), [[Hrvaška]] (4,5 %), [[Češka]] (2,9 %), [[Slovenija]] (2,0 %), [[Črna gora]] (0,9 %),[[Švica]] (0,2 %), [[Italija]] (<0,1 %), [[Poljska]] (<0,1 %), [[Makedonija]] (<0,1 %) in [[Albanija]] (<0,1 %).<ref name="UNECE"/> === Mesta ob reki === Donava teče skozi številna večja in manjša mesta, vključno s štirimi [[glavno mesto|glavnimi mesti]] držav, kar je več kot katerakoli druga reka. Mesta od izvira do izliva so: * {{zastava|Nemčija}}: ** [[Baden-Württemberg]]: [[Donaueschingen]] (ob sotočju rek Brigach in Breg) - [[Tuttlingen|Möhringen an der Donau]] - [[Tuttlingen]]- [[Sigmaringen]]- [[Riedlingen]]- [[Munderkingen]] - [[Ehingen]] - [[Ulm]] ** [[Bavarska]]: [[Neu-Ulm]] - [[Günzburg]] - [[Dillingen an der Donau]] - [[Donauwörth]] - [[Neuburg an der Donau]] - [[Ingolstadt]] - [[Kelheim]] - [[Regensburg]] - [[Straubing]] - [[Deggendorf]] - [[Passau]] *{{zastava|Avstrija}}: [[Linz]] - [[Krems an der Donau|Krems]] - [[Tulln an der Donau|Tulln]] - '''[[Dunaj]]''' (glavno mesto) *{{zastava|Slovaška}}: '''[[Bratislava]]''' (glavno mesto) - [[Komárno]] - [[Štúrovo]] *{{zastava|Madžarska}}: [[Mosonmagyaróvár]] - [[Győr]] - [[Komárom]] - [[Esztergom]] - [[Visegrád]] - [[Vác]] - [[Szentendre]] - [[Dunakeszi]] - '''[[Budimpešta]]''' (glavno mesto) - [[Szigetszentmiklós]] - [[Százhalombatta]] - [[Ráckeve]] - [[Adony]] - [[Dunaújváros]] - [[Dunaföldvár]] - [[Paks]] - [[Kalocsa]] - [[Baja, Madžarska|Baja]] - [[Mohács]] *{{zastava|Hrvaška}}: [[Vukovar]] - [[Ilok]] *{{zastava|Srbija}}: [[Apatin]] - [[Bačka Palanka]] - [[Futog]] - [[Veternik]] - [[Novi Sad]] - [[Sremski Karlovci]] - [[Zemun]] - '''[[Beograd]]''' (glavno mesto) - [[Pančevo]] - [[Smederevo]] - [[Kovin]] - [[Veliko Gradište]] - [[Golubac]] - [[Donji Milanovac]] - [[Kladovo]] *{{zastava|Bolgarija}}: [[Vidin]] - [[Lom, Bolgarija|Lom]] - [[Kozloduj]] - [[Orjahovo]] - [[Nikopol]] - [[Belene]] - [[Svištov]] - [[Ruse]] - [[Tutrakan]] - [[Silistra]] *{{zastava|Moldavija}}: [[Giurgiulești]] *{{zastava|Ukrajina}}: [[Reni, Ukrajina|Reni]] - [[Izmail]] - [[Kilija]] - [[Vilkovo]] *{{zastava|Romunija}}: [[Moldova Nouă]] - [[Orșova]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Calafat]] - [[Bechet]] - [[Dăbuleni]] - [[Corabia]] - [[Turnu Măgurele]] - [[Zimnicea]] - [[Giurgiu]] - [[Oltenița]] - [[Călărași]] - [[Fetești]] - [[Cernavodă]] - [[Hârșova]] - [[Brăila]] - [[Galați]] - [[Isaccea]] - [[Tulcea]] - [[Sulina]] Večina Donave je plovne, zato so skoraj vsa mesta ob njej tudi pristanišča. [[Slika:Panorama of Danube in Vienna.jpg|center|thumb|1000px|Panorama Donave, Dunaj.]] [[Slika:DonauknieVisegrad_2.jpg|center|thumb|1000px|Zavoj Donave blizu mesta [[Višegrad, Madžarska]].]] [[Slika:Budapest view with Parliament.jpg|center|thumb|1000px|Panorama Donave, Budimpešta.]] [[Slika:Belgrade Panorama.jpg|center|thumb|1000px|Panorama Donave in Save s Kalemegdana, Beograd.]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Danube}} {{Wikipotovanje|Danube|Donava}} {{Wikislovar|Donava}} * {{osmrelation-inline|89652}} * [https://www.icpdr.org/ Mednarodna komisija za varstvo reke Donave] * [https://www.danubecommission.org/dc/ Donavska komisija] * [http://pdf.wri.org/watersheds_2000/watersheds_europe_p2_38.pdf Zemljevid razvodja Donave in informacije Svetovnega inštituta za vire] * [http://danubepanorama.net/en/ Danube Panorama Project] * [http://www.werow.com/en/guide/donau Donava in veslaški šport] * [https://www.flickr.com/groups/danube_river/pool/ Baza slik Donave na Flickr] {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donava| ]] [[Kategorija:Reke v Nemčiji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke na Slovaškem]] [[Kategorija:Reke na Madžarskem]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Reke v Srbiji]] [[Kategorija:Reke v Bolgariji]] [[Kategorija:Reke v Romuniji]] [[Kategorija:Reke v Moldaviji]] [[Kategorija:Reke v Ukrajini]] [[Kategorija:Reke, po katerih so poimenovali asteroid]] 5giit21vsjzl1unmfuzxbb342z0fkyn 0 49811 6732742 6714261 2026-08-08T11:34:20Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6732742 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Dragutin Accurti]] *[[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] *[[Božidar Adžija]] *[[Lutvo Ahmetović]] *[[Mirela Ahmetović]] *[[Cezar Akačić]] *[[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]] *[[Milan Amruš]] *[[Ivan Amulić|Ivan (Ivo) Amulić]] *[[Ivan Ancel]] *[[Budislav Grgur Andjelinović]] *[[Ivan Andres]] *[[Stanko Andrijević]] *[[Ingrid Antičević-Marinović]] *[[Barbara Antolić Vupora]] *[[Željka Antunović]] *[[Ivan Anušić]] *Davor Aras & Tereza Ganza-Aras *[[Mato Arlović]] * [[Roko Arneri]] *[[Franjo Arnold]] *[[Andrija Artuković]] *[[Ljudevit Auer]] *[[Antun Augustinčić]] *[[Nikica Augustinović]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Ivo Babić (politik)]] *[[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]] *[[Vjekoslav Bach]] *[[Makso Baće-Milić|Maks(o) Baće - Milić]] *[[Branko Bačić]] *[[Marijan Badel]] *[[Nikola Badovinac]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Snježana Bagić]] *[[Risto Bajalski]] *[[Ante Bajamonti|Ante (Antonio) Bajamonti]] *[[Damir Bajs]] *[[Andre Bakarčić]] *[[Vladimir Bakarić]] *[[Damir Bakić]] *[[Lujo Bakotić]] *[[Anto Baković]] *[[Boris Bakrač]] *[[Ivo Baldasar]] *[[Josip Balen]] *[[Šime Balen]] *[[Dušan Baljak]] *[[Ivo Baljkas]] - Žak *[[Milutin Baltić]] *[[Matija Ban]] *[[Ivo Banac]] *[[Milan Bandić]] *[[Mario Banožić]] *[[Jovan Banjanin]] *[[Luka Banović]] ? *[[Gustav Barabaš]] ? *[[Fran Barac]] *[[Erazmo Barčić]] * [[Miro Barešić]] *[[Pavo Barišić]] *[[Stephen Nikola Bartulica|Stephen Nikola (Stjepo) Bartulica]] *[[Đuro Basariček]] *Mirko Bašić *[[Mate Baštijan]] *[[Ernest Bauer]] *[[Arsen Bauk]] *[[Luka Bebić]] *[[Vladimir Bebić]] *[[Koloman Bedeković Komorski]] *[[Vesna Bedeković]] *[[Vilko Begić]] *[[Nikola Begović]] * [[Velimir Belajec]] * [[Šime Belamarić]] *[[Marko Belinić]] *[[Krešo Beljak]] *[[Sandra Benčić]] *[[Barka Benić]] *[[Andrea Benussi]] *[[Branko Benzon]] *[[Davor Bernardić]] *[[Ivan Bernardić]] *[[Vili Beroš]] *[[Anka Berus]] *[[Hilmija Bešlagić]] *[[Andrija Betlehem]] *[[Juraj Vicko Biankini|Juraj (Vicko) Biankini]] (Bianchini) *[[Antun Biber - Tehek]] *[[Rudolf Bićanić]] *[[Srećko Bijelić]] *[[Dušan Bilandžić]] *[[Ivo Bilandžija]] *[[Vladimir Bilek]] *[[Jure Bilić]] *[[Hidajet Biščević|Hidajet (Hido) Biščević]] *[[Božo Biškupić]] *[[Savo Bjelanović]] * [[Jakov Blažević]] * [[Miroslav Blažević]] *[[Blaženko Boban]] *[[Mate Boban]] *[[Janko Bobetko]] *[[Ivo Bogdan]] *[[Mirko Bogović]] *[[Vilim Miloš Boić]] *[[Josip Boljkovac]] *[[Lovro Borčić]] *[[Frano Borelli-Vranski]] *[[Manfred Borelli-Vranski]] *[[Biljana Borzan]] *[[Mladen Bosilj]] *[[Mirko Bošković]] *[[Karlo Bošnjak]] *[[Dražen Bošnjaković]] *[[Luka Botić]] *[[Ivan Božičević (politik)|Ivan Božičević - Beli]] *[[Mirko Božić]] *[[Davor Božinović]] *Frane (Frano) Bradić *[[Ernest Brajder]] *[[Stojan Brajša]] (Italija) *[[Bogoljub Bratić]]? *[[David Bregovac]] *[[Aleksandar Bresztyenszky]] (Brešćenski, Šandor) *[[Josip Briglević]] *[[Dušan Brkić|Dušan (Duško) Brkić]] *[[Milan Brkić]] *[[Milijan Brkić]] * [[Zvonko Brkić]] * [[Josip Brnčić]] * [[Nikolina Brnjac]] *[[Stjepan Brolich]] * [[Josip Broz Tito|Josip Broz (Tito)]] * [[Mavro Broz]] *[[Mišo Broz]] *[[Nikola Brozina]] *[[Krešimir Bubalo]]   *[[Anton Bubić]] *[[Stjepan Buć]] *[[Divko Budak]] *[[Mile Budak]] *[[Srđan Budisavljević]] *[[Dražen Budiša]] *[[Mirko Buić]] *[[Mirko Bukovec]] *[[Ivan - Čiro Buković]] *[[Vilim Bukšeg]] *[[Edo Bulat]] *[[Gajo (Filomen) Bulat]] *[[Gajo Bulat ml.]] *[[Rade Bulat]]? *[[Frane Bulić]]? *[[Mate Bulić]] *[[Miro Bulj]] *[[Vice Buljan]] *[[Josip Buljević]] *[[Josip Bunjevac]] *[[Majda Burić]] *[[Bruno Bušić]] *[[Ivan Butković]] *[[Oleg Butković]] *[[Anka Butorac]] (-Parović) *[[Boris Buzančić]] *[[Mijo Bzik]] == C == *[[Josip Cabas]] *[[Zlatko Canjuga]] *[[Pavao Canki]] *[[Nikola Car]] - Crni *[[Pero Car|Pero (Petar) Car]] - Zvrk *[[Rudolf Car]] *[[Stjepan Car]] *[[Branko Caratan]] (politolog) *[[Josip Cazi]] *[[Dragutin Cekuš]] *[[Eduard Cenčić]] *[[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] *[[August Cesarec]] *[[Marin Cetinić]] *[[Levin Chavrak Letovanički]] *[[Nada Ciković]] *[[Ante Ciliga]] (1898-1992) *[[Ljerka Cividini]] *[[Mato Crkvenac]] *[[Jadranko Crnić]] * [[Bogdan Crnobrnja]] * [[Dragan Crnogorac]] * [[Ivan Cukon]] * [[Slavko Cuvaj]] * [[Marjan Cvetković|Marijan Cvetković]] *[[Đuro Cvijić|Đuro Cvijić Duka]] *[[Štefek Cvijić]] *[[Onesin Cvitan]] *[[Čedomir Cvrlje]] *[[Vjekoslav Cvrlje]] == Č == *[[Radimir Čačić]] *[[Dušan Čalić]] *[[Ervin Čeh]] (Cseh) *[[Ivan Čehok]] *[[Ivan Čermak]] *[[Đuro Červar|Đuro (Gjuro) Červar]] *[[Šime Červar]] *[[Ivan Zvonimir Čičak]] * [[Alenka Košiša Čičin-Šain]] * [[Tomo Čiković]] *[[Ernest Čimić]] *[[Melko Čingrija]] *[[Pero Čingrija]] *[[Petar Čobanković]] *[[Ferdo Čulinović]]? *[[Stjepan Čuraj]] *[[Josip Čutalj]] == Ć == *[[Avelin Ćepulić]] *Ljubo Ćesić Rojs *[[Vladimir Ćopić]] *[[Tomislav Ćorić]] *[[Tode Ćuruvija]] == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] * [[Josip Dabro]] *[[Martina Dalić]] *Giuliano Đanić *[[Ivan Danilo]] *[[Josip Debeljak]] * [[Stjepan Debeljak-Bil]] *[[Dino Debeljuh]] *[[Sivije Degen]] *[[Ivo De Giulli]] *[[Vlaho De Giulli]] *[[Slavko Degoricija]] *[[Luciano Delbianco]] *[[Svetozar Delić]] *[[Juraj Demetrović]] *[[Marijan Derenčin]] *[[Ema Derosi-Bjelajac]] *[[Uroš Desnica]] *[[Krešimir Devćić]] *[[Đuro Deželić]] *[[Velimir Deželić]] ml. *[[Dušan Diminić]] *[[Dragutin Dimitrović]] *[[Blaženka Divjak]] *[[Pero Djetelić]] *[[Juraj Dobrila]] *[[Slaven Dobrović]] *[[Goran Dodig]] *[[Žarko Domljan]] *[[Marko Došen]] *[[Perica Dozet]] *Krunoslav Draganović? *[[Dušan Dragosavac]] *[[Veljko Drakulić]] *[[Janko Drašković]] *[[Juraj Draušnik]] *[[Davor Dretar]] *[[Branko Drezga]] *[[Mato Drinković]] *[[Ante Drndić]] *[[Ivo Družić]] *[[Ivan Dujmić]] *[[Ante Dulibić]] *[[Jozo Dumandžić]] *[[Veljko Džakula]] *[[Krešimir Džeba]] == Đ == *[[Đuro Đaković]] *[[Anto Đapić]] *[[Josip Đerđa]] * [[Šime Đodan]] *[[Milan Đukić]] *[[Stjepan Đureković]] == E == *[[Rudolf Erber]] *[[János Erdődy]] *[[Šime Erlić]] *[[Simo Eror]] *[[Bruna Esih]] == F== *[[Ivan(ko) Farolfi]] *[[Mirko Fiket]] *[[Ante Filipančić]] *[[Davor Filipović]] *[[Marko Filipović]] *[[Tomislav Filipović-Majstorović|Tomislav]] [[Tomislav Filipović-Majstorović|(Miroslav) Filipović-Majstorović]] *[[Goranko Fižulić]] *[[Gvozden Flego]] *[[Valter Flego]] *[[Petar Fleković]] *[[Fran Folnegović]] *[[Vladimir Frajtić]] *Jure Francetić *[[Ivo Frank]] *[[Josip Frank]] *[[Vladimir Frank]] *[[Frankopani]] *[[Vjekoslav Frigan]] *[[Josip Friščić]] *[[Ivica Frković]] *[[Mate Frković]] *[[Beška Frntić]] * [[Frane Frol]] *[[Ivo Frol]] *[[Radovan Fuchs]] == G  == *[[Ivan Gabelica]] *[[Veselko Gabričević]] *[[Božidar Gagro]] *[[Ljudevit Gaj]] *[[Grgo Gamulin]] *[[Franjo Gaži]] *[[Ivica Gaži]] *[[Pavle Gaži]] *[[Leon Geršković]] *[[Vesna Girardi-Jurkić]] *[[Drago Gizdić]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] (Ljubo Babić) *[[Katica Glamuzina]] *[[Željko Glasnović]] *[[Sabina Glasovac]] *[[Branimir Glavaš]] *[[Tonči Glavina]] *[[Ivan Gmajner]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Frane Vinko Golem]] *[[Mate Goreta]] *[[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]] *[[Ivan Gošnjak]] *[[Vlado Gotovac]] *[[Viktor Gotovac]] *[[Slavko Govedić]] * [[Kolinda Grabar-Kitarović]] * [[Nikola Grabić]] * [[Mirko Grahovac]] *[[Ivan Granđa]] *[[Goran Granić]] * [[Mate Granić]] *J. Grašić? *[[Čedo Grbić]] *[[Peđa Grbin]] *[[Branko Grčić]] *Dragutin Grdenić (star.) * [[Pavle Gregorić]] - Brzi *[[Franjo Gregurić]] *[[Ivica Gretić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Siniša Grgić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Nikola Gril]] *[[Ivo Grisogono]] *[[Prvislav Grisogono]] *[[Dušan Grković]] *[[Gordan Grlić Radman]] *[[Nikola Grmoja]] *[[Antun Grošić]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Zvjezdana Grudić]] *[[Marinko Gruić]] *[[Josip Gržanić]] *[[Ivan Gržetić]] *[[Josip Gržetić]] *[[Marija Gržetić-Kovačić|Marija (Maca) Gržetić-Kovačić]] *[[Senka Gulin]] == H == *[[Hakija Hadžić]] ? *[[Siniša Hajdaš Dončić]] *[[Domagoj Hajduković]] *[[Franjo Haller]] *[[Ivan Hanžek]] *[[Lavoslav Hanžek]] *[[August Harambašić]] *[[Dragutin Haramija]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Pavao Hatz]] *[[Juraj Haulík Váralyai]] *[[Ivan Havliček]] *[[Andrija Hebrang]] *[[Andrija Hebrang mlajši]] *[[Nikola Hećimović]] *[[Stjepan Hefer]] *[[Vjekoslav Heinzel]] *[[Rudolf Herceg]] *[[Rudolf Hercigonja]] *[[Mislav Herman]] *[[Vilim Herman]]? *[[Goran Hill]] *[[Hinko Hinković]] *[[Armin Hodžić]] *[[Janko Holjac]] *[[Tatjana Holjevac]] *[[Većeslav Holjevac]] *[[Mirela Holy]] *[[Aleksandar Horvat]] *[[Branko Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vedran Horvat]] *[[Josip Horvatin]] *[[Kamilo Horvatin]] *[[Zvonimir Hrabar]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Dario Hrebak]] *[[Silvano Hrelja]] *[[Branko Hrg]] *[[Josip Hrnčević]] *[[Franjo Hrustić]] *[[Mirko Hrvat]] *[[Dragutin Hrvoj]] *[[Juraj Hrženjak]] *[[Valent Huzjak]] == I == *[[Mladen Ibler]] (diplomat) *[[Ladislav Ilčić]] *[[Ljubo Ilić]] *[[Mijo Ipša]] *[[Vjekoslav Ivančić]] - Điđi *[[Josip Ivandija]] *[[Nikola Ivaniš]] *[[Juraj Ivanišević]] *[[Katica Ivanišević]] *[[Stjepan Ivanišević]] *[[Vicko Ivčević]] *[[Tomislav Ivčić]] *[[Ivan Iveković]] * [[Mladen Iveković]] *[[Stjepan Iveković]] *[[Ante Iveša]] *[[Jure Ivezić]] *[[Stjepan Ivičević]] *[[Stjepan Ivić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Mirko Ivković Ivandekić]] == J == *[[Josip Jablanović]] *[[Mate Jablanović]] *[[Antun (Ante) Jakić]] *[[Josip Jaklin]] (slov. rodu) *[[Ivan Jakovčič|Ivan Jakovčić]] *[[Adolf Jakšić]] *[[Mato (Matija) Jakšić]] *([[Pavle Jakšić]]) *[[Baltazar Jalšovec]] *[[Tomo Jalžabetić]] *[[Milivoj Jambrišak]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Davor Jandrić]] *[[Gordan Jandroković]] *[[Vlado Janić]] - Capo *[[Grga Jankes]] *[[Julije Janković]] Daruvarski (1820-1904) *[[Edo (Eduard) Jardas]] (1901-1980) *[[Ivan Jarnjak]] *[[Zoran Jašić]] *[[Stipe (Stjepan) Javor]] *[[Dragana Jeckov]] *[[Josip Jedlowski]] * [[Josip Jelačić]] *[[Ljudevit Jelačić]] *[[Vicko Jelaska]] *[[Jakov Jelašić]] *[[Ivo Jelavić]] *[[Julijan Jelenić]] *[[Branimir Jelić|Branimir "Branko" Jelić]] *[[Marko Jelić]] *[[Kazimir Jelovica]] *[[Ivan Nepomuk Jemeršić]] *[[Tomislav Jonjić]] *[[Ante Josipović]] *[[Antun Daniel Josipović]] *[[Imbro Josipović]] * [[Ivo Josipović]] *[[Pavle Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Stjepan Jovanović]] *[[Željko Jovanović]] *[[Dejan Jović]] *[[Tomislav Jugović]] *[[Miroslav Juhn]] *[[Ilija Jukić]] *[[Josip Juras]] *[[Ljubo Jurčić]] *[[Stjepan Jureković]] *[[Neven Jurica]] *[[Ante Jurjević Baja]] *([[Marko Jurić]]) *[[Ivan Jurković]] (dr. tehn.) == K == *[[Franjo Kajfež]] *[[Damir Kajin]] *[[Veljko Kajtazi]] *[[Blaž Kalafatić]] *[[Marijan Kalanj]] *[[Dragutin Kale]] *[[Roko Kaleb]] *[[Pavle Kalinić]] *[[Paško Kaliterna]] *[[Božidar Kalmeta]] *[[Dražen Kalogjera]] *[[Janko Kamauf]] *[[Mate Kapović]] *[[Ivo Karamarko]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Ratko Karlović]] * [[John Kasich]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Vinko Katalinić]] *[[Radojka Katić]] *[[Božidar Kavran]] *[[Ivana Kekin]] *[[Đuka Kemfelja]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Željko Kerum]] *[[Mladen Kešer]] *[[Károly Khuen-Héderváry]] * [[Ivica Kirin]] *[[Đuro Kladarin]] * [[Miho Klaić|Miho(vil) Klaić]] * Petar Klarić * [[Darko Klasić]] *[[Joško Klisović]] *[[Mirko Kljajić Stari]] *[[Franjo Knebl]] *[[Radule Knežević]]? *[[Stijepo Knežević|Stijepo (Stefan) Knežević]] *[[Stijepo Kobasica]]? *[[Aleksandar Koharević]] *[[Mislav Kolakušić]] *[[Josip Kolar Matek]] *[[Željko Kolar]] *[[Josip Kolumbo]] *[[Zlatko Komadina]] *[[Slavko Komar]] *[[Zvonimir Komarica]] *[[Josip Kompare]] (Kompra) *[[Rade Končar]] *[[Vesna Konigsknecht]] *[[Vjekoslav Koprivnjak]] *[[Marko Koprtla]] *[[Vitomir Korać]] *[[Ladislav Kordič]] ([[Lavoslav Kordić]], [[Lazar]]) *[[Juraj Korenić]] *[[Mirko Korotaj]] *[[Svetomir Korporić]] *[[Ivo Korsky]] *[[Gordan Kosanović]] *[[Sava Kosanović]] (hrv.-srb.) *[[Darinko Kosor]] * [[Jadranka Kosor]] * [[Ivica Kostović]] *[[Marko Kostrenčić]] *[[Tito Kosty]] *[[Vladimir Košak]] *[[Doris Košta]] *[[August Košutić]] *[[Mirko Košutić]] *[[Stjepan Košutić]] *[[Ante Kotromanović]] *[[Miro Kovač]] *[[Anto Kovačević]] *[[Božo Kovačević]] *[[Dubravka Kovačević]] *[[Ivica (Ivan) Kovačević]] *[[Karla Kovačević|Karla (Dragutin, Karlo) Kovačević]] *[[Stjepan Kovačević]] *[[Toma Kovačević]] *[[Stjepan Kožić]] *[[Marko Kožul]](j) *Stefan Kraft *[[Ivan Krajač]] "Žan" *[[Ivan Krajačić]] "Stevo" *[[Soka Krajačić]] *[[Antun Krajnović]] *[[Hrvoje Kraljević]] *[[Mile Kramarić]] *[[Zlatko Kramarić]] *Davor Krapac *[[Josip Kraš]] *[[Ivo Krbek]] *[[Pavao Krce]] *[[Otmar Kreačić]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Krešić]] *[[Nikola Krestić]] *[[Petar Kriste]] *[[Ivan (Ivo) Kristelj]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vinko Krišković]] *[[Milan Krištof]] *[[Hinko Krizman]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Juraj Krnjević]] *[[Ivan (Ivo) Krstelj]] *[[Damir Krstičević]] *[[Ivan Krstić]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vicko Krstulović]] *[[Andro Krstulović Opara]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] *[[Juraj Kučić]] *[[Milka Kufrin]] (por. Bulat) *[[Ante Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić]] *[[Ivica Kukavica]] *[[Ivan Kukoč|Ivan Kukoć]]? *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *([[Džafer Kulenović]]) *([[Osman Kulenović]]) *[[Joso Kulišić|Joso (Josip) Kulišić]] *[[Krsto Kulišić]] *[[Franjo Kulmer]] *[[Miroslav Kulmer]] ml. *[[Đuro Kumičić]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Joakim Kunjašić]] *[[Milan Kuprešanin]] *[[Šime Kurelić]] *[[Lovro Kurir]] *[[Lovro Kuščević]] *[[Josip Kušević]] *[[Svetozar Kušević]] *[[Dragojlo Kušlan]] *[[Ivan Kuštrak]] *[[Živan Kuveždić]] *[[Ivan (Ivo) Kuzmić]] *[[Eugen Kvaternik]] *[[Eugen Dido Kvaternik]] *[[Slavko Kvaternik]] == L == * [[Matko Laginja]] *[[Filip Lakuš]] *[[Slobodan Lang]] *[[Ivo Latin]] *[[Josip Leko]] *Mirko (in Benko) Lentulaj *[[Ljubo Leontić]] *[[Dragutin Lesar]] * [[Slaven Letica]] *[[Slavko Linić]] *[[Erih Lisak]] *[[Ive Livljanić]] *[[Ermina Lekaj Prljaskaj]] *[[Krunoslav Lokmer]] *[[Budimir Lončar]] (1924-2024) *[[Darko Lorencin]] *[[Ivan Lorković]] *[[Mladen Lorković]] *[[Vinko Lovreković]] * [[Ana Lovrin]] *[[Ivan Lovrinović]] *[[Branka Lozo]] *[[Vjekoslav Luburić]] *[[Šime Lučin]] *[[Emil Ludviger]] *[[Ivica Lukanović]] *[[Edo Lukinić]] == M == *[[Jerko Machiedo]] *[[Artur Machnik]] *[[Vladko Maček]] *[[Anica Magašić]] *[[Božidar Magovac]] *[[Josip Majcen]] *[[Ivan Majstorović]] *[[Julije Makanec]] *[[Milan Makanec]] *[[Boris Malada]] *[[Ivana Maletić]] *[[Ante Mandić]] *[[Frane Mandić]] *[[Matko Mandić]] *([[Nikola Mandić]]) *[[Oleg Mandić]] *[[Ivan Mangjer]] *[[Josip Manolić]] (1920-2024) *[[Gordan Maras]] *[[Ivo Margan]] *[[Jure Marić]] *[[Zdravko Marić]] *[[Niko Marinković]] *[[Milan Marjanović]] *[[Ante Marković]] *[[Marko Martinčević]] *[[Elio Martinčić]] *[[Božidar Maslarić]] *[[Ivica Maštruko]] *[[Leo Mates]] *[[Zlatko Mateša]] *[[Predrag Fred Matić]] *[[Ivan Matija]] *[[Miloš Matijević Mrša]] *[[Marina Matulović Dropulić]] *[[Frano Matušić]] *[[Antun Mavrak]] *[[Šime Mazzura]]-Marov *[[Željko Mažar]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Milorad Medini]] *[[Tomo Medved]] *[[Meho Mehičić]] *[[Tomislav Merčep]] *[[Jasen Mesić]] * [[Stipe Mesić]] *([[Ademaga Mešić]]) *[[Vilim Meško]] *[[Mate Meštrović]] *[[Slavko Meštrović]] *[[Andreja Metelko Zgombić]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Makso Mihalić]] *[[Vicko Mihaljević]] *[[Vladimir Mihaljević]] *[[Antun Mihalović]] *[[Nedjeljko Mihanović]] *[[Duje Mikačić]] *[[Mato Mikić]] *Stjepan Miklaužić *[[Branko Mikša]] *[[Andrija Mikulić]] *[[Nataša Mikuš Žigman]] *[[Božo Milanović]] (1890-1980) *[[Zoran Milanović]] *[[Ivan Milas]] *[[Boris Miletić]] *[[Vinko (Vicko) Milić]] *[[Darko Milinović]] *[[Nikola Miljanić]]? *[[Pavao Miljavac]] *[[Orsat Miljenić]] *[[Boris Milošević]] *[[Domagoj Ivan Milošević]] *[[Ante Milković]] *[[Antun Milović]] *[[Neven Mimica]] *[[Drago Mintas]] *[[Ljerka Mintas-Hodak]] *[[Josip Miškatović]] *[[Milan Mišković]] *[[Stipo Mlinarić]] *Lovro Monti *[[Vedran Mornar]] *[[Nikola Moskatelo]] *[[Adolf Mošinsky]] *[[Anka Mrak Taritaš]] *[[Karlo Mrazović]] *[[Matija Mrazović]] *[[Zdravko Mršić]] *(Ismet Muftić) *[[Vilim Mulc]] *Zdravko Mustač == N == * [[Davor Nađi]] * [[Miroslav Navratil]] * [[Vladimir Nazor]] *[[Hrvoje Niče]] *([[Gojko Nikoliš]]) *[[Ante Nikšić]] *[[Ivan Ninić]] *Anto Nobilo? *[[Natko Nodilo]] *Ivan Novak (1884-1934) (''Medžimurje'') *[[Nikola Novaković]] *[[Stjepan Novaković]] *[[Mladen Novosel]] *[[Vanda Novosel]] Baće == O == *[[Vojko Obersnel]] *[[Nina Obuljen Koržinek]] *[[Jasna Omejec]] *[[Milanka Opačić]] *[[Stanko Opačić]] - [[Ćanica]] *[[Vlaho Orepić]] *[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]] *[[Dalija Orešković]] *[[Marko Orešković]] - Krntija *[[Tihomir Orešković]] *[[Rajko Ostojić]] *[[Ranko Ostojić]] *[[Kazimir Ostrogović]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] *[[Andro Ozretić]] *[[Metel Ožegović]] == P == *[[Čedo Paić]] *[[Ivan Paleček]] *[[Morana Paliković Gruden]] *[[Josip Pankretić]] & sin [[Božidar Pankretić]] *Pavle Papp Šilja? *[[Ivan Parać]] *[[Ante Paradžik]] *[[Dobroslav Paraga]] *[[Branimir Pasecky]] *[[Ivić Pašalić]] *[[Ivan Pauletta]] *[[Dalibor Paus]] *[[Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)|Ante Pavelić starejši]] *[[Ante Pavelić]] *[[Krešimir Pavelić]] *[[Vlasta Pavić]] *[[Jelena Pavičić Vukičević]] *[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]] *[[Mirko Pavleković]] *[[Nikola Pavletić]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Marijan Pavliček]] *[[Antun Pavlinić]] *[[Mihovil Pavlinović]] *[[Milan Pavlović (politik)]] *[[Josip Pazman]] *[[Zdravko Pečar (diplomat)]] *[[Teodor Peičić]] *[[Ladislav Pejačević]] *[[Teodor Pejačević]] *[[Stjepan Pejaković]] *[[Marija Pejčinović Burić]] *[[Kata Pejnović]] *[[Ivan Penava]] *[[Katarina Peović]] Vuković *[[Marino Percan]] *[[Gustav Perčec]] *[[Ivan Perčević]] *[[Josip Virgil Perić]] *[[Stijepo Perić]] * [[Ivo Perišin]] *[[Josip Perković]] * [[Ivan Pernar]] *[[Ivo Perović|Ivo N. Perović]] *[[Ivan Peršić]] *[[Anton Peruško]] *[[Igor Peternel]] *[[Marijana Petir]] *[[Drago Petrović]] *[[Jozo Petović]] *[[Tomislav Petrak]] *[[Živko Petričić]] *[[Ivan Petrić]] *[[Jakša Petrić]] *[[Božo Petrov]] *[[Tonino Picula]] *[[Ivo Pilar]] *[[Pero Pirker]] *[[Krešimir Piškulić]] * [[Milka Planinc]] * [[Dušan Plećaš]] *[[Andrej Plenković]] *[[Dijana Pleština]]? *[[Mirjana Poček-Matić]] *[[Mile Počuča]] *[[Damir Polančec]] *([[Ladislav Polić]]) *[[Dinko Politeo]] *[[Ivo Politeo]] *([[Vlado Popović - Španac]]) *[[Nenad Porges]] *[[Matija Posavec]] *[[Ivan Poščić]] *[[Fran Potočnjak]] *Željko Potočnjak *[[Vladimir Prebeg]] *[[Josip Predavec]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *[[Drago Prgomet]] *[[Adam Pribićević]] *[[Branko Pribičević]] *[[Rade Pribićević]] *[[Svetozar Pribičević]] *[[Valerijan Pribićević]] *[[Maksimilijan Prica]] *[[Ognjen Prica]] *([[Srđa Prica]]) *[[Dragan Primorac]] *[[Marko Primorac]] *[[Ante Prkačin]] *[[Ivo Prodan]] *[[Neda Prpić Gamiršek]] *[[Rudi Prpić]] (Rudi Perpich) *[[Šime Prtenjača]] *[[Stjepan Prvčić]] *[[Rafo Pucić]] *[[Mirko Puk]] *[[Ivica Puljak]] *[[Marijana Puljak]] *[[Zvonimir Puljić]] *[[Milorad Pupovac]] *[[Vesna Pusić]] *[[Darinka Puškarić]] == R == *[[Agata Račan]] *[[Ivica Račan]] *[[Franjo Rački]] *[[Nikola Rački]] *[[Antun Radić]] *[[Ivan Radić]] *[[Marija Radić]] (''Marie Dvořáková'') *[[Mario Radić]] *[[Pavle Radić|Pavle (Pavao) Radić]] *[[Stjepan Radić]] *[[Furio Radin]] *[[Jozo Radoš]] *[[Stevo Radanović]] *[[Aleksandar Rakodczay]] *[[Dušan Rakovac]] *[[Milan Ramljak]] *[[Predrag Raos]] *[[Zvonko Raos]] *[[Nino Raspudić]] *[[Đuro Rašica]] *[[Jovan Rašković]] *[[Stjepan Ratković]] *[[Levin Rauch]] *[[Pavao Rauch]] *[[Urša Raukar Gamulin]] * [[Željko Reiner]] *[[Karlo Ressler]] * [[Ivan Ribar]] *[[Ivo Lola Ribar]] *[[Vilko Rieger]] *[[Josipa Rimac]] *[[Iva Rinčić]] * [[Svetozar Ritig]] *[[Milan Rojc]] (1855-1946) *[[Ante Roje]] (1924-1982) *[[Stipe Romac]] *[[Berislav Rončević]] *[[Davorin Rudolf]] *[[Ivan Rukavina]] *[[Milan Rukavina]]-Šain *[[Milivoj Rukavina]] *[[Anđelko Runjić]] *[[Ivan Ružić]] *[[Viktor Ružić]] == S == *[[Renata Sabljar-Dračevac]] *[[Željko Sačić]] *[[Dragutin Saili]] *[[Đuro Salaj]] *[[Ante Sanader]] * [[Ivo Sanader]] *[[Gabriel Santo]] *[[Ivo Sarajčić]] *[[Celestin Sardelić]] *[[Jure Sarić]] *[[Sanja Sarnavka]] *[[Nikola Sekulić]] - Bunko *[[Marija Selak Raspudić]] *Nikola Selaković *[[Ivo Senjanović]] *[[Ante Sesardić]] *[[Ante Simonić]] *[[David Sinčić]] * [[Ivan Vilibor Sinčić]] *[[Jakov Sirotković]] *[[Josip Skočibušić]] *[[Marko Sladoljev]] *[[Petar Slapničar]] *[[Uroš Slijepčević]] * [[Tadija Smičiklas]] *[[Josip Smodlaka]] *Sloven Smodlaka *[[Bariša Smoljan]] *[[Smiljko Sokol]] *[[Tomislav Sokol]] *[[Vjekoslav Spinčić]] *[[Daniel Srb]] *[[Zlatan Sremec]] *[[Velimir Srića]] *[[Stjepan Srkulj]] *[[Vojislav Stanimirović]] *[[Mihovil Stanišić]] * [[Ante Starčević]] *[[David Starčević]] *[[Karlo Starčević]] *[[Mate Starčević|Mate (Vene) Starčević]] *[[Milo Starčević|Milo (Mile) Starčević]] (2) *[[Eugen Starešinić]] *[[Nikola Steinfl]] *[[Davor Ivo Stier]] *[[Marijan Stilinović]] *[[Drago Stipac]] *[[Stanko Stojčević]] *[[Kristofor Stokić]] *[[Anđelko Stričak]] *[[Vladimir Strugar]] * [[Frano Supilo]] * [[Milan Sufflay]] *[[Iván Skerlecz]] (Ivan Škrlec) *[[Alojzije Stepinac]] *[[Ante Stojanović]] *[[Josip Juraj Strossmayer]] *[[Niko Subotić]] *([[Tomislav Sunić]]) *([[Jozo Sunarić]]) *[[Frano Supilo]] *[[Lovro Sušić]] == Š == *[[Slavko Šajber]] *[[Petar Šarčević]] *[[Ivan Šarić|Ivan (Ev.) Šarić]] *[[Hrvoje Šarinić]] *[[Kerubin Šegvić]] * [[Vladimir Šeks]] *[[Miroslav Šeparović]] *[[Zvonimir Šeparović]] (1928-2022) *[[Dragovan Šepić]]? *[[Ivan Šiber|Ivan (Ivo) Šiber]] *[[Ivan Šibl]] *[[Milovan Šibl]] *[[Josip Šilović]] *[[Hrvoje Šimić]] *[[Marijan Šimić]] *[[Anja Šimpraga]] *[[Janko Šimrak]] * [[Ivan Šimonović]] * [[Anja Šimpraga]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Berislav Šipuš]] *[[Joso Škara]] *[[Stanko Škare]] * [[Vesna Škare-Ožbolt]] * [[Dane Škarica]] *[[Petar Škarica]] *[[Vjekoslav Škarica]] * [[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Vesna Škoro]]-Vučemilović *[[Ivo Škrabalo]] *[[Mato Škrabalo]] * [[Zdenko Škrabalo]] *[[Ivan Škrlec|Ivan Škrlec Lomnički]] ([[Iván Skerlecz]]) *[[Zlatko Šnajder]] *[[Josip Šokčević]] *[[Ljudevit Šolc]] *[[Marija Šoljan Bakarić]] *[[Zorislav Šonje]] *[[Hrvoje Šošić]] * [[Martin Špegelj]] * [[Mika Špiljak]] *[[Đuro Špoljarić]] *[[Boris Šprem]] *[[Karlo Štajner]] (Karl Steiner) *[[Zdenko Štambuk]] *[[Nikola Štedul]] *[[Davor Štern]] *[[Predrag Štromar]] *[[Ivan Šubašić]] *[[Milan Šufflay]] *[[Dubravka Šuica]] *[[Ivan Šuker]] *[[Bogoslav Šulek]] *[[Dinko Šuljak]] *[[Benjamin Šuperina]] *[[Ante Šupuk]] *[[Đuro Šurmin]] * [[Gojko Šušak]] * [[Ante Šušnjar]] * [[Nikola Šušnjar|Nikola "Geno" Šušnjar]] * [[Tomislav Šuta]] *[[Juraj Šutej]] *[[Stipe Šuvar]] *[[Sandra Švaljek]] *[[Danko Švorinić]]    == T == *[[Ivo Tartaglia]] *[[Ivan Tepeš]] *[[Ivo Tijardović]]  *[[Nansi Tireli]] *[[Tomislav Tolušić]] *[[Zdravko Tomac]] *[[Tomislav Tomašević]] *[[Ljudevit Tomašić]] *[[Nikola Tomašić]] *[[Ruža Tomašić]] * [[Zlatko Tomčić]] *[[Tomislav Tomljenović]] *[[Ivan Torbar]] *[[Josip Torbar]] (st./ml.) *[[Vladimir Torbica]] *[[Janko Tortić]] *[[Dragutin Toth]] *[[Nataša Tramišak]] *[[Ante Tresić Pavičić]] * [[Dinko Trinajstić]] * [[Miko Tripalo]] * [[Ante Trumbić]] * [[Franjo Tuđman]] *[[Miroslav Tuđman]] *[[Anton Tus]] *[[Grga Tuškan]] == U == * [[Jovo Ugrčić]] * [[Stipe Ugarković]] *[[Slobodan Uzelac]] == V == *[[Nikica Valentić]] *[[Aleksandar Varga]] *[[Mladen Vedriš]] *[[Ivo Vejvoda]] *[[Ivan Vekić]] *[[Vladimir Velebit]] *[[Marko Veršić]] *[[Marko Veselica]] *[[Vlado Veselica|Vlado (Vladimir) Veselica]] *[[Nadan Vidošević]] *[[Davorko Vidović]] *[[Franko Vidović]] *[[Karolina Vidović Krišto]] *[[Većeslav Vilder]] *[[Nikola Visković]] *[[Dinko Vitezić]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Božo Vidas Vuk]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Davor Vlaović]] *[[Franjo Vlašić]] *[[Šime Vlašić]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Ante Vokić]] *[[Ivan Vončina]] *[[Vjekoslav Vrančić]] *[[Đuro Vranešić]] *[[Vanja Vranjican]] *[[Antun Vrdoljak]] *[[Ivan Vrdoljak]] *[[Maksimilijan Vrhovac]] ''Rakitovečki'' *[[Ivo Vrhovec]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Damir Vrhovnik]] *[[Ivica Vrkić]] *[[Ante Vrkljan]] *[[Milan Vrkljan]] *[[Mira Vrljičak]] *[[Vesna Vučemilović]] *[[Marko Vučetić]] *[[Marija Vučković]] *[[Antun Vujić]] *[[Branko Vukelić]] *[[Vice Vukojević]] *[[Vice Vukov]] == W == * [[Ivan Werner]] == Z == *([[Veda Zagorac]]) *[[Ivica Završki]] *[[Hrvoje Zekanović]] *[[Franjo Zenko]] *[[Stjepan Zinić]] *[[Andrea Zlatar Violić]] *[[Jerko Zlatarić]] *[[Savo Zlatić]] *[[Josip Zmajić]] *[[Mihael Zmajlović]] *[[Filip Zoričić]] *[[Željana Zovko]] *[[Nikola III. Zrinski]] *[[Petar Zrinski]] *[[Ivan Zuccon]] (Cukon) == Ž == *[[Miljenko Žagar]] *[[Tomislav Žagar]] *[[Andrija Žaja]] *[[Gabrijela Žalac]] *[[Milovan Žanić]] *[[Miloš Žanko]] *[[Milena Žic-Fuchs]] *[[Rade Žigić]] *[[Stevo Žufić]] *[[Pave Župan-Rusković]] *[[Ante Županović]] *[[Mladen Žuvela]] *[[Franjo Žužel]] *[[Miomir Žužul]] *[[Antun Žvan]] ==Glej tudi== * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Politiki]] [[Kategorija:Hrvaški politiki|*]] dziwdz9u8abmjkkbbudi494ouow0czf 0 50083 6732717 6634198 2026-08-08T10:26:15Z ~2026-32552-67 260877 /* W */ 6732717 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alfred Abel]] (1879-1937) *[[Herbert Achternbusch]] (*1938) *[[Robert van Ackeren]] (*1946) *[[Maren Ade]] (*1976) *[[Percy Adlon]] (*1935) *[[Fatih Akın]] (*1973) *[[Miguel Alexandre]] (*1968) (nemško-portugalski) *[[Sepp Allgeier]] (1895-1968) *Hans-Jörg Allgeier (1943) (direktor fotografije/snemalec) *[[Günther Anders (kamerman)|Günther Anders]] (1908-1977) (direktor fotografije/snemalec) *[[Karl Anton]] (1898-1979) *[[Thomas Arslan]] (*1962) *Emily Atef == B == *Robert Baberske (1950-58 snemalec-vzh. nem.) *[[Aysun Bademsoy]] (*1960) *[[Josef von Baky]] (1902-1966) *[[Herbert Ballmann]] (1924-2009) *Michael Ballhaus (1935-2017) (direktor fotografije) *[[Ulli Baumann]] (*1962) *[[Christopher Becker]] (*1980) *[[Lars Becker]] (*1954) *[[Wolfgang Becker]] (*1954) *[[Edward Berger]] (*1970) *[[Sabine Bernardi]] (*1974) *[[Frank Beyer]] (1932-2006) *[[Bernd Böhlich]] (*1957) *[[Hark Bohm]] (*1939) [[Hark Böhm|Böhm]] ? *[[Sven Bohse]] (*1977) *[[Uwe Boll]] (*1965) *[[Peter Braatz]] (*1959) *[[Robert Bramkamp]] (*1961) *Heinrich Breloer *[[Alfred Braun]] (1888-1978) *H. Braun *[[Detlev Buck]] (*1962) == C == *[[Selcuk Cara]] (*1969) *[[Heiner Carow]] (1929-1997) *Ilker Catak *[[Erik Charell|Erik/ch Charell]] (1894-1974) *[[Aline Chukwuedo]] *[[Richard Cohn-Vossen]] (*1934) *Kurt Courant (1895-1968) (nem.-brit.-am.? snemalec) *[[Paul Czinner]] (1890-1972) == D == *[[Didi Danquart]] (*1955) (TV) *[[Alexander Dierbach]] (*1979) *[[Martina Döcker]] (*1961) *[[Dieter Dorn]] (*1935) *[[Doris Dörrie]] (*1955) *[[Wilfried Dotzel]] (? -1993) *[[Andreas Dresen]] (*1963) *[[Slatan Dudow]] (prv. ''Zlatan Dudov'') (1903-1963) (bolgarsko-nemški-DDR) *[[Ewald André Dupont]] (1891-1956) == E == *[[Uli Edel]] (*1947) *[[Martin Eigler]] (*1964) *[[Volker Einrauch]] (*1950) *[[Theresa von Eltz]] (*1978) *[[Matthias Emcke]] (*1963) *[[Roland Emmerich]] (*1955) (nemško-ameriški) *[[Sylke Enders]] (*1965) *[[Erich Engel|Erich (Gustav Otto) Engel]] (1891-1966) *[[Thomas Engel]] (1922-2015) *[[Erich Engels]] (1889-1971) *[[André Erkau]] (*1968) *[[Rainer Erler]] (*1933) == F == *[[Max Färberböck]] (*1950) *[[Arnold Fanck]] (1889-1974) *[[Harun Farocki]] (1944-2014) *[[Rainer Werner Fassbinder]] (1945-1982) *[[Eberhard Fechner]] (1926-1992) *[[Jan Fethke]] (1903-1980) *[[Andy Fetscher]] (*1980) *[[Nora Fingscheidt]] (*1983) *[[Elmar Fischer]] (*1968) *[[Wolfgang Fischer (režiser)|Wolfgang Fischer]] (*1970) *Oskar Fischinger (1900-1967) (animator, eksperiment.; nem.-amer.) *[[Peter Fleischmann]] (*1937) *[[Jörg Foth]] (*1949) *[[Till Franzen]] (*1973) *[[Sebastian Fritzsch]] (*1977) *[[Carl Froelich]] (1875-1953) *[[Gustav Fröhlich]] (1902-1987) *Hans Fromm (*1961) (direktor fotografije) == G == *[[Florian Gaag]] (*1971) *[[Dennis Gansel]] (*1973) *[[Karl Gass]] (1917-2009) (DDR-dokumentarist) *[[Claudia Garde]] (*1966) *[[Kurt Gerron]] (1897-1944) *[[Jan-Ole Gerster]] (*1978) *[[Matti Geschonneck]] (*1952) *[[Gisela Getty]] (*1949) *[[Martin Gies]] (*1951) *[[Andreas Goldstein]] (*1964) *[[Markus Goller]] (*1969) *[[Dominik Graf]] (*1952) *[[Roland Gräf]] (1934-2017) (NDR: režiser, dir. fotografije) *[[Valeska Grisebach]] (*1968) *[[Nina Grosse]] (*1958) *[[Richard Groschopp]] *[[Egon Günther]] (1927-2017) *[[Michael Gwisdek]] (1942-2020) == H == *[[Rolf Hädrich]] (1931-2000) *[[Oliver Haffner]] (*1974) *[[Hendrik Handloegten]] (*1968) *[[Michael Haneke]] (*1942) (nem.-avstrijski) *[[Thea von Harbou]] (1888-1954) *[[Thomas Harlan]] (1929-2010) *[[Veit Harlan]] (1899-1964) *[[Falk Harnack]] (1913-1991) *[[Siegfried Hartmann]] (1927) *[[O. E. Hasse]] (1903-1978) *[[Reinhard Hauff]] (*1939) *[[Leander Haußmann]] (*1959) *[[Thomas Heinemann]] (*1958) *[[Julia Heinz]] (*1976) *[[Benjamin Heisenberg]] (*1974) *[[Sonja Heiss]] (*1976) *[[Veit Helmer]] (*1968) *[[Florian Henckel von Donnersmarck]] (*1973) *[[Michael Herbig]] (*1968) *[[Stefan Hering]] (*1972) *[[Werner Herzog]] (*1942) *[[Oliver Hirschbiegel]] (*1957) *[[Christoph Hochhäusler]] (*1972) *[[Carl Hoffmann]] (1885-1947) *[[Kurt Hoffmann]] (1910-2001) *[[Ilse Hofmann]] (*1949) *[[Lew Hohmann]] (*1944) *[[Patrick Holzapfel]] (*1989) *[[Katharina Huber]] (*1985) *[[Ralf Huettner]] (*1954) *[[Hermine Huntgeburth]] (*1957) == J == *[[Georg Jacoby]] (1882-1964) *[[Thomas Jahn]] (*1965) *[[Thomas Jauch]] (*1958) *[[Leopold Jessner]] (1878-1945) *R. Jugert *[[Anna Justice]] (*1962) (ameriško-nemška) *Phil Jutzi (1896-1946) (snemalec) == K == *[[Cordula Kablitz-Post]] (*1964) (TV) *[[Peter Kahane]] (*1949) *[[Romuald Karmakar]] (*1965) *[[Rainer Kaufmann]] (*1959) *[[Sonia Liza Kenterman]] (grško-nemška) *[[Leo Khasin]] (*1973) *[[Rudolf Klein-Rogge]] (1885-1955) *[[Alexander Kluge]] (*1932) *[[Sophie Kluge]] (*1983) *[[Ulrich Köhler]] (*1969) *[[Wolfgang Kohlhaase]] (1931-2022) *Gottfried Kolditz‎ (DDR) *[[Lars Kraume]] (*1973) *[[Chris Kraus]] (*1963) *[[Stefan Krohmer]] (*1971) *[[Jan Krüger]] (*1973) *[[Siegfried Kühn]] (*1935) *[[Dirk Kummer]] (*1966) *[[Hans-Joachim Kunert]] (1929-2020) (DDR) *[[Dagmar von Kurmin]] (Riga, 1933-2020) == L == *[[Silvo Lahtela]] (*1959) (fin.-nem. rodu) *Karel Lamač (češko-nemški) ? *[[Gerhard Lamprecht]] (1897-1974) *[[Fritz Lang]] (1890-1976) (avstrijsko-nemško-ameriški) *Martin Langer (direktor fotografije) *[[Erwin Leiser]] (1923-1996) (nemško-švedski) *[[Paul Leni]] (1885-1929) *W. Liebeneiner *[[Jan Josef Liefers]] (*1964) Josef Liefers *[[Caroline Link]] (*1964) *[[Alois Johannes Lippl]] (1903-1957) *[[Ernst Lubitsch]] (1892-1947) == M == *[[Angelina Maccarone]] (*1965) *[[Kurt Maetzig]] (1911-2012) (NDR) * *[[Herbert Maisch]] (1890-1974) *Günther Marczinkowsky (snemalec) *[[Joe May]] (pr. i. ''Joseph Mandel'') (1880-1954) (avstr.-jud.porekla; nato v ZDA) *[[Oona von Maydell]] (*1985) *[[Sebastian Meise]] (*1976) (avstrijsko-nem.) *[[Robert Ménégoz]] (1926-2013) *[[Jeanine Meerapfel]] (*1943) (argentinsko-nem.) *Oskar Messter (1866-1944) *[[Helke Misselwitz]] (*1947) (NDR...) *[[Friedrich Müller]] *[[Hanns Christian Müller]] (*1949) *[[F.W. Murnau]] (''Friedrich Wilhelm Murnau''; pr.i. ''F. W. Plumpe'') (1888-1931) (nem.-amer.) == N == *[[Vivian Naefe]] (*1956) *[[Thorsten Näter]] (*1953) *[[Oliver Neumann]] (*1976) *[[David Nawrath]] (*1980) *[[Sandra Nettelbeck]] (*1966) *[[Rudolf Noelte]] (1921-2002) *[[Hans Noever]] (*1928) *[[Max Nosseck]] (1902-1972) == O == *[[Max Ophüls]] (Oppenheimer) (1902-1957) *[[Gerd Oswald]] (1919-1989) (nem.-amer. jud.rodu) *[[Richard Oswald]] (1880-1963) *[[Paul Otto (igralec)|Paul Otto]] (1878-1943) *[[Fedor Ozep]] (1895-1949) (rusko-nemški) == P == *[[Georg Wilhelm Pabst]] (1885-1967) (avstrijsko-nemški) *[[Wolfgang Panzer]] (*1947) *[[Heinz Paul]] (1893-1983) *[[Levin Peter]] (1985) (nem.-avstr.?) *[[Wolfgang Petersen]] (1941-2022) (nemško-amer.) *[[Christian Petzold (režiser)|Christian Petzold]] (*1960) *[[Hanns Anselm Perten]] (1917-1985) *[[Claus Peymann]] (*1937) *[[Erwin Piscator]] (1893-1966) *[[Hermann Pölking]] (*1954) *[[Alexandre Powelz]] (*1970) *[[Rosa von Praunheim]] (*1942) *[[Peter Przygodda]] (1941-2011) == R == *[[Max Reinhardt]] (1873–1943) *[[Lotte Reiniger]] (1899-1981) *[[Günther Reisch]] (1927-2014) *[[Edgar Reitz]] (*1932) *[[Martin Repka]] (*1975) *[[Giulio Ricciarelli]] (*1965) *[[Leni Riefenstahl]] (1902-2003) *[[Arthur Robison]] (1883-1935) (amer.-nem.) *[[Oskar Roehler]] (*1959) *[[Marcus Otto Rosenmüller]] (*1963) *[[Marc Rothemund]] (*1968) *[[Walter Ruttman]] (1887-1941) *[[Jan Ruzicka]] (*1959) *[[Stellan Rye]] (1880-1914) == S == *[[Helke Sander]] (*1937) *[[Helma Sanders-Brahms]] (1940-2014) *[[Anno Saul]] (*1963) *[[Peter Schamoni]] (1934-2011) *[[Thomas Schamoni]] (1936-2014) *[[Ulrich Schamoni]] (1939-1998) *[[Victor Schamoni]] (1901-1942) *[[Angela Schanelec]] (*1962) *[[Mascha Schilinski]] (*1984) *[[Christoph Schlingensief]] (1960-2010) *[[Volker Schlöndorff]] (*1939) *[[Daniel Schmid]] (1941-2006) *Hans Schneeberger (1895-1970) (avstrijsko-nem.) *[[Gerd Schneider]] (*1974) *[[Magda Schneider]] (1909-1996) (mati Romy Schneider)Peter Schütte *[[Hans Schomburgk]] (1880–1967) (Afrika, Codelli...) *[[Jan Schomburg]] (*1976) *[[Maria Schrader]] (*1965) *[[Werner Schroeter]] (1945-2010) *Fred Schuler (1940) (direktor fotografije) *[[Reinhold Schünzel]] (1886-1954) *[[Jan Schütte]] (*1957) *[[Peter Schütte]] (1911-1973) *[[Hans Dieter Schwarze]] (1926-1994) *[[Til Schweiger]] (*1963) *[[Robert Schwentke]] (*1968) *[[Christian Schwochow]] (*1978) *Guido Seeber (1879-1940) (direktor fotografije) *[[Daniel Seideneder]] (*1978) *[[Herbert Selpin]] (1902-1942) *[[Haro Senft]] (1928-2016) *[[Katrin Seybold]] (1943-2012) *[[Robert Siodmak]] (1900–1973) (nem.-amer.) *[[Wolfgang Schleif]] (1912-1984) (DDR) *[[Maria Speth]] (*1967) *[[Ulrich Stark]] (*1943) *[[Wolfgang Staudte]] (1906-1984) *[[Hans Steinhoff]] (1882-1945) *[[Robert Adolf Stemmle]] (1903-1974) *[[Isabelle Stever]] (*1963) *[[Hannes Stöhr]] (*1970) *[[Philipp Stölzl]] (*1967) *[[Jean-Marie Straub]] (*1933) (francosko-nemški) *[[Thomas Stuber]] (*1981) *[[Franziska Stünkel]] (*1973) *[[Hans-Jürgen Syberberg]] (*1935) == T == *[[Katharina Thalbach]] (*1954) *[[Heinz Thiel]] (1920-2003) (NDR) *[[Rolf Thiele]] (1918-1994) *[[Joya Thome]] (*1990) *[[Rudolf Thome]] (*1939) *[[Hansjörg Thurn]] (*1960) *[[Matthias Tiefenbacher]] (*1962) (TV) *[[Peter Timm]] (*1950) *[[Tom Toelle]] (1931-2006) *[[Victor Tourjansky]] (Vyacheslav Turzhansky) (1891-1976) (rusko-nemški) *Florian Trenker (1930-2003) (direktor fotografije, režiser) *[[Luis Trenker]] (1892-1990) *Wolfgang Treu (1930-2018) (direktor fotografije) *[[Margarethe von Trotta]] (*1942) *[[Joachim Tschirner]] (*1948) *[[Tom Tykwer]] (*1965) == U == * [[Gustav Ucicky]] (1898–1961) (avstrij.-nemški) *[[Wolfgang Urchs]] (1922–2016) == Ü == *[[Klaus Überall]] (1924-2008) *[[Yeşim Ustaoğlu]] (*1960) == V == *[[János Veiczi]] (1924-1987) (madž.-NDR) *[[Andres Veiel]] (*1959) *[[Michael Verhoeven]] (*1938) *[[Paul Verhoeven]] (1901-1975) *[[Simon Verhoeven]] (*1972) *[[Hans-Erich Viet]] (*1953) * [[Joseph Vilsmaier]] (*1939) *[[Frank Vogel]] (1929-1999) (NDR) *Maryna Vroda (*1982) (ukrajinsko-nemška) == W == *[[Otto Waalkes]] (*1948) *Fritz Arno Wagner (1884/9?–1958) (snemalec) *Gustav von Wangenheim (DDR) *Fritz Wendhausen (1890-1962) *[[Paul Wegener]] (1874-1948) *[[Ina Weisse]] (*1968) *[[Wim Wenders]] (*1945) *[[Robert Wiene]] (1873-1938) *[[Gero Weinreuter]] (*1971) *Peter Weiss (1916-1982) *Sebastian Weis *[[Sharon von Wietersheim]] (*1959) (ZDA) *[[Anne Wild]] (*1967) *Wilhelm Otto „Willy“ Zielke (1902-1989) *[[Franz Peter Wirth]] (1919-1999) *[[Udo Witte]] (*1952) *[[Carl Heinz Wolff]] (1884-1942) *[[Konrad Wolf]] (1925-1982) (NDR) == Z == *[[Frederic Zelnik]] (1885-1950) (jud.-nem.-amer.) *[[Herrmann Zschoche]] (*1934) *[[Christian Zübert]] (*1973) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Filmski reziserji]] [[Kategorija:Nemški film|Režiserji]] [[Kategorija:Nemški filmski režiserji|*]] ocoinfunf5pe8lyj5e1dr322h8mehvj 0 52594 6732244 6674147 2026-08-07T14:04:37Z ~2026-32552-67 260877 /* N */ 6732244 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *A. P. J. Abdul Kalam *[[Lakshman Acharya]] *[[Suvendu Adhikari]] *L. K. Advani = [[Lal Krishna Advani]] (1927-) *Fakhruddin Ali Ahmed *[[B. R. Ambedkar]] /[[Bhimrao Ramdži Ambedkar]] *Mohammad Hamid Ansari (1937-) *[[Rajendra Arlekar]] *[[Gurmit Singh Aulakh]] (1938–2017) vodja Sikhov (ZDA) == B == * [[Bal Gangadhar Tilak]] * [[Bal Thackeray]] * [[Baldev Ram Mirdha]] * [[Brish Ban]] * [[Mamata Banerjee]] (1955-) * [[Jyoti Basu]] (1914-2010) *[[Uma Bharti]] * [[Buddhadeb Bhattacharya]] *Hemvati Nandan Bahuguna *Sunderlal Bahuguna *[[Lal Bihari]] == C == *Subhas Chandra Bose *Shyama Charan Shukla * [[Charu Majumdar]] * [[Jagit Singh Chauhan]] (1929–2007) vodja Sihkov * [[Chaudhari Kumbharam Arya]] *Charan Singh *Shivraj Singh Chauhan *[[Amarsinh Chaudhary]] (1941-2004) == D == *[[Shripat Amrit Dange]] *[[Dasarath Deb]] *[[Morardži Desaj]] (1896–1995) Morarji Desai *Chaudhary [[Devi Lal]] *[[Rabri Devi]] *[[Jagdeep Dhankhar]] *[[Sheila Dikshit]] == E == * [[E.K. Nayanar]] == F == == G == * [[Ghulam Nabi Azad]] *[[Arun Gandhi]] *[[Feroze Gandhi]] *[[Indira Gandhi]] *[[Kasturba Gandhi]] (1869-1944) *[[Mahatma Gandhi|Mohandás Karamčand Gándhi]] *[[Rahul Gandhi]] *[[Rajiv Gandhi]] (1944-1991) *[[Sonia Gandhi]] (1946) *[[La. Ganesan]] *[[Babulal Gaur]] *[[Arun Gawli]] *[[Giri V. V.]] ([[Venkata Varahagiri Giri]]) V. V. Giri *H. D. Deve Gowda (Haradanahalli Doddegowda Deve Gowda) *Inder Kumar Gujral (1919-2012) == H == * [[Najma Heptulla]] * Mohammad Hidayatullah * [[Zakir Hussain]] == I == == J == * [[Jagdish Tytler]] * [[Jagjivan Ram]] * Arun Jaitley *Balram Jakhar *B. D. Jatti * [[J Jayalalithaa]] * [[Jayaprakash Narayan]] * [[Jawaharlal Nehru]] (1889–1964) *Motilal Nehru * [[Jyoti Basu]] == K == * [[Kundapur Vaman Kamath]] * [[Prakash Karat]] *[[Arvind Kejriwal]] *[[Ram Nath Kovind]]  * Krishan Kant * [[Mallikarjun Kharge]] (1942-) * [[S. M. Krishna]] *[[Dilip Kumar]] (1922–2021) *[[Inder Kumar Gujral]] (1919–2012) *D. Kupendra Reddy == L == * [[Lal Krishna Advani]] * [[Lal Bahadur Shastri]] * [[Lalu Prasad Yadav]] * [[Rejaul Karim Laskar]] * [[Menakši Leki]] (Meenakshi Lekhi) ==M== * [[M Karunanidhi]] * [[Mani Shankar Aiyar]] * [[Manik Sarkar]] * [[Manohar Gajanan Joshi]] (1937–2024) * [[Manohar Joshi]] Murli Manohar Joshi (1934-) * [[Manohar Parrikar]] * [[Mayawati]] * [[Krishna Menon]] * [[Nathuram Mirdha]] * [[Brajesh Chandra Mishra]] (1928-2012) * [[Shyam Nandan Mishra]] (1920–2004) * [[Vikram Misri]] (1964-) *[[Narendra Modi]] (1950-) * [[Mufti Mohammad Sayeed]] *[[Pranab Kumar Mukherjee]] (1935–2020) * [[Mulayam Singh Yadav]] * [[Draupadi Murmu]] (r. Durgi Biranchi Tudu) (1958-) == N == * [[Jagat Prakash Nadda]] (J. P. Nadda) * [[Venkaiah Naidu]] * [[E. M. S. Namboodiripad]] * Gulzarilal Nanda (1898–1998) *[[K. R. Narayanan]] /Kocheril Raman Narayanan *[[Džavaharlal Nehru]] (1889–1964) *[[Motilal Nehru]] (1861–1931) *[[Vijaya Lakshmi Nehru Pandit]] (1900–1990) *[[Natwar Singh]] * [[Nripen Chakroborthy]] == P == * [[Edappadi Karuppa Palaniswami]]     * [[Pt. Tarkeshwar Pandey]] * Anandiben Patel *Sardar [[Vallabhbhai Patel]] (1875–1950) *Gopal Swarup Pathak *[[Pratibha Devisingh Patil]] (1934-) *[[R. R. Patil]] *[[Sunderlal Patwa]] *[[Sharad Pawar]] *[[P. Chidambaram]] *Vallabhbhai Patel (1875-1950) *Vijaya Lakshmi Pandit (1900-1990) *Govind Ballabh Pant *Om Prakash Kohli  * [[Pranab Mukherjee]] * [[Ganga Prasad]] *[[Rajendra Prasad]] * [[Pratapsinh Rane]] <code>-            </code> ==R== *Sir [[Sarvepalli Radhakrishnan]] (1888–1975) *[[Chakravarti Rajagopalachari]] *[[Etela Rajender]] *Jagjivan Ram *[[MG Ramachandran]] *Burgula Ramakrishna Rao *[[Narasimha Rao]] ([[P. V. Narasimha Rao]]) *[[Harish Rawat]] *[[T. Nagi Reddy]] *Neelam Sanjiva Reddy *[[Manabendra Nath Roy]] (M. N. Roy) * [[Rajiv Pratap Rudy]] * [[Ram Vilas Paswan]] * [[Ramaswamy Venkataraman]] * [[Ravi Shankar Prasad]] == S == *[[Bakhshish Singh Sandhu]] (vodja Sihkov) *[[Vinayak Damodar Savarkar]] (1883-1966) *[[Amit Shah]] * [[Shankar Dayal Sharma]] (1918–1999) * [[Chandra Shekhar]] * [[Shibu Soren]] *[[Amar Singh (politik)|Amar Singh]] * [[Amarinder Singh]] *[[Arjun Singh]] *[[Amarinder Singh]] *[[Bhupinder Singh of Patiala]] *[[Charan Singh]] *[[Kalyan Singh]] *[[Manmohan Singh]] (1932-2024) *[[Rajnath Singh]] *[[Vishwanath Pratap Singh]] *[[Zail Singh]] *Chandra Shekhar * [[Shivraj Patil]] * [[Somnath Chatterjee]] * Muthuvel Karunanidhi Stalin * [[Subhash Chandra Bose]] (1897-1945) * [[Suresh Kalmadi]] (1944) * [[Sushilkumar Shinde]] (1941) * Harkishan Singh Surjeet == T == * [[Saumyendranath Tagore]] * Lalji Tandon *[[V. M. Tarkunde]] (1909-2004) *[[Raj Thackeray]] *N. D. Tiwari *Kamalapati Tripathi == V == * [[Venkata Varahagiri Giri]] * [[Atal Bihari Vajpayee]] (1924-2018) Atal Bihari Vajpayee *[[Venkaiah Naidu]], [[BJP]] *Ramaswamy Venkataraman (1910-2009) * [[Vilasrao Deshmukh]] * [[Vinay Katiyar]] *[[Motilal Vora]] *[[P.K. Vasudevan Nair]] == Y == * [[Yashwant Sinha]] (1937) *Ram Naresh Yadav *[[Mohan Yadav]]  *Mulayam Singh Yadav *Akhilesh Yadav *[[Sitaram Yechury]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Indijcev|Politiki]] [[Kategorija:Indijski politiki|*]] er4lhqcj77bkyip22hgvri10iuynlxh 0 63816 6732650 6621995 2026-08-08T08:54:42Z Gledalec 242658 pp 6732650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Mont Blanc | other_name = {{lang-fr|Mont Blanc}} <br/> {{lang-it|Monte Bianco}} | photo = Mont Blanc and Dome du Gouter.jpg | photo_caption = Mont Blanc in Dôme du Goûter | elevation_m = 4.808,7 <ref name="BFM4809">{{navedi novice|url=http://www.bfmtv.com/planete/le-mont-blanc-passe-de-4-810-metres-a-4-8087-metres-913753.html|title=Le Mont-Blanc passe de 4.810 mètres à 4.808,7 mètres}}</ref> | elevation_ref = | prominence = 4696&nbsp;m<span title="above the wind-gap"> ↓&nbsp;</span> pri [[Kubensko jezero|Kubenskem jezeru]] | prominence_ref = <br /><small>11. mesto</small> | parent_peak = [[Mount Everest]]<ref group = opomba>Although [[Mount Elbrus]] is normally considered the tallest mountain in Europe, the latter continent is part of the [[Eurasian]] land mass, which culminates at Mount Everest (highest col between Mont Blanc and Mount Everest: 113 m [http://www.peakbagger.com/KeyCol.aspx?pid=9941]; highest col between Mount Elbrus and Mount Everest: 901 m [http://www.peakbagger.com/KeyCol.aspx?pid=10381]).</ref> | isolation = 2.812&nbsp;km<span title="to"> →&nbsp;</span>[[Kukurtlu]] | map = Alpe | map_caption = Lega v Alpah | listing = [[Najvišji vrhovi po celinah]] | location = [[Dolina Aoste]], Italija <br>[[Haute-Savoie]], Francija | range = [[Savojske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|45|49|58|N|6|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} | range_coordinates = | first_ascent = 8. avgust 1786 <br/><!-- --> [[Jacques Balmat]] <br/><!-- --> [[Michel-Gabriel Paccard]] | easiest_route = }} '''Mont Blanc''' (francosko) ali '''Monte Bianco''' (italijansko) (pomeni ''Bela gora'') je najvišja gora v [[Alpe|Alpah]], [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] in [[Evropska Unija|Evropski uniji]]. Visoka je približno 4.810 m, zaradi snega se njena višina skozi leta spreminja. Goro imenujejo tudi ''Bela dama'' ({{jezik-fr|La Dame blanche}}) ali ''Belka'' ({{jezik-it|Il Bianco}}). Masiv Mont Blanca se nahaja v [[Savojske Alpe|Savojskih Alpah]] na meji med [[Francija|Francijo]] in [[Italija|Italijo]], vrh pa leži v Franciji. Dva najbolj znana kraja v bližini gore sta [[Chamonix]] v departmaju [[Haute-Savoie]] v Franciji, kjer so potekale prve zimske [[olimpijske igre]], in Courmayeur v dolini Aoste v Italiji. Ker je Mont Blanc dolgo česa veljal za najvišjo goro v [[Evropa|Evropi]] (najvišji [[Elbrus]] s 5.642 m je na [[Kavkaz]]u), je že od samega začetka predstavljal izziv za pionirje [[Alpinizem|alpinizma]]. Prva sta se na vrh povzpela Francoza [[Jacques Balmat]] in [[Michel Paccard]] leta 1786. Danes goro vsako leto obišče na tisoče alpinistov in turistov, na žalost pa so vzponi na goro, zaradi taljenja ledu, iz leta v leto bolj nevarni. Okolica gore je tudi pomembna prometna pot, zato so v ta namen leta 1957 začeli graditi predor pod Mont Blancom, ki so ga končali leta 1965 in je dolgo časa veljal za najdaljši predor na svetu. Danes predor predstavlja eno glavnih prometnih povezav v Alpah in Evropi. == Zgodovina == Po do sedaj znanih podatkih sta 8. avgusta 1786 kot prva vrh Mont Blanca osvojila Francoza Jacques Balma in Michel Paccard. Njun vzpon je vzpodbudil in nagradil aristokrat Horace-Benedict Saussure, ki se je v zgodovino zapisal kot začetnik gorništva. Prva ženska, ki je osvojila vrh, je bila Marie Paradis, nanj se je povzpela leta 1808. Danes goro in njeno okolico vsako leto obišče več tisoč planincev in turistov. Zaradi dobro utrjenih poti in žičnice, ki planince in turiste pripelje 1.000 metrov pod vrh, vzpon na goro že dolgo časa ne velja več za zahteven podvig. Edina večja prepreka, ki planince čaka pri vzponu, je [[višinska bolezen]], ki nastane zaradi pomanjkanja [[kisik]]a, višinska bolezen je tudi glavni vzrok vseh nesreč na tej gori. Največ nesreč se zgodi poleti, ko je gora zaradi ugodnih vremenskih razmer najbolj obiskana. Nevarnosti za plezalce pa ne predstavlja samo velika višina, ampak tudi globalno segrevanje. To je povzročilo pospešeno taljenje [[ledenik]]ov, zaradi česar v poletnih mesecih marsikatera pot postane neprehodna. Poleg alpinistov so se za najvišjo goro Evrope dolga desetletja zanimali tudi politiki. Kot velik problem se je izkazala meja, ki se je skozi zgodovino neprestano spreminjala. Sprva naj bi bil vrh gore v Italiji, nato na meji med obema državama, zdaj pa se nahaja v Franciji. Za goro so se zanimali tudi znanstveniki, zato so pod vrhom postavili observatorij, projekta se je lotil sam [[Gustav Eiffel]] (konstruktor [[Eifflov stolp|Eifflovega stolpa]]), vendar je kasneje nad njim obupal. Observatorij so kasneje kljub številnim težavam vseeno zgradili. Deloval med letoma 1893 in 1906, nato pa ga je pogoltnil led. Dva najbolj znana kraja pri Mont Blancu sta Chamonix v departmaju Haute-Savoie v Franciji (to je bil kraj prvih zimskih olimpijskih iger leta 1924) in Courmayeur v [[Dolina Aoste|dolini Aoste]] v Italiji. Med obema mestoma pod to goro poteka cestni [[predor]], katerega gradnja se je začela leta 1959 in zaključila leta 1965. [[Predor pod Mont Blancom]] je dolg 11,6 kilometra in je ena od glavnih alpskih prometnih povezav. Gora je bila priča tudi dveh letalskih nesreč. Leta 1950 se je v njen masiv zaletelo letalo Air Indija, podobna nesreča se je zgodila leta 1966, vanjo je bilo prav tako udeleženo letalo Air Indije. Obe letali sta bili namenjeni v [[Ženeva|Ženevo]] in v obeh nesrečah ni bilo preživelih. == Vrh == [[File:Mont Blanc 3D small.gif|thumb|upright=1.1|Mont Blanc v predstavitvi 3D]] V nasprotju z veliko večino gor, kjer je vrh kamnit, je vrh Mont Blanca zgrajen iz ledu. Prav zaradi te zgradbe je bilo višino gore dolgo časa izredno težko določiti saj se debelin ledu neprestano spreminja. Dolgo časa je veljalo, da je Mont Blanc visok 4.807 m, leta 2002 pa so s pomočjo sistema [[GPS]] določili novo višino, 4.810,40 m. Vendar znanstveniki še vedno niso bili zadovoljni z rezultati, zato so leta 2003 začeli izvajati nove meritve. Te so pokazale, da je bil vrh v letu 2003 visok 4.808,45 m in da se je premaknil za 75 cm od lokacije, kjer je bil izmerjen leto prej. Od takrat naprej višino in lokacijo vrha gore merijo vsaki dve leti. Po obsežnih raziskavah z radarjem so ugotovili, da se kamniti vrh nahaja na višini okoli 4.792 m, približno 40 m zahodno od ledenega vrha. Stranski vrh je [[Mont Blanc de Courmayeur]] na jugovzhodnem grebenu, ki tvori vrh masivne jugovzhodne stene gore. Na vrh Mont Blanca vodi več različnih poti, najbolj znane in najlažje so: * Gouter rout (Saint-Gervais - Nid d'Aigle - Tete Rousse - Aiguille de Gouter - Dome de Gouter – Vallot – Arete des Bosses-Mont Blanc) * Three-Mont-Blanc route ( Chamonix – [[Aiguille du Midi]] – Col du Midi (koča Cosmiques) – Mont Blanc du Tacul – Combe maudite - Mont-Maudit - Col de la Brenva - Mont-Blanc) * Grand Mulets route (Chamonix - Plan de l'Aiguille - Jonction - Grands Mulets (koča Grands Mulets) - Petit Plateau - Grand Plateau - Vallot - arete des Bosses - Mont-Blanc ) * Aiguilles Grises rout (Courmayeur - Val-Veny - Miage Glacier - Gonella (koča) - Aiguilles Grises ridge - Piton des Italiens - Vallot - arete des bosses - Mont-Blanc) [[Slika:Mont Blanc Panorama from Mont Blanc Refugee, Italy.jpg|thumb|center|600px|Pogled na Mont Blanc iz Italije.]] == Opombe == {{sklici|group=opomba}} == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Massif du Mont Blanc}} * [http://www.summitpost.org/show/mountain_link.pl/mountain_id/63 Mont Blanc] * [http://www.chamonet.com/webcam/chamonix/21 Mont-Blanc summit webcam]: Close up of the summit of the Mont Blanc and its glaciers at 4811m. * [http://www.webcam-montblanc.com/ Mont-Blanc panoramic webcam]: See severals points of view of the Mont-Blanc range and zoom on the top. * [http://www.peakware.com/peaks.html?pk=184 Mont Blanc on Peakware] * [http://www.summitpost.org/mont-blanc/150245 Mont Blanc on Summitpost] * [http://www.pbs.org/wgbh/nova/mtblanc/ Descent into the Ice] Companion web site to the PBS NOVA program which follows a glaciologist and a climber into the glacier caves of Mont Blanc * [http://www.planetware.com/map/chamonix-mont-blanc-map-f-cham.htm Chamonix-Mont-Blanc Map ] * [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11252700 The scientific observatories on Mont Blanc.] {{Najvišje točke Evrope}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Savojske Alpe]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] {{normativna kontrola}} da98c9vddwgupa8ed8y4h3pih7l228w 0 67372 6732246 6626063 2026-08-07T14:05:42Z ~2026-32552-67 260877 /* N */ 6732246 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Danci|danskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Dancev|Danska|danskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[P.A. Alberti|P. A. Alberti]] - [[Simon Emil Ammitzbøll-Bille]] - [[Carl Christoffer Georg Andræ]] - [[Margrete Auken]] - [[Svend Auken]] - == B == [[Fredrik Bajer]] - [[Nina Bang]] - [[Peter Georg Bang]] - [[Lars Barfoed]] - [[Hilmar Baunsgaard]] - [[Bendt Bendtsen]] - [[Christen Berg]] - [[Andreas Peter Bernstorff]] - [[Johann Hartwig Ernst, grof von Bernstorff]] - [[Klaus Berntsen]] - [[Ritt Bjerregaard]] - [[Christian Albrecht Bluhme]] - [[Anker Boye]] - [[Jan Boye]] - [[Vilhelm Buhl]] - == C == [[J. C. Christensen]] - [[Christian Mejdahl]] - [[Henning Christophersen]] - == D == [[Johan Henrik Deuntzer]] - [[Thomas Døssing]] - [[Pelle Dragsted]] == E == [[Karen Ellemann]] - [[Jakob Ellemann-Jensen]] - [[Uffe Ellemann-Jensen]] - [[Erik Eriksen]] - [[Lene Espersen]] - [[Jacob Brønnum Scavenius Estrup]] - == F == [[Tove Fergo]] - [[Mariann Fischer Boel]] - [[Christen Andreas Fonnesbech]] - [[Claus Hjort Frederiksen]] - [[Mette Frederiksen]] - [[Johan Friis]] - Michael Ped-ersen Friis - == G == [[Kristoffer Gabel]] - [[Søren Gade]] - [[Pia Gjellerup]] - [[Mogens Glistrup]] - Pe-der Griffenfeld - [[Ove Høegh-Guldberg]] - [[Ulrik Frederick Gyldenløve]] - [[Mogens Gøye]] - [[N. F. S. Grundtvig]] - == H == [[Bertel Haarder]] - [[Carl Christian Hall]] - [[Eva Kjer Hansen]] - [[Flemming Hansen]] - [[Hans Christian Hansen]] - [[Poul Hartling]] - [[Nick Hækkerup]] - [[Sophie Hæstorp Andersen]] - [[Connie Hedegaard]] - [[Hans Hedtoft]] - [[Aki-Matilda Høegh-Dam]] (Grenlandija) - [[Carl Holst]] - [[Ludvig Holstein-Holsteinborg]] - [[Ludvig Holstein-Ledreborg]] - [[Tom Høyem]] - [[Rikke Hvilshøj]] - [[Hugo Egmont Hørring]] - [[Viggo Hørup]] - [[Svend Erik Hovmand]] - == J == [[Mimi Jakobsen]] - [[Marianne Jelved]] - [[Svend Aage Jensby]] - [[Frank Jensen]] - [[Kristian Jensen]] - [[Knud Jespersen]] - [[Anker Jørgensen]] - [[Dan Jørgensen]] - == K == [[Viggo Kampmann]] - [[Pia Kjærsgaard]] - [[Henriette Kjær]] - [[Jeppe Kofod]] - [[Jens Otto Krag]] - [[Christian Emil Krag-Juel-Vind-Frijs]] - [[Knud Kristensen]] == L == [[Aksel Larsen]] - [[Orla Lehmann]] - [[Otto Liebe]] - [[Martin Lidegaard]] - [[Stephanie Lose]] - [[Mogens Lykketoft]] - == M == [[Thomas Madsen-Mygdal]] - [[Brian Mikkelsen]] - [[Adam Gottlob Moltke]] - [[Adam Wilhelm Moltke]] - [[Ditlev Gothard Monrad]] - [[Per Stig Møller]] - == N == [[Hans Nansen]] - [[Niels Neergaard]] - [[Holger K. Nielsen]] - [[Birgitte Nygaard Markussen]] == O == [[Christopher Oldenburški]] - [[Kjeld Olesen]] - [[Pia Olsen Dyhr]] - Pe-der Oxe - == Ø == [[Anders Sandøe Ørsted]] - [[Morten Østergaard]] == P == [[Thor Pedersen]] - [[Carl Petersen]] - [[Niels Helveg Petersen]] - [[Troels Lund Poulsen]] == R == [[Johan Rantzau]] - [[Anders Fogh Rasmussen]] - [[Lars Løkke Rasmussen]] - [[Poul Nyrup Rasmussen]] - [[Tage Reedtz-Thott]] - [[Carl Edvard Rotwitt]] - == S == [[Anders Samuelsen]] - [[Helge Sander]] - [[Erik Scavenius]] - [[Poul Schlüter]] - [[Hans Christian Schmidt]] - [[Hannibal Sehested (1609-1666)]] - [[Hannibal Sehested (1842-1924)]] - [[Peter Sørensen|''Peter'' ''Sørensen'']] ''-'' [[Thorvald Stauning]] - [[Poul Christian Stemann]] - [[Johann Friedrich Struensee]] - [[Frode Sørensen]] - [[Inger Støjberg]] == T == [[Helle Thorning-Schmidt]] - [[Kristian Thulesen Dahl]] - [[Jan Trøjborg]] - [[Ulla Tørnæs]] - == U == [[Corfitz Ulfeldt (1606-1664)]] - [[Jacob Ulfeldt (1567-1630)]] - [[Jacob Ulfeldt (1535-1593)]] - == V == [[Christoffer Valkendorff]] - [[Margrethe Vestager]] - == W == [[Nicolai Wammen]] == Z == [[Carl Theodor Zahle]] - {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Dancev|Politiki]] [[Kategorija:Danski politiki|*]] 8d7mjmfwuqkea0h4dy71ygiv7hge7kn 0 67767 6732712 5313800 2026-08-08T10:16:39Z ~2026-32552-67 260877 /* C */ 6732712 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[dramatik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[François Archambault]] == C == * [[Geneviève Billette]] * [[Michel Marc Bouchard]] * [[Serge Boucher]] * [[George Boyd]] * [[Leanna Brodie]] * [[Daniel Brooks]] * [[Mark Brownell]] == C == * [[Donald Cameron]] (1937-2020) * [[Réjane Charpentier]] * [[Normand Chaurette]] * [[Olivier Choinière]] * [[Marie Clements]] * [[Michael Cook]] * [[Hugues Corriveau]] == D == * [[Daniel Danis]] * [[Claudia Dey]] * [[Brian Drader]] * [[Jasmine Dubé]] == F == * [[Timothy Findley]] * [[Denis Foon]] * [[Carole Fréchette]] * [[David French]] == G == * [[Lorena Gale]] * [[Ken Gass]] * [[Jean-Rock Gaudreault]] * [[Joanna Glass]] * [[Linda Griffiths]] == H == * [[Michael Healey]] * [[Tomson Highway]] * [[Maureen Hunter]] == K == * [[Kevin Kerr]] * [[Lois Reynolds Kerr]] * [[Sunil Kuruvilla]] == L == * [[John Lazarus]] * [[Suzanne Lebeau]] * [[Mark Leiren-Young]] * [[Robert Lepage]] * [[François Létourneau]] * [[Wendy Lill]] == M == * [[Ann-Marie MacDonald]] * [[Daniel MacIvor]] * [[David Mackay]] * [[Michael MacLennan]] * [[Joan MacLeod]] * [[Jacques Marchand]] * [[Clem Martini]] * [[Carole Massé]] * [[Stephen Massicotte]] * [[Bruce McManus]] * [[Frank Moher]] * [[Kim Morrissey]] * [[Daniel David Moses]] * [[Wajdi Mouawad]] * [[Colleen Murphy]] * [[John Murrell]] == O == * [[Kathleen Oliver]] * [[Michel Ouellette]] == P == * [[Morris Panych]] * [[Sharon Pollock]] == R == * [[James Reaney]] * [[Michael Redhill]] * [[Jean-Pierre Ronfard]] * [[Saul Rubinek]] == S == * [[Rick Salutin]] * [[Richard Sanger]] * [[Djanet Sears]] * [[Sandra Shamas]] * [[Jason Sherman]] * [[Gaétan Soucy]] * [[Ron Sparks]] * [[Kent Stetson]] * [[Eugene Strickland]] == T == * [[Drew Hayden Taylor]] * [[Vern Thiessen]] * [[Judith Thompson]] * [[Theresa Tova]] * [[Lise Tremblay]] * [[Michel Tremblay]] == V == * [[Lise Vaillancourt]] == W == * [[Craig Walker]] * [[George F. Walker]] * [[Lance Woolaver]] == Y == * [[David Young (kanadski dramatik)|David Young]] {{seznami narodov po poklicu|dramatikov}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Dramatiki]] [[Kategorija:Kanadski dramatiki|*]] diixk97bkauo4z74k8q2lna8uvojulu 0 72610 6732543 6717422 2026-08-08T00:23:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732543 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Straža}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Dušan Krštinc]] |grb=Grb Občine Straža.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Straza.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina= 28,5 |prebivalstvo=4000 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2076 |ženske=1924 |splet=https://www.obcina-straza.si/|sedež=[[Straža, Straža|Straža]]}} '''Občina Straža''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.000 prebivalci. Občina je nastala 1. januarja 2007 po izločitvi iz [[Občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Leži ob reki [[Krka|Krki]] in meji na naslednje občine: [[občina Dolenjske Toplice]], [[občina Mirna Peč]], [[Mestna občina Novo mesto]], [[občina Žužemberk]]. Občinski praznik je 22. april, ko je bila leta 1878 v Vavti vasi ustanovljena prva [[osnovna šola]].<ref name="vodnik">{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje občine spada pod [[Župnija Vavta vas|župniji Vavta vas]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.vavta-vas.si/zupnija/ |title=O župniji Vavta vas |accessdate=25.2.2015 |date= |format= |work=Župnija Vavta vas |archive-date=2015-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904081457/http://www.vavta-vas.si/zupnija/ |url-status=dead }}</ref> in [[Župnija Prečna|Prečna]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji |title=O župniji Prečna |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Župnija Prečna |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304225400/http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji |url-status=dead }}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2002 je imela občina (takrat še v okviru [[Mestna občina Novo mesto|novomeške občine]]) 3.661 prebivalcev, stanje leta 2015 pa izkazuje 3.810 prebivalcev.<ref name="stat2015">{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp |title=Podatkovni portal SI-STAT |accessdate= 25.2.2015|date= |format= |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> Najvišja vzpetina v občini je Straška gora z najvišjim vrhom Srobotnik z nadmorsko višino 593 m. == Zgodovina == Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v [[Paleolitik|starejši kameni dobi]]. Iz obdobja [[Halštatska doba|starejše železne dobe]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz [[2. stoletje|2.]] in [[3. stoletje|3. stoletja]], nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi [[Slovani|Slovanov]], je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi [[dvorec Zalog (Breitenau)]] (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več. V [[19. stoletje|19. stoletju]] sta se naselji [[Vavta vas]] in [[Straža, Straža|Straža]] pričeli modernizirati in industrializirati. Aurespergi so v bližini začeli izkoriščati lesena bogastva, tako je kraj leta 1894 dobil [[Železniški prevoz|železnico]] in [[Parna žaga|parno žago]]. Vinogradništvo je v letih 1900-1901 zelo prizadela trtna uš, vendar je preživelo. leta 1940 sta Straža in Vavta vas dobili električno napeljavo. == Naselja == [[Slika:Straža, Slovenia.jpg|thumb|right|250px|Straža leži ob Krki pod Straško goro]] Občino sestavljajo naselja: [[Dolnje Mraševo]], [[Drganja sela]], [[Jurka vas]], [[Loke, Straža|Loke]], [[Podgora, Straža|Podgora]], [[Potok, Straža|Potok]], [[Prapreče pri Straži]], [[Rumanja vas]], '''[[Straža, Straža|Straža]]''', [[Vavta vas]] in [[Zalog, Straža|Zalog]]. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gornja Straža, Jurka vas, Mali Podljuben in Gornje Polje. == Gospodarstvo == [[Slika:2016-2-Straža (5).JPG|thumb|right|250px|Les čaka na predelavo v Novolesovem obratu v Straži]] Poleg vinogradništva in gozdarstva so bili za naselje včasih značilni tudi mlini na Krki; ohranjeni so le trije, ki pa ne obratujejo več. V občini so razviti gozdarstvo in lesna industrija, kmetijstvo, storitvene dejavnosti. V kraju so tudi skladišča državnih blagovnih rezerv. == Infrastruktura == [[Slika:2016-2-Straža wooden bridge Loke.JPG|thumb|right|250px|Leseni most v Lokah]] V občini je 80&nbsp;km večinoma [[asfalt]]iranih cest. [[Železniška proga|Železnica]] do Novega mesta služi tovornemu prometu. Na območju občine so osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče, več cerkva, kulturni dom, bencinska črpalka. Na območju občine deluje tudi [[Letališče Novo mesto-Prečna|letališče Straža/Prečna]] s travnato vzletno-pristajalno stezo za motorna in jadralna letala, eno večjih v Sloveniji (dolžina steze je 2.000 m). Čez reko Krko je zgrajenih več mostov, med njimi v celoti lesen in pred leti obnovljen v Lokah, ki je vpisan v seznam kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21978|title=Potok pri Straži - Leseni most |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> Prebivalcem, zlasti šoloobveznim otrokom pa veliko pomeni nov most za pešce in kolesarje pri osnovni šoli Vavta vas (lokacija: {{Coord|45|47|4.74|N|15|4|57.74|E|display=inline}}).<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html |title=Nov most v Straži za pešce in kolesarje povezuje OŠ v Vavti vasi s Stražo na levem bregu Krke |accessdate=28.2.2016 |date=15.4.2015 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103124/http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html |url-status=dead }}</ref> == Turizem == [[Slika:2016-2-Izvidnica v Stražo (39).JPG|thumb|right|250px|Straža je dolgo naselje, ki večinoma leži ob južnem pobočju Straške gore. Zaradi ugodne lege za vinogradništvo številne zdanice.]] V občini deluje nekaj gostišč ter turističnih kmetij. Poleg [[Letalstvo|letalstva]] in [[Padalstvo|padalstva]] je možno [[jadralno padalstvo]] z bližnje Straške gore. Na Krki je na voljo tudi rafting oz. veslanje po v Straži že mirni reki Krki (ali z začetkom višje ob toku po bolj razgibanem delu) ali športni ribolov. Iz naselja Straže (z avtobusne postaje) je speljanih več označenih pešpoti: Gozdarska (mimo vzletišča za [[Jadralno padalstvo|jadralna padala]] ter [[kraške jame]] ''Velika prepadna''), Rimska (po trasi domnevne rimske ceste) in Vinogradniška. V občini organizirajo: * aprila ''Salamijada'' z ocenjevanjem salam; * julija ''Dan na Krki'' (veslanje po Krki, tekmovanja v med skupinami v Zalogu); * septembra ''Straška jesen'', namenjena prenosu ljudskih navad in [[Šega|šeg]] med generacijami; * novembra ''Martinov pohod''. Na poti iz Vavte vasi proti Drganjim selom je ''Jelovškov boršt'', eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji, zlasti [[Jelka (rod)|jelke]]. V podzemlju nekaterih kraških izvirov ob reki Krki domuje [[človeška ribica]]. V Zalogu v opuščenem glinokopu v in ob ribiku nastaja vedno bolj pester biotop. V bližini letališča stoji Marof, ohranjena pristava sicer precej porušenega [[Grad Luknja|gradu Luknja]] nad izvirom [[Temenica (reka)|reke Temenice]] (tudi [[Prečna|Prečne]]). [[Kapnik|Kapniško]] jamo Veliko prepadno je možno obiskati dvakrat letno, 1. maja in v času Straške jeseni. Vinogradniki (okoli 150 jih je organiziranih v Vinogradniškem društvu) se vedno bolj vključujejo v t. i. zidaniški turizem (najem zidanice, pogostitev, pokušina vina - zlasti [[Cviček|cvička]], ...).<ref name="vodnik" /> V bližini so turistično znane [[Dolenjske Toplice|Dolenjske toplice]]. == Sakralna dediščina == V občini je pet rimokatoliških [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! Cerkev !! Slika |- | 1. || ''[[župnijska cerkev]] sv. Jakoba v Vavti vasi'' (lokacija: {{Coord|45|46|49.19|N|15|4|40.51|E|display=inline}}) Sezidana v obliki križa konec 18. in v začetku 19. stoletja, verjetno na mestu predhodne cerve vsaj iz 1462. Križev pot iz 1862 italijanskega mojstra Davida Bertolda. Poslikave [[oltar]]jev in kapel največ Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807-1878).<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2629|title=Vavta vas - Cerkev sv. Jakoba |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža sv. Jakob Vavta vas.JPG|100px|]] |- | 2. || ''podružnična cerkev sv. Tomaža v Straži (nekdanji Gornji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|10.82|N|15|4|28.27|E|display=inline}}) Skromna zunanjost skriva ostanke romanske cerkve, ki so se pokazali ob prenovi 1987 (polkrožna [[Romanska arhitektura|romanska]] [[apsida]], zahodna vogala [[Cerkvena ladja|cerkvene ladje]], zunanja [[Slavolok|slavoločna]] stena). Na nagrobni plošči pred oltarjem letnica 1681. Zlati oltarji iz 17. in 18. stoletja. Deli starih poslikav, ki izpričujejo starost izvorne cerkve. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev sv. Tomaža.JPG|100px|]] |- | 3. || ''podružnična cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Drganjih selih'' (lokacija: {{Coord|45|44|51.64|N|15|5|28.48|E|display=inline}}) Prenovljena 2009, iz prve polovice 18. stoletja. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev Marije Tolažnice žalostnih Drganja sela.JPG|100px|]] |- | 4. || [[Župnija Prečna]] ima na območju občine Straža dve podružnični cerkvi: ''Cerkev Vnebovzetja Matere božje v Straži (nekdanji Dolenji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|55.93|N|15|5|10.48|E|display=inline}}) Dograjena 1690, zvonik 1720. Poslikana po naročilu rodbine Brenner iz gradu Luknja. Kupola ladje poslikana v 1. polovici 18. stoletja s kakovostno iluzionistično figuralno poslikavo (Janez Jurij Remp). Baročna oltarna oprema s preloma 17. in 18. stoletja. Kot spomenik baročne umetnosti ima status kulturnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2162 |title=Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja |accessdate=26.2.2015 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine}}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža Cerkev Vnebovzetja Matere božje (2).JPG|100px|]] |- | 5. || ''Cerkev sv. Martina v Zalogu'' (lokacija: {{Coord|45|47|38.31|N|15|7|17.44|E|display=inline}}) Pisna omemba iz 1581, čas izgradnje neznan. Oltar iz prve polovice 17. stoletja. Zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2163|title= Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-sv.Martin Zalog Straža.JPG|100px|]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.straza.si/ Občinska in turistična stran Straže] * [http://www.aknm.si/ Aeroklub Novo mesto] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Straža municipality|Občina Straža}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Straža]] [[Kategorija:Občina Straža| ]] 5tu1sh0ez6qe1twmz6qdi7kfxdb9ry7 0 73612 6732405 6715210 2026-08-07T17:49:53Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6732405 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] (*1956) *[[Andrej Adamek]] *[[Konči Ahačič]] *[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Srečko Bajda]] (*1961) *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] (*1979) *[[Vesna Benedetič]] (*1966) *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Primož Bertoncelj]] (*1980) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) *[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) *Tjaša Bon (1998) *[[Andreja Borin]] (*1969) *[[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) *[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] (*1977) *[[Anja Bunderla]] (*1985) *[[Marko Butina]] (1950–2008) *[[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == *[[Matej de Cecco]] (*1979) *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić) * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] (*1997) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Anton Drofenik]] (1936–2017) == E == *[[Jure Engelsberger]] (*1977) *[[Darka Erdelji]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? *Nataša Gregorič Nabhas == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) *[[Veronika Hozjan]] (*1994) *[[Uroš Hrovat]] (*1971) == J == * [[Božidar Jakac]] (1899–1989) * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961) * [[Evgenija Jarc Zaletel]] * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) * [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Katarina Kalc]] *[[Andreja Karba]] *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] (*1976) *[[Jakob Klemenčič]] (*1968) * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Dušan Klun]] (*1948) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) * [[Jaka Kramberger]]? *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) *[[Marija Koren]] (1928–2013) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Polona Kosec]] * [[Janja Kosi]] (*1994) * [[Boža Košak]] (1915–1993) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) * [[Bine Kramberger]]? *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Jan Kramberger (animator)]] *[[David Krančan]] (*1984) *[[Anja Kranjc]] (*1982) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Tinka Leskovšek]] (*1982) * [[Lilijana Levstik]] * [[Nea Likar]] (*1990) *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Mateja Lukežič]] (*1976) *[[Nada Lukežič]] (1931–2011) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) * [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010) *[[Aco Mavec]] (1929–1982) *[[Milan Maver]] (*1928) *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Zarja Menart]] (*1984) *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958) *[[Meta Mežan]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Ivan Mitrevski]] (*1979) *[[Eva Mlinar]] (*1985) *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Manica K. Musil]] (*1974) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO) *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] (1842–1923) == O == *[[Katarina Oblak]] (*1988) *[[Radko Okretič]] (*1953) *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900–1975) *[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) *[[Jože Ovnik]] (*1955) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) * [[Anka Luger Peroci]] (*1953) * [[Mario Peruzzi]] *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) *[[Mateja Pivk]] *[[Lidija Plestenjak]] *[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] (*1989) *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) *[[Cita Potokar]] (1915–1993) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954) * [[Dušan Premrl]] (1937–2008) * [[Tereza Prepadnik]] (*1995) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) *[[Roman Ražman]] * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Igor Rehar]] (*1954) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) *[[Anton Repnik]] (1935–2020) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] * [[Alenka Rot Vrhovec]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]] * [[Rudolf Saksida]] (1913-1984) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Maksim Sedej]] (1909–1974) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) *[[Luka Seme]] (*1987) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (1940–2023) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] *[[Matej Susič]] (*1972) == Š == * [[Katarina Šeme]] (*1993) * [[Ana Šerbelj]] * [[Sabina Šinko]] * [[Igor Šinkovec]] (*1978) * [[Luka Širok]] (*1982) * [[Peter Škerl]] (*1973) * [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic mlajši]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Nina Šulin]] (*1980) *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Borko Tepina]] (*1948) *[[Janko Testen]] (1950–2025) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] (*1948) *[[Neža Trobec]] (*1979) *[[Andrej Trobentar]] (*1951) *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] (*1961?) *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Urša Vidic]] (*1978) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) *[[Nikolaj Vogel]] (*1972) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] (*1934) *[[Miloš Volarič]] (1933–2010) *[[Tinka Volarič]] (*1980) *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955) * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940) *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] (*1925) * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist) * [[Marko Zorović]] *[[Fulvia Zudič]] (*1961) *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] (*1985) *Sara Žičkar *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] 1can5ur1dp81uvp1fnjo1qj8h6r9u1d 0 73617 6732649 6632093 2026-08-08T08:53:06Z ~2026-32552-67 260877 /* D */ 6732649 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kartograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Daniel Artiček]] == B == *[[Tomaž Banovec]] *[[Valter Bohinec]] *[[Zvonimir Bratun]] *[[Aleš Breznikar]] *[[Valentin Burnik]] *[[Jože Brus]] *[[Stanko Buser]] in [[Igor Buser]] == C == *[[Giannantonio Capellaris]] ([[Giovanni Antonio Capellaris]]) *[[Pietro Coppo]] == Č == * [[Miroslav Črnivec (1930)|Miroslav Črnivec]] ml. (1930-1997) * ([[Ivan Čuček]]) == D == * [[Oskar Delkin]] (1899–1968) * [[Jani Demšar]] * [[Slavoj Dimnik]] (1887–1932) *[[Leon Drame]] *[[Franjo Drole]] *[[Zmago Drole]] *[[Marjana Duhovnik]] == E == * [[Volbenk Inocenc Erberg]] == F == *[[Vilko Finžgar]] (1910–1972) *[[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] ([[1691]]–okoli [[1757]]) * [[Peter Frantar]] ([[1975]]–) *[[Henrik Freyer]] * [[Jerneja Fridl]] (1966–) *[[Johannes Frischauf]] == H == *[[Baltazar Hacquet]] *[[Anton Hanke]] (1840–1891) *[[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] ([[1703]]–[[1774]]) *[[Avguštin Hirschvogel]] *[[Marjeta Hočevar]]? == G == * [[Primož Gašperič]]? * [[Zvonimir Gorjup]] * [[Marijan Govedič]] * [[Marija Gregorič|Marija (Mimi) Gregorič]] == H == * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Marija Hočevar]] == I == * Jurij Ivanetič == J == *[[Marta Jakopič]] *[[Dimitrij Mitja Jerič]] (1927-2015) *[[Milan Juvančič]] (1930–2011) *[[Borut Juvanec]] (1944–) *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) == K == *[[Igor Karničnik]] *[[Emil Keržan]] *[[Alojz Knafelc]] ([[1859]]–[[1937]]) *[[Ivan Klobučarić]] * [[Blaž Kocen]] ([[1821]]–[[1871]]) *[[Ciril Metod Koch]] *[[Branko Korošec]] * [[Matjaž Kos]] *[[Vili Kos|Vili (Viljem) Kos]] (1927–) * [[Peter Kozler]] ([[1824]]–[[1879]]) * [[Klemen Kozmus Trajkovski]] (1975–) *[[Ivan Krajnik]] (1857–1929) *[[Marko Krevs]] *[[Ernest Krulej]] (1888–1957) == L == * [[Veronika Leskovšek]] (1963–) *Božena Lipej? *[[Igor Longyka]] (leksikografski) == M == * [[Karel Marčič]] * ([[Fran Marolt]] 1865-1945) *[[Jože Maučec]] *[[Vilko Mazi]] (1888-1986) *[[Jakob Medved]] *Jana (Ivanka)? Mehle *[[Jožef Mrak]] &Anton Mrak (1739-1801) *[[Albert Muchar]] == N == * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Edvard Orel]] (1877–1941) topograf *[[Viktor Orel|Viktor (Avgust) Orel]] (pl.) * [[Fran Orožen]] * [[Franc Otujac]] == P == *[[Dušan Peček]] *[[Franc Pečnik]] /[[Jernej Pečnik]]? *[[Borut Pegan Žvokelj]] *[[Peter Pehani]] (spletni) *[[Miroslav Peterca]] (1926-2006) *Rajko Petrica *[[Jože Pintar]] *[[Jože Pirnat]] - Jozl *[[France Planina]] (1901-1992) * [[Dušan Petrovič]] * [[Mišel Podgorski]] *[[Alojz Podpečan]] *[[Oton Polak]] (1917-2011) *[[Jožef Tomaž Polenčič]]/Pollencig (1763-1823) *[[Milan Prešeren]] (fitocenolog) *[[Matjaž Puc]] (jamarski) *[[Lojze Pungerčič]] == R == *[[Dalibor Radovan]] *[[Roman Rener]] *[[Blaž Repe]] *[[Mateja Rihtaršič]]?? *[[Boštjan Rogelj]] *[[Branko Rojc]] (1941–) *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Jože Rotar]] == S == *[[Iztok Sajko]]? *[[Dušan Savnik]] (1919–1975)? *[[Irena Schiffer]] *[[Erwin Schneider]] *[[Ivan Selan]] (1902–1981) *[[Brane Sotošek]] (1927–1987) *[[Franc Anton Steinberg]] *[[Martin Stier]] (1630–?) *[[Albin Stritar]] (1925–1988) *[[Blaž Svetelj]] (1893–1944) *[[Peter Svetik]] (1933–2011) == Š == *[[Bojan Šavrič]] *[[Peter Šivic]] (1936–2015) * [[Renata Šolar]] * [[Tatjana Šteblaj]] == T == * M. Tomšič == U == * [[Franc Ules]] (1932–2022) * [[Marija Urbanija]] == V == *[[Giovanni Valle]] *[[Janez Vajkard Valvasor]] ([[1641]]–[[1693]]) *[[Milan Verk]] (1910–1989) *[[Georg Vischer]] *[[Luigi Visintin]] *[[Metka Vobovnik Avsenak]] *[[Ciril Vojvoda]] (1933–) *[[Manca Volk Bahun]] == Z == * [[Matija Zorn]]? == Ž == * [[Marko Žerovnik]] (1932–) * Meta Žnidaršič {{seznami narodov po poklicu|kartografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kartografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi|*]] bfticqk3xp97tdf7cwv72tb8w6qzkuc 0 74602 6732179 6678308 2026-08-07T12:32:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Metod Trobec |image=Metod Trobec.jpg |caption= |citizenship= |criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[Rop (kriminal)|rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998) |death_cause=[[samomor]] |education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]] |known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec |occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije) |parents=Marija Trobec |resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen) }} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[serijski morilec]], prevarant, [[Kraja|tat]] in [[Rop (kriminal)|ropar]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115054137/https://www.dnevnik.si/182461|url-status=dead}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]].<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Njegove žrtve so bile Vida Markovčič, Marija Cankar, Urška Brečko, Ana Plevnik in Zorica Nikolić. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref name=":12"/>}} Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[turist]]a.<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za ena najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Poleg umorov je bil obsojen tudi zaradi tatvin, povzročitve hudih telesnih poškodb, goljufij in divjega lova. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[avtomobil]]ov. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115062424/https://www.dnevnik.si/254420|url-status=dead}}</ref> Na prvem sojenju je [[fotograf]]e in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":34" /><ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":10" /><ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]] kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":13" /><ref name=":8" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj]]a ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi ga morali zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji obsojenec v Sloveniji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115110416/https://www.dnevnik.si/307955|url-status=dead}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato pa jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308101208/https://www.dnevnik.si/1042700929|url-status=dead}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111224/https://www.dnevnik.si/182530|url-status=dead}}</ref> ali 15. marca 2015 ,vendar je v zaporu storil samomor.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[samomor]]u je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[kmet]]ici Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jima je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. O[[Osnovna šola|snovne]] šole ni dokončal zaradi učnih težav, sedmega razreda namreč ni izdelal. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih letih večkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[vas]]i iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju Metodu Trobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 je spoznal drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje leta 1982 njegova druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je med leti 1971 in 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del kupnine pa je posodil njen brat, nekaj denarja je dodal tudi Metod sam), katero mu je tudi podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat naprej je živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (kjer je ostal prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (najverjetneje spomladi ali poleti leta 1979)<ref name=":4" /> , nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel, da se mu vrne kupnina. Jezni Trobec je iz preiskovalnega zapora o tem pisal odvetniku in si potem prizadeval, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zavil v molk. Postal je agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu njegove tete, sestre njegovega očeta, ki je zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, ki je živela tam, zaradi česar je bil Metod v Dolenji vasi občasno sam.<ref name=":28" /><ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[moped]]a)<ref name=":28" /><ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] pa je prijavil da je avto ukraden.<ref name=":10" /><ref name=":34" /><ref name=":35" /><ref name=":25" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Ukradel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> ** 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd]]a, na kranjski avtobusni postaji, z laganjem in pod pretvezo, da je [[taksi]]st, ponudil prevoz na Planino (naselje v Kranju). Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":27" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so Trobca odpeljali iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]], ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, ki išče pot iz stiske (pretvarjal se je, da je duševni bolnik). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[elektrošok]]e, ob drugem pa dva (po 110 [[volt]]ov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore, njegova mati tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici v Zagrebu ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošoke, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umori === Žrtve je vodil k sebi domov in jih umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem, preiskovalci niso izvedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel, da sta krvaveli.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[bencin]]a in [[Drva|drv]].<ref name=":1" /><ref name=":35" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Tudi nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa odnesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so tudi v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki pripoveduje o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel, ter roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri« (»vse skrivnosti dam ognju«).<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske pripeljali in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh, s tem da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru rekel, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni izjavil, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazovati.<ref name=":31" /> Načina smrti (davljenje) Trobčevih žrtev zaradi posledic zažiganja, na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnih deliktov]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli dokazati, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" /> v pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla je med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so v njegovem stanovanju našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in za vrata na hodniku gostilne in pa ključ od [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v obratu gostinskega podjetja Daj-Dam v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostalih stvari, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":8" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> ==== O žrtvah ==== *'''Vida Markovčič''' (rojena. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši, kjer je moril, naknadno našli tudi njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (rojena. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":1" /><ref name=":34" /><ref name=":0" /> *'''Urška Brečko''' (rojena 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (rojena. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (rojena. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in zgradbo dala porušiti. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je, pod pretvezo da gre telefonirat svoji sestri, odpeljal s turistovo potovalko, medtem ko je ta iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine ga je moški iskal še na lastno pest in ga ponovno srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj]]u, v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato ga je odpeljal do ceste med Britofom in Šenčurjem, v gozd v smeri proti Preddvoru. Tam ga je pretepel in odšel z njegovo denarnico, v kateri je bilo 200 nemških mark, 1900 jugoslovanskih dinarjev in dokumenti. Nemškega turista, je z zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], ter rano na čelu in odrgninami, očividec napada Pavle Arsenovski, ki je takrat tam [[goba]]ril, oddpeljal do telefona, od koder je poklical policijo. Nemški turist s priimkom Lampenau si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021), ki ga je vozil Trobec. Gospod Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo lahko videl. Po nekaterih drugih virih naj bi si Nemec celotno registrsko številko zapomnil. Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":34" /><ref name=":0" /><ref name=":2" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bila iz blagovnice Metalka v Ljubljani, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo mimo vratarja tihotapil ukradene predmete v svoj avto. Manjši del ukradenega, je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu je pomagalo 7 ljudi).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za trupla Cankarjeve, Plevnikove in Nikolićeve. Tam so bila njihova oblačila in dokumenti.<ref name=":34" /> Niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 umorjenih žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in v posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov, kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski, ter njihova oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci. Najdeni so bili tudi dokumenti žrtev.<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil nato zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretepanje nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 Metoda Trobca, zaradi napada na nemškega turista, obsodilo na osem let zapora za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata rekel, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil zaradi elektrošokov, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na sedenje v zaporu. Sodni izvedenec, primarij dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju v KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek).<ref name=":7" /> Tam so potrdili, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na nemškega turista je pokazal tudi spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju, je 23. aprila 1980, izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Metod Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani, stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med spolnim občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega in sadističnega zadovoljstva, pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje je pepel umorjenih. Na sojenju leto dni kasneje, pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati in misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in v kasnejših letih, ko je delal v Metalki in je bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":11" /><ref name=":4" /><ref name=":3" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec srečal na kranjski avtobusni postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]]. Janez Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na njegovo zahtevo dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen primer Jovanke K. iz [[Titograd]]a,<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski avtobusni postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli v hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu »ni sijalo sonce v življenju«.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov]]a tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni potrebno pričati.<ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref><ref name=":5" /> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren do tedaj. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, kateremu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvignil se je iz zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj naj bi ga mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj slabega storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Njegov zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":13" /><ref name=":7" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Metoda Trobca, je menil, da je možno tudi, da so se umorjene upirale nagovarjanju k spolnemu odnosu, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa ponovno potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejanj po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj je storil in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je podal podobno izjavo. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi na opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani), pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli utemeljiti, kako so ženske umrle, ker so imeli kot dokaz le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mati, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, ker je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod sam. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod Trobec kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi ji povedal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Obramba je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl za srčno kapjo).<ref name=":30" /> Dr. Peršić je potrdil, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[kromosom]]ov, ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršić je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[delirij]]a, Zorica Nikolić pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":31" /><ref name=":9" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":10" /><ref name=":27" /><ref name=":9" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bila premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava. Bil je čuden in izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila hčerine natrgane bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal na Breg ob Kokri, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref><ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[seks]]u, da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi sposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in v drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem.To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, asocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil.<ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref name=":16" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":17" /><ref name=":18" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v [[Gevgelija|Gevgeliji]], stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":24" /><ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]]. Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad njim izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref name=":21" /><ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo ureznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega in sumničavega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provokacije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref><ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi mnenja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarcih postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil, ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen, ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednico domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegoval v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115124824/https://www.dnevnik.si/61410|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115125000/https://www.dnevnik.si/63664|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114220001/https://www.dnevnik.si/69061|url-status=dead}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič]]u in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodnega ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":24" /><ref name=":38" /><ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2025-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250120132204/https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055730/https://www.dnevnik.si/1042680735|url-status=dead}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111409/https://www.dnevnik.si/1042734754|url-status=dead}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[naklep]]om in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[poklic]]nem in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":17" /><ref name=":43" /><ref name=":31" /><ref name=":9" /><ref name=":2" /><ref name=":47" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":16" /><ref name=":23" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[karikatura]]mi in Trobčevimi [[anagram]]i. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima dolg gobec, pokliči servis Trobec!«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130240/http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|url-status=dead}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[samomor]]u zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[duhovnik]]a, velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130626/https://www.dnevnik.si/1042731757|url-status=dead}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]] na sodišču obsojenih zločincev primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215411/https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|url-status=dead}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215228/https://www.dnevnik.si/1042928494|url-status=dead}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter]]ju napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo: biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon: ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[esej]]ev o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki je razvijal še celovečerni film – ta je bil realiziran kot televizijska serija [[Pošast za železno zaveso]]<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419063013/http://strup.si/project/metod/|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> ===Serija=== * ''Pošast za železno zaveso'' (2026, RTV Slovenija), v kateri ga je upodobil [[Svit Stefanija]] (lik je bil preimenovan v Metoda Štrbca) === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230306154943/https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu |date=2023-03-06 }}'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805170416/https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026204718/https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] ay9fhd0pxagfz4tprxzw6x299l38bn1 0 77141 6732603 6613565 2026-08-08T06:37:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732603 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Peter Lovšin''' (tudi '''Pero Lovšin'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in [[novinar]], * [[27. junij]] [[1955]], [[Ljubljana]]. Maturiral je na [[Gimnazija Moste, Ljubljana|Gimnaziji Moste]] v Ljubljani, leta 1980 pa je s temo »''Pornografija – družbeni pojav''« diplomiral na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Na jugoslovanski trg je pripeljal slovito in tisti čas zelo uspešno pornografsko revijo [[Private]], ki jo je do leta 1991 tudi urejal. V svoji karieri je bil zaposlen kot novinar, urednik in reporter, od sredine 90 ih let pa je zgolj profesionalni glasbenik. Je tudi avtor himne za slovensko nogometno reprezentanco in nogometni klub [[Olimpija]] ter avtor glasbene podlage za film o Roku Petroviću. Že nekaj let je podpredsednik nogometnega društva [[Slovan]]. V svoji 40 letni glasbeni karieri je tako v skupinah kot samostojno posnel 20 studijskih albumov in prejel številne nagrade. Nastopal je na vseh največjih odrih v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije, razprodane koncerte je imel v hali Tivoli in dvorani Stožice s Pankrti ter samostojno v Križankah in Cankarjevem domu. Ob 40. letnici ustvarjanja je bil o njemu posnet igrano-dokumentarni film z naslovom [[Pero Lovšin – Ti lahko]]. == Glasbena kariera == '''1977-1987''' Leta 1977 je s [[sociolog]]om [[Gregor Tomc|Gregorjem Tomcem]], s katerim sta bila tudi tekstopisca, ustanovil skupino [[Pankrti]], ki je delovala do leta 1987 in je bila vzor kasnejši punk rock sceni in glasbenemu gibanju [[Novi val (glasba)|Novi val]] v bivši Jugoslaviji. Pankrti se po razpadu leta 1989 združijo za nastop na Kongresnem trgu v Ljubljani ob aferi [[JBTZ]] in nato leta 2007 za obeležitev 30 letnice in leta 2017 za obeležitev 40 letnice delovanja. Razprodali so tako prvi koncert v hali Tivoli kot drugi v dvorani Stožice. Leta 2010 so nastopili tudi pred 100.000 obiskovalci na beograjskem festivalu [[Beer Fest]]. Nastopili so tudi na festivalu [[Exit]]. '''1987-1992''' Preden je začel z uspešno samostojno glasbeno kariero, je ustanovil rock skupino [[Sokoli (glasbena skupina)|Sokoli]]. Sokoli so bili svoj čas najbolj udarna slovenska rock skupina, ki je prejela tudi številna priznanja. Plošča "Marija pomagaj" je še vedno ena najbolje prodajanih slovenskih plošč. Zaznamoval jih je trd zvok, po katerem so se razlikovali od drugih podobnih slovenskih bandov. Sokoli so odigrali zadnji koncert leta 1993 nekje na avstrijskem Koroškem, ker so bili, kot je napisal nek kronist, »prevelik band za premajhno državo«. Njihove največje uspešnice: Marija pomagaj, Moja mama je strela, Čist nor, Drugi svet, Ko so češnje cvetele, Greva punca v južne kraje, Sodn dan... '''1992-2000''' Lovšin je znan tudi po tem, da je do uspeha pomagal številnim mladim talentom, kot so [[Big Foot Mama]], [[Maja Keuc]] in [[Legalo Kriminalo]]. Big Foot Mama so bili njegova predskupina na začetku devetdesetih, del skupine pa kasneje njegova spremljevalna skupina [[Vitezi obložene mize]]. Legalo Kriminalo so v tem trenutku njegova spremljevalna skupina imenovana [[Peter Lovšin & Španski borci]]. Kot solo izvajalec je v tem obdobju napisal več ponarodelih hitov, ki so zaznamovali različna obdobja: Hiša nasprot sonca, Sam en majhen poljub, Najboljši par, Julita, Slovenija gre naprej, Najboljš je bit zadet, Dobri profesor, Tečaj romantike, Angel iz nekje vmes, Tole je zate,... Med letoma 1993 in 2000 je izdal 5 studijskih plošč, za katere je prejel številna priznanja. Med drugim je eno (7. sekretar Skoja) posnel z hrvaškimi punk rokerji [[Kud Idijoti]]. Leta 1995 je bil sprejet med 5.000 glasbenikov s celega sveta v publikaciji [[Internation Who is Who in Music]], ki jo izdaja [[Internation Biographical Centre Cambridge]]. Skupaj z [[Vlado Kreslin|Vladom Kreslinom]] in [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]] je leta 2000 za ljubitelje [[Nogomet|nogometa]] posnel še vedno najbolj prepoznavno slovensko športno [[Himna|himno]] »Slovenija gre naprej«. Za himno je tudi napisal besedilo. Po oblikovanju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]]. Trojka [[vlado Kreslin|Kreslin]]-[[Zoran Predin|Predin]]-Lovšin protestno odpove sodelovanje na državni proslava ob [[Dan državnosti|dnevu državnosti]]. Lovšin tega javno ne komentira, Predin pa pojasni, da to ni njihova vlada<ref>[http://topnews.si/2018/06/25/video-milana-kucana-in-janeza-janso-na-proslavi-locilo-le-nekaj-metrov-proslava-ob-dnevu-drzavnosti-in-zgodovina-prepirov-ob-proslavah/ Milana Kučana in Janeza Janšo na proslavi ločilo le nekaj metrov – Proslava ob dnevu državnosti in zgodovina prepirov ob proslavah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210625174446/http://topnews.si/2018/06/25/video-milana-kucana-in-janeza-janso-na-proslavi-locilo-le-nekaj-metrov-proslava-ob-dnevu-drzavnosti-in-zgodovina-prepirov-ob-proslavah/ |date=2021-06-25 }}, ''toptv.si''</ref>. Lovšin sicer ob 30-letnici države pove, da ga na proslave nikoli niso vabili<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pogovori/peter-lovsin-niti-na-eno-drzavno-proslavo-nas-niso-povabili/583500 Peter Lovšin: Niti na eno državno proslavo nas niso povabili], MMC RTV SLO, 2. junij 2021</ref>. '''2000-2018''' Ploščo iz leta 2000 Izlet in Happy Hour iz leta 2007 je snemal na Jamajki z legendarnimi [[The Wailers]], skupino [[Bob Marley|Boba Marleyja]], in s producentom [[Brian Jobson|Brianom Jobsonom]], ki je produciral tudi [[No Doubt]] in [[Eurythmics]]. Zadnji singl »[[Happy Hour]]« z istoimenske plošče, ki je v bistvu »side projekt«, je prav tako posnel z Brianom Jobsonom na Jamajki, kamor se rad vrača. Videospot zanj je posnel slovenski režiser [[Jan Cvitkovič]]. Sicer je plošča ''Happy Hour'' v angleščini ter namenjena pretežno tuji publiki. V Sloveniji je bila pesem še pred izdajo izglasovana za popevko tedna na [[Val 202|Valu 202]], čeprav plošča ni osredotočena na slovenski trg. '''2009''' Nastopi na samostojnem koncertu v razprodanih ljubljanskih Križankah. '''2010''' Izda album [[Hudičev sod]], ki odraža njegovo ljubezen do folk glasbe, slovenske in svetovne. Glavna hita na albumu sta bila Tako je pravilo in Hudičev sod. Album je bil pri kritikih in občinstvu zelo dobro sprejet, prodaja za slovenske razmere odlična; plošča je bila kar štiri mesece najbolje prodajana plošča slovenskega izvajalca, ter 6 tednov od vseh izvajalcev skupaj. Lovšin je vse skupaj nadgradil z uspešno in dolgo turnejo po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji, ki je dosegla vrhunec septembra 2010 z velikim koncertom v ljubljanskih Križankah.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-hudicev-sod-spraznili-vina-in-ga-napolnili-z-rockom/240099|title=Hudičev sod spraznili vina in ga napolnili z rockom|date=|accessdate=|website=rtvslo.si|publisher=|last=|first=}}</ref> '''2012''' Izda album z naslovom [[Za spremembo]], s katerim se ponovno poda v trše vode, kar je najbolj izrazito v pesmih Še en krog, naslovni Za spremembo in Sreča in mir. Na albumu je kot bonus pesem dodana skladba Čarovnija, ki jo je Peter napisal v spomin na preminulega smučarja [[Rok Petrovič|Roka Petroviča]], s katerim sta bila dobra prijatelja. Pesem je tudi osrednja tema dokumentarnega filma Od kamna do kristala, posvečenega Roku.<ref>{{Navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Novice/Peter_Lovsin_v_novo_obdobje_s_Carovnijo/|title=Peter_Lovšin v novo obdobje s Čarovnijo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Na albumu je v pesmi Ljubav na granici ponovno zapel v srbo-hrvaščini, kar se je izkazalo kot dobra poteza, saj je pesem dosegla poslušalstvo tudi na območju bivše Jugoslavije. Album je bil precej časa na vrhu lestvice prodanih cd-jev v Sloveniji, na Hrvaškem pa se je uvrstil med 15 najbolje ocenjenih albumov leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jutarnji.hr/top-albumi-2012--avdicev-samar-svijetu-i-balkanu/1071040/|title=Top albumi 2012|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2013-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20131011142050/http://www.jutarnji.hr/top-albumi-2012--avdicev-samar-svijetu-i-balkanu/1071040/|url-status=dead}}</ref> Izdajo albuma je Peter zaokrožil s koncertom v polnem kinu Šiška. Po koncertu je glasbeni urednik Dela Zdenko Matoz zapisal: "Biti živa legenda je skrajno nehvaležno, kajti spremembe so več kot očitne, vendar jim Lovšin dobro kljubuje."<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/glasba/peter-lovsin-od-totalne-revolucije-do-totalne-razprodaje.html|title=Peter Lovšin od totalne revolucije do totalne-razprodaje|date=|accessdate=|website=delo.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923224943/http://www.delo.si/kultura/glasba/peter-lovsin-od-totalne-revolucije-do-totalne-razprodaje.html|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Peter Lovšin Kodeljevo 1.JPG|thumb|right|262x262px|Lovšin ob koncertu na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] leta 2015]] '''2014''' Izda antologijo tekstov Moj pogled na svet, v kateri predstavi svoje najljubše in tudi sicer najbolj prepoznavne pesmi iz obdobja Pankrtov, Sokolov in samostojne kariere. Ob knjigi izide tudi singel z skladbama Moj pogled na svet in Pozabljena ljubezen. Naslovna pesem je med drugim postala popevka tedna na Valu 202.<ref>{{Navedi splet|url=http://val202.rtvslo.si/2014/11/glasuj-za-popevko-tedna-26/|title=Popevka tedna|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304213344/http://val202.rtvslo.si/2014/11/glasuj-za-popevko-tedna-26/|url-status=dead}}</ref> To leto je uvrščen na nerangirano lestvico <ref>{{Navedi splet|url=http://www.dostop.si/Novica.aspx?ID=2622|title=10 najboljših slovenskih rock pevcev|accessdate=2017-02-01|website=Dostop.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>10 najboljših rock pevcev v Sloveniji, ki jo je kot prvo tako sestavil [[Dnevnik (časopis)]]. '''2017''' 3. marca 2017 predstavi videospot za nov singel Ti lahko, ki ga je posnel skupaj s skupino Big Foot Mama in s katerim je najavil izid nove plošče Območje medveda in koncert v Cankarjevem domu. 23.3. nato izda novo veliko studijsko ploščo z naslovom [[Območje medveda]], ki je med poslušalci in kritiki zelo dobro sprejeta. Singel Ti lahko postane popevka tedna in kar nekaj časa vztraja na prvem mestu oddaje Točka na RTV. S plošče se lepo primeta tudi pesmi [[Briga me]], ki po poročanju nekaterih postane nekakšna pivniška himna ter pesem [[Taka si mi všeč]]. Ploščo predstavi na razprodanem koncertu v Cankarjevem domu, kjer praznuje tudi 40. letnico glasbenega ustvarjanja. Sledi turneja z več kot 50 koncerti. Istega leta praznuje tudi s Pankrti in sicer v ljubljanskih Stožicah, kjer pred razprodano dvorano nastopi tudi skupaj z bivšim članom skupine [[Sex Pistols]], Glenom Matlockom. Tega leta prejmejo Pankrti tudi plaketo mestne občine Ljubljana za posebne zasluge na področju kulture. '''2018''' V Kinu Šiška je premiera filma o njem z naslovom [[Pero Lovšin - Ti lahko]], ki ga je posnel režiser [[Jani Sever]]. Film je nato predstavljen na slovenskem filmskem festivalu v Portorožu (5. mesto), na festivalu mediteranskega filma, kasneje pa še v slovenskih kinematografih. S plošče [[Območje medveda]] posname in predstavi videospote za skladbe TAKA TAKA, BRIGA ME in TI LAHKO. '''2020''' Predstavi skladbo in videospot za novo pesem POMLAD, POLETJE. Pesem je prejela nagrado Nedeljskega Dnevnika za NAJ osvežitev leta. '''2020-2023''' Izda kompilacijsko zgoščenko [[Zvezda park]] s katere predstavi posebej protivojno skladbo [[Ne bom šel na vojsko]]. S Pankrti praznuje 45 letnico obstoja v razprodani Hali Tivoli in krajšo turnejo po Hrvaški in Srbiji. V razprodanem Kinu Šiška kot glavni nastopajoči nastopi na festivalu Love&Peace fest. == Nagrade in priznanja == * Nagrada 7. sekretar SKOJA za ploščo Dolgcajt, 1980 * Vjestnik, naj pevec leta 1982 * [[Sokoli (glasbena skupina)|Sokoli]], zlata nota za naj skupino 1993 * Sokoli, zlata nota za naj album 1993 * Sokoli, zlata plošča, več kot 25.000 prodanih izvodov (Marija pomagaj) * Peter Lovšin in Vitezi OMA, srebrna plošča, Hiša nasprot sonca, 1993 * Peter Lovšin, [[Zlati petelin (nagrada)|Zlati petelin]] za naj ploščo 1998 ( Zadnji križarski pohod) * Peter Lovšin, Zlati petelin, leta 1999 * Bumerang, nagrada za življenjsko delo, 2004 * Plaketa mesta Ljubljana skupini Pankrti za zasluge na področju kulture, 2018 == Diskografija == === Albumi (po Pankrtih) === * 1989 Sokoli - ''[[Bitka za ranjence (album)|Bitka za ranjence]]'', [[Jugoton]] * 1990 Sokoli - ''[[Marija pomagaj]]'', Helidon * 1992 Sokoli - ''[[Satan je blazn zmatran]]'', Helidon * 1993 Peter Lovšin in Vitezi o'bložene mize - Hiša nasprot sonca, [[Helidon]] * 1995 Peter Lovšin & Vitezi Om'a - Dolina kraljic, Helidon * 1997 Peter Lovšin - Zadnji križarski pohod, Helidon * 1998 Peter Lovšin & KUD Idijoti - Osmi sekretar [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]-a 88-98, Helidon * 1999 Peter Lovšin - Dan odprtih vrat, Big Bang * 2000 Za vedno IN - Slovenija gre naprej, NZS * 2001 Peter Lovšin - Izlet * 2003 Peter Lovšin - Tečaj romantike, Nika Records * 2005 Peter Lovšin - VEČ muz'ke * 2005 Peter Lovšin - Vse najboljše (kompilacija), Racman * 2007 Peter Lovšin & The Sellers - Happy Hour, side project in Jamaica, Racman * 2010 Peter Lovšin - Hudičev sod, ZKP * 2012 Peter Lovšin & Španski borci - Za spremembo, ZKP * 2017 Peter Lovšin - Območje medveda, KUD Strela == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{Pankrti}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lovšin, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Pankrti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Kodeljevo]] [[Kategorija:Slovenski rock pevci]] qvv3f13gran6ggy4y81vj7rhuo2tu0e 0 78921 6732406 6731183 2026-08-07T17:50:34Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6732406 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Tit Nešović]] *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Okretič]] *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Luka Seme]] (1987) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] jb98vyyx9on1hzyqeueruann2tkydgj 0 80700 6732413 6443354 2026-08-07T18:20:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732413 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Narodni dom}} {{Infopolje Zgradba | name = Narodni dom | native_name = | native_name_lang = | former_names = | alternate_names = | status = | image = Narodna galerija v Ljubljani.JPG | image_alt = Pročelje | image_size = | caption = Pročelje, pogled s Cankarjeve ceste | map_type = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | altitude = | building_type = | architectural_style = [[neolasicistična arhitektura|neoklasicizem]], z [[neorenesančna arhitektura|neorenesančno]] fasado | structural_system = | cost = | ren_cost = | client = | owner = [[Narodna galerija Slovenije]] | current_tenants = | landlord = | location = severno od Cankarjeve ceste, med [[Prešernova cesta, Ljubljana|Prešernovo cesto]] in Prežihovo ulico | address = [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjeva cesta 20]],<br/>Prežihova ulica 8 | location_town = [[Ljubljana]] | location_country = [[Slovenija]] | coordinates_format = | start_date = 1893 | completion_date = 1896 | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = 2016 | demolition_date = | destruction_date = | height = | architectural = | tip = | antenna_spire = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 1 | floor_area = 12.600 m² | seating_type = | seating_capacity = | elevator_count = | architect = [[František Edmund Škabrout]] <small>(glavno poslopje)</small>, [[Edvard Ravnikar]] <small>(prizidek)</small>, [[Sadar + Vuga]] <small>(vmesni trakt)</small> | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = [[Adolf Wagner]] | other_designers = | quantity_surveyor = | main_contractor = | designations = | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_oth_designers = | ren_qty_surveyor = | ren_awards = | url = | embedded = | references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Narodna galerija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. november 1993 | refšt=374 | lokacija = | občina = Ljubljana }} }} '''Narodni dom''' je monumentalna neoklasicistična [[palača]] z neorenesančno fasado, zgrajena leta 1896, ki stoji ob [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], promenadi med mestnim jedrom in [[park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. V njem domuje [[Narodna galerija Slovenije]]. Stavba je bila grajena po načrtih praškega [[arhitekt]]a [[František Edmund Škabrout|Františka E. Škabrouta]], ki je zmagal na natečaju, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov. Zgrajena je bila med letoma 1893 in 1896 kot ljubljanski in vseslovenski Narodni dom v slogu modne nove [[renesansa|renesanse]]. Zidavo je vodil [[Adolf Wagner]], arhitekt [[Stavba Slovenske filharmonije|Filharmonije]] in kompleksa na Taboru. Zasnovana je v shemi tridelnega tlorisa, podobno kot [[Bazilika (zgradba)|bazilika]]. Imela je vrsto družabnih prostorov različnih društev, možnost postavljanja gledaliških predstav, restavracijo in velik vrt s plesiščem za palačo. V pritličju je bila tudi večja [[telovadnica]]. V začetku je imela v tej stavbi svoje prostore [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], dokler se ni preselila v [[Lontovž, Ljubljana|svoje prostore na Novem trgu]]. Za potrebe Akademije je bil Narodni dom prilagojen leta 1928, Narodna galerija je odprla prvo razstavo v palači leta 1933. Zaradi prostorske stiske se je leta 1993 Narodna galerija razširila na območje porušenega Kluba delegatov ob Puharjevi ulici, kjer je zgradila prizidek po načrtih [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] in njegovih sodelavcev. V nove prostore so razstavili dela evropske umetnosti; postavitev je skupaj s kustosi zasnoval [[Miljenko Licul]]. Med obema stavbama je bil v letih 2001–2002 zgrajen vmesni trakt po načrtih ateljeja [[Sadar + Vuga]], za kar sta arhitekta [[Jurij Sadar]] in [[Boštjan Vuga]] prejela nekaj priznanj. V vhodni prostor so prestavili originalni [[Robbov vodnjak]]. === Prenova 2016 === V Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 in Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013 ter drugih relevantnih dokumentih je bila načrtovana prenova celotnega objekta, ki je bila omogočena z izselitvijo Športnega društva Narodni dom. Na osnovi idejne zasnove prenove Narodne galerije, ki jo je izdelal arhitekturni bilo Šabec, Kalan Šabec – arhitekti, je projekt ''Rekonstrukcije objekta Narodne galerije s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo'' za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo izdelal biro API ARHITEKTI, odgovorni projektant je bil Uroš Birsa. Pri izdelavi projektov so sodelovali še Konstat biro d.o.o. za gradbene konstrukcije, Biro Petkovski d.o.o. za strojne napeljave, naprave in opremo in Profi d.o.o. za elektro napeljave, naprave in opremo. S posegi v objekt so pridobili dodanih 2145 m² novih funkcionalnih površin, namenjenih razstavni in pedagoški dejavnosti ter depojem, delavnicam in drugim servisnim prostorom. Kompleks treh stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001, obsega danes skoraj 13.000 kvadratnih metrov. Poleg stavbe pa je bila izvedena tudi vsebinska prenova z novo postavitvijo vseh zbirk. Dodali so, s pomočjo donacije, zbirko Zorana Mušiča. Povečanje prostorov, namenjenih stalni postavitvi, na 3100 kvadratnih metrov, je omogočilo za tretjino številnejšo predstavitev eksponatov; namesto nekdanjih 409 umetniških del bo kronološko postavljena zbirka ponudila na ogled 613 umetnin.<ref>Deloskop[http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/deloskop-izpostavlja-dnevi-odprtih-vrat-v-narodni-galeriji.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161112122955/http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/deloskop-izpostavlja-dnevi-odprtih-vrat-v-narodni-galeriji.html |date=2016-11-12 }}</ref> Narodna galerija je dodatno okrasila vhodno pročelje Narodnega doma s simbolnima kipoma. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Palače v Ljubljani]] [[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]] [[Kategorija:Narodni domovi v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} f8td2qovqemp8zfmibjlt4oeuy70ape 0 85402 6732550 6720644 2026-08-08T01:40:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732550 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{ton}}{{več sklicev|datum=marec 2017}}}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Omar Naber | Img = | Img_capt = | Background = person | Birth_name = Omar Kareem Naber | Origin = | Genre = [[Pop glasba|pop]], [[rock]] | Years_active = 1999–danes | Label = Nika Records<br /> Universal Music | Associated_acts = | URL = | website = https://omarnaber.si/ }} '''Omar Naber''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]], * [[7. julij]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Slovenijo je prvič zastopal na tekmovanju za Pesem Evrovizije leta 2005 v Kijevu s pesmijo Stop ter drugič leta 2017 prav tako v Kijevu s pesmijo [[On My Way]].<ref>{{Navedi splet|title=Omar Naber: Od evrovizijskih izkušenj sem se ogromno naučil|url=https://evrovizija.com/omar-naber-od-evrovizijskih-izkusenj-sem-se-ogromno-naucil/|website=Evrovizija.com|date=2019-08-04|accessdate=2024-09-27|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref> == Biografija == Njegova mati Alenka Naber, po poklicu učiteljica glasbe, natančneje klavirja, je po narodnosti Slovenka; oče, po poklicu zobozdravnik, je po narodnosti [[Arabci|Arabec]], po rodu iz [[Jordanija|Jordanije]]. V prvem razredu osnovne šole se je priključil šolskemu pevskemu zboru in kmalu prevzel vlogo solističnih glasbenih vložkov. V šestem razredu je imel na šolski prireditvi prvi solistični nastop. S pevskim udejstvovanjem je nadaljeval v mladinskem pevskem zboru [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kmalu zatem še v Mešanem mladinskem pevskem zboru ljubljanskih srednješolcev, imenovanem Veter, ki deluje še danes. Po zaključku srednje šole kot zobotehnik je opraviljal šestmesečno prakso, vendar je kmalu spoznal, da to ni njegova prava strast. S pisanjem avtorske glasbe je pričel pri šestnajstih letih. Ključno vlogo pri njegovi odločitvi, da postane glasbenik, pa je imela glasbena skupina [[Green Day]], ko je prvič slišal njihovo pesem Basket Case. Leta 2023 je praznoval že 18. leto aktivnega delovanja. Skupno je do sedaj izdal 5 studijskih albumov v delu pa je že šesti.<ref>{{Navedi splet|title=Omar Naber - Glasbenik|url=https://omarnaber.si/|date=2023-07-14|accessdate=2024-09-27|language=en-US|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216022738/https://omarnaber.si/|url-status=dead}}</ref> == Kariera == === 1999–2001: Začetki === Leta 1999 je ustanovil glasbeno zasedbo, ki z manjšimi kadrovskimi spremembami deluje še danes, s katero ima zabeleženih čez 800 nastopov, od tega čez 100 dobrodelnih. Leta 2001 je na glasbenem natečaju ‘Kdo bo osvojil Triglav’ zasedel drugo mesto in takoj zatem podpisal založniško pogodbo z založbo Nika Records. Udejstvoval se je kot spremljevalni vokalist pri mnogih slovenskih izvajalcih, tako pri studijskem snemanju kot na nastopih. Snemal je spremljevalne vokale za različne albume, med drugim za rokovsko skupino D.D.V., za Sašo Vrtnarja in njegov album ''Persona Non Grata'', za album ''Elvis je živ'' skupine [[Rok 'n' Band]], za Vojislava Djurana (pevca skupine Botri). === 2004: Bitka talentov === Širšo medijsko prepoznavnost je dosegel konec leta 2004 z zmago na Bitki talentov v oddaji Spet Doma, ki jo je vodil [[Mario Galunič]]. Omar je v finalu (ki je potekal 5. 12. 2004) s pesmijo »Sexed up« premagal [[Anžej Dežan|Anžeja Dežana]]. Z zmago na Bitki talentov si je prislužil tudi vstopnico za nastop na [[EMA 2005|Emi 2005]]. Poleg Omarja in Anžeja so v tej sezoni sodelovali tudi pozneje znani izvajalci Ajda Ivšek, Katja Koren, [[Anja Baš]] in Nino Kozlevčar. <ref>{{Navedi splet|title=Bitka talentov|url=http://www.rtvslo.si/spetdoma04-08/talenti.php|website=web.archive.org|date=2014-05-22|accessdate=2024-09-29|archive-date=2014-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140522142516/http://www.rtvslo.si/spetdoma04-08/talenti.php|url-status=bot: unknown}}</ref> === 2005: Prvi evrovizijski nastop, album Omar === Na Emi je zmagal in istega leta zastopal Slovenijo na izboru za [[Pesem Evrovizije 2005|Pesem Evrovizije]] v [[Kijev|Kijevu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] z avtorsko skladbo »Stop« in v polfinalu dosegel 11. mesto, kar je najvišja uvrstitev za slovenskega moškega izvajalca doslej. [[Slika:Omar-naber album omar.jpg|sličica|224x224_pik|Naslovnica prvega albuma [[Omar (album)|Omar]].]] Istega leta je izdal svoj avtorski prvenec, album s preprostim naslovom ''[[Omar (album)|Omar]]'', s katerega je nanizal kar sedem hitov, katerih večinski avtor je sam - te so: »Vse, kar si želiš«, »Krasen dan«, »Stop«, »Polje tvojih sanj«, »Skrivaj sanjava«, »Omar ti teslo« in »Ves tvoj svet«. Plošča je bila odlična odskočna deska za nadaljnjo glasbeno pot. Album se je prodal v več kot 10.000 izvodih. V tem letu je zabeležil veliko nastopov tudi izven meja Slovenije; na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Srbiji, Italiji, Avstriji, v Ukrajini, Španiji in na Slovaškem. Leta 2005 je bil najbolj predvajan avtor v Sloveniji. Kot izvajalec je bil leta 2006 nominiran za [[Viktor (nagrada)|Viktorja]] skupaj s [[Siddharta|Siddharto]] in [[Neisha|Neisho]]. Leta 2006 je posnel in izdal tudi debitantsko avtorsko ploščo na področju Srbije pod okriljem založbe Mascom. === 2007: Kareem === Leta 2007 je izdal tretjo avtorsko ploščo, imenovano ''[[Kareem]]''. Naslov albuma je hkrati Omarjevo drugo ime. Vsebuje 15 avtorskih skladb, med katerimi se poleg novih pojavi tudi [[Pesem Evrovizije 2005|evrovizijska]] verzija pesmi »Stop« (posnetek 9). Tri pesmi z albuma so bile izdane tudi kot singli: »Poseben dan«, »Vse, kar imam« in »Vladarjev dan«. Na koncu zadnje skladbe »Priznam« je (po treh minutah tišine) še skrita pesem »Over the Rainbow« (iz filma [[Čarovnik iz Oza (film, 1939)|Čarovnik iz Oza]]), ki jo Omar zapoje ob klavirski spremljavi. Album je Izšel pri založbi Nika Records na glasbeni [[Kompaktni disk|CD-plošči]] in v pretočni digitalni obliki. === 2011: Obsodba === 2011 je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje spolnega nasilništva s sedemmesečno pogojno kaznijo s preizkusno dobo dveh let za nadlegovanje 21-letnega dekleta 2005. Naber je ves čas postopka zanikal očitke in trdil, da tistega jutra v ljubljanski diskoteki Bachus ni nadlegoval študentke. A višje sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim, da mu je spolno nasilje dokazano.<ref name="Potrjena obsodba Omarja Naberja za spolno nasilje nad študentko">{{navedi splet |author=Iva Ropac |url=http://www.delo.si/novice/kronika/potrjena-obsodba-omarja-naberja-za-spolno-nasilje-nad-tudentko.html |title=Potrjena obsodba Omarja Naberja za spolno nasilje nad študentko |date=10. maj 2011 |accessdate=11.5.2011 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |series=Kronika |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514145853/http://delo.si/novice/kronika/potrjena-obsodba-omarja-naberja-za-spolno-nasilje-nad-tudentko.html |url-status=dead }}</ref> === 2014: Na Glavo - 4. studijski album === Leta 2014 je izšel četrti studijski album Na glavo, ki ga je nekaj mesecev kasneje spremljala še njegova angleška različica z naslovom No Helmet, izdana v [[Anglija|Angliji]]. Album zajema več glasbenih žanrov, vključno s popom in rockom. Avtor glasbe in vseh angleških besedil je izključno sam, pri slovenskih besedilih pa so sodelovali priznani slovenski avtorji, med njimi [[Damjana Kenda Hussu]], Jure Golobič, [[Rok Terkaj]], Pero Micić in drugi. Album je izšel pri založbi Nika Records, tako v fizični, kot tudi digitalni obliki. Na plošči je 15 skladb, od katerih jih je več izšlo že prej kot samostojni singli, nekatere so bile tudi predstavljene na različnih glasbenih festivalih. Prva skladba, Parfum, je bila premierno predstavljena leta 2012 v okviru oddaje [[Misija Evrovizija]], medtem ko je pesem I Still Carry On leta 2009 zasedla drugo mesto na [[EMA|EMI]]. Skladba Bistvo skrito je očem je na [[EMA 2011|EMI 2011]] dosegla tretje mesto, podobno kot I Won't Give Up, ki je na [[EMA 2014|EMI 2014]] zasedla prav tako tretje mesto. Pesem Sedem dni je bila leta 2012 predstavljena na [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]]. Na albumu se pojavi tudi priredba pesmi S teboj, ki jo v originalu izvajajo [[Ansambel Modrijani|Modrijani]], Omar pa jo je preoblikoval v svojem slogu. Pesem Sanjam, ki po aranžmaju odstopa od njegovega značilnega zvoka, je bila premierno izvedena leta 2010 na podelitvi Viktorjev. [[Slika:Omar Naber 2017 (6).jpg|sličica|300x300_pik|Omar Naber na evroviziskem odru leta 2017, v Kijevu.]] === 2017: Drugi evrovizijski nastop === 25. februarja je zmagal na [[EMA 2017|Emi 2017]] z avtorsko pesmijo »[[On My Way]]« in s tem drugič dobil priložnost zastopati Slovenijo na Evroviziji. Na 62. tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2017]] se je predstavil v prvem predizboru, ki je potekal 9. maja 2017. Kljub izjemno čustveni izvedbi in izkušnjam iz preteklosti se mu ni uspelo uvrstiti v veliki finale, saj je osvojil le 36 točk in zasedel 17. mesto med 18 nastopajočimi v polfinalu.<ref name="ema2017_mmc">{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zmagovalec-eme-je-omar-naber/415862 |title=Zmagovalec EME je Omar Naber |date=25. februar 2017 |accessdate=25.2.2017 |series=MMC |publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> Tako je postal drugi Slovenec (poleg [[Darja Švajger|Darje Švajger]]), ki je svojo državo zastopal na Evroviziji dvakrat. === 2023: Polnoletnost v ljubljanski Cvetličarni === [[Slika:Omar Naber v Cvetličarni.jpg|sličica|276x276_pik|Omar Naber med oboževalci v Cvetličarni.]] Ob 18. obletnici kariere je Omar Naber 10. novembra v ljubljanski Cvetličarni pripravil nepozaben koncert. Glasbeno nostalgijo pa so v Cvetličarni popestrili tudi glasbeni gosti: Kristijan Crnica - Kikifly, [[Alya]], [[Rok Lunaček]] in raperji [[Rok Terkaj|Trkaj]], [[Zlatan Čordić|Zlatko]] in Mirko. Tudi pod odrom so se mu ob tej priložnosti pridružili glasbeni kolegi ([[Ines Erbus]], [[Rok Piletič]], [[Nika Zorjan]], [[Jože Potrebuješ]], Miki Vlahovič, [[Dejan Krajnc|Dejan Dogaja]]...). Občinstvo, ki ga je koncertno pričakovalo že dlje časa, je navdušil tako s svojimi evrovizijskima uspešnicama kot tudi z rockom in s svojim glasom podpisanimi uspešnicami: Stop, Omar, ti teslo, Krasen dan, I Still Carry On, Parfum, [[On My Way]], Posebn model, Proti soncu in mnogimi drugimi. Od tistih začetniških poskusov do danes je nanizal že preko 1400 koncertov, ob njegovi glasbi pa so odraščali tudi mnogi znani obrazi.<ref>{{Navedi splet|title=Omar Naber s koncertom obeležil polnoletnost kariere {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/omar-naber-s-koncertom-obelezil-polnoletnost-kariere.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-27|language=sl}}</ref> Koncert je posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], režirala pa ga je Urška Žnidaršič. Premierno je bil predvajan v soboto, 20. aprila 2024. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! scope="col" style="width:8em;"| Naslov ! scope="col" style="width:22em;"| Podrobnosti ! scope="col" style="width:45em;"| Pesmi |- ! scope="row"| ''[[Omar (album)|Omar]]'' | * Izdan: [[2005]] <span style="font-size:85%;">(Slovenija)</span> * Založba: Nika Records * Format: Digital download, CD | »Krasen dan« / »Vse, kar si želiš« / »Stop« / »Polje tvojih sanj« /<br /> »Skrivaj sanjava« / »Dokler se ne zbudim« / »Omar ti teslo« / »Ves tvoj svet« /<br /> »Ni me sram« / »Sunny day« / »It's all up to you« / »Somehow« / »On my own« |- ! scope="row"| ''[[Omar (album)#Srbska izdaja|Omar]]''<br /> <small>(Srbska izdaja)</small> | * Izdan: [[2006]] <span style="font-size:85%;">(Srbija)</span> * Založba: Automatik Records * Format: Digital download, CD | »Novi dan« / »Strah od letenja« / »Ludi od ljubavi« / »Glavom kroz zid« /<br /> »Ja sanjam« / »Ne vrijedi« / »Naše je vrijeme« / »Stop« /<br /> »Priznajem« / »Somehow« / »On my own« |- ! scope="row"| ''[[Kareem]]'' | * Izdan: [[2007]] <span style="font-size:85%;">(Slovenija)</span> * Založba: Nika Records * Format: Digital download, CD | »Intro« / »Vse, kar imam« / »Mesto me pozna« / »Je res preveč« / »Alina« / »Vladarjev dan« /<br /> »Le kdo« / »Modro« / »Stop« (ESC version) / »Sladka sled« / »Poseben dan« /<br /> »Bitka talentov je kul« / »Push the trigger pull the rope« / »Klošarjem naproti« / »Priznam« |- ! scope="row"| ''[[Na Glavo]]'' | * Izdan: [[6. marec]] [[2014]] <span style="font-size:85%;">(Slovenija)</span> * Založba: Nika Records * Format: Digital download, CD | »Parfum« / »Proti soncu« / »Zgodba brez napake« / »Sladek strup« / »I still carry on« /<br /> »Preden greš« / »Žamet« / »Le srce ne spi« / »Bistvo skrito je očem« / »S teboj« /<br /> »Cesta in nebo« / »Oprosti« / »Sedem dni« / »Sanjam« / »I won't give up« |- ! scope="row"| ''No Helmet'' | * Izdan: [[28. september]] [[2014]] <span style="font-size:85%;">(Velika Britanija)</span> * Založba: Nika Records * Format: Digital download, CD | »Mute & Loud« / »Bad Boy« / »Free My Mind« / »I Won't Give Up« / »I Still Carry On« / »Let Me Go« /<br /> »Take a Look Through My Window« / »Remember Me« / »Good Things Come to Those Who Wait« /<br /> »My Love« / »I Have Been Saving Up« / »Lost for Words« / »Endlessly« / »Walk of Fame« |} === Singli === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center; line-height:16px" |- ! scope="col" rowspan="2" style="width:15em;"| Naslov ! scope="col" rowspan="2" style="width:1em;"| Leto ! scope="col" colspan="1"| Lestvica ! scope="col" rowspan="2"| Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;"| [[SloTop50|SLO]] |- ! scope="row"| »Vse, kar si želiš« | rowspan=7|2005 | — | rowspan=7|''Omar'' |- ! scope="row"| »Stop« | — |- ! scope="row"| »Omar, ti teslo« | — |- ! scope="row"| »Polje tvojih sanj« | — |- ! scope="row"| »Skrivaj sanjava« | — |- ! scope="row"| »Ves tvoj svet« | — |- ! scope="row"| »Krasen dan« | — |- ! scope="row"| »Poseben dan« | rowspan=3|2007 | — | rowspan=3|''Kareem'' |- ! scope="row"| »Vse, kar imam« | — |- ! scope="row"| »Vladarjev dan« | — |- ! scope="row"| »Sanjam« | 2008 | — | rowspan=4|''Na glavo'' |- ! scope="row"| »I Still Carry On« | 2009 | — |- ! scope="row"| »Proti soncu« | rowspan=2|2010 | — |- ! scope="row"| »Preden greš« | — |- ! scope="row"| »Let me go« | rowspan=2|2011 | — | ''No Helmet'' |- ! scope="row"| »Bistvo skrito je očem« | — | ''Na glavo'' |- ! scope="row"| »Mute & Loud« | rowspan=3|2012 | — | ''No Helmet'' |- ! scope="row"| »Parfum« | — | rowspan=2|''Na glavo'' |- ! scope="row"| »Sedem dni« | — |- ! scope="row"| »Žamet« | rowspan=2|2014 | — |''Na glavo'' |- ! scope="row"| »Sladek strup« (»I Won't Give Up«) | — |''No Helmet'' |- ! scope="row"| »Hej, ti!« (»Play!«) | 2015 | — | rowspan=24 {{n/a|Non-album singles}} |- ! scope="row"| »Zgodba brez napake« | rowspan="4"| 2016 | — |- ! scope="row"| »Hallelujah« | — |- ! scope="row"| »Take Me Far« | — |- ! scope="row"| »Poseben dan '16« | — |- ! scope="row"| »Basket Case« | rowspan="6" | 2017 | — |- ! scope="row"| »Aleppo« | — |- ! scope="row"| »Placebo« | — |- ! scope="row"| »Ne zapusti me« | — |- ! scope="row"| »On My Way« | 12 |- !scope="row"| »Tam nekje« | — |- !scope="row"| »I Still Believe in You« |rowspan="2" |2018 | — |- !scope="row"| »Rad Bi Spet Verjel« | — |- !scope="row"| »Mamma Maria« | rowspan="2" |2020 | — |- !scope="row"| »Cesta in nebo« | — |- !scope="row"| »Ogenj!« | rowspan="2" |2022 | — |- !scope="row"| »Glas Srca« | — |- !scope="row"| »Posebn model« | rowspan="5" |2023 | — |- !scope="row"| »La Vita e Una Roulette« | — |- !scope="row"| »Spusti me« | — |- !scope="row"| »Queen of Heart« | — |- !scope="row"| »Sam v mestu« | — |- !scope="row"| »Rad bi verjel« |2024 | — |- !scope="row"| »Le s teboj« |2025 | — |- | style="text-align:center; font-size:85%;" colspan="22" | "—" single ni bil izdan ali pa se ni uvrstil na lestvico. |} === Glasbena sodelovanja === {| class="wikitable" !Naslov !Leto !Album !Podrobnosti |- |Duša moje duše |2011 |Za stare čase |Duet z [[Nuša Derenda|Nušo Derendo]].<ref>{{Citation|title=Duša Moje Duše|url=https://open.spotify.com/track/0fym1TmosOK8daEfwZge4f|language=en|access-date=2020-11-03}}</ref> |- |En svet / One World |2015 |En svet / One World |Dobrodelni singel, ki ga je posnela skupina slovenskih priznanih glasbenikov - Slove'n'aid, v slovenščini in angleščini.<ref>{{navedi splet|title=Slove'n'aid - En svet - YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?v=htO8YaL11AY |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211222/htO8YaL11AY |archive-date=2021-12-22 |url-status=live|access-date=2020-11-03|website=www.youtube.com}}{{cbignore}}</ref> |- |Placebo | rowspan="2" |2017 | rowspan="2" |Non-Album singles |Sodelovanje s slovenskim raperjem Vauksom. <ref>{{navedi splet|title=Aleppo - Bojan Cvjetićanin and Omar Naber - YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?v=ukGJ-9YHrHc|access-date=2020-11-03|website=www.youtube.com}}</ref> |- |Aleppo |Duet s slovenskim glasbenikom [[Bojan Cvjetićanin|Bojanom Cvjetićaninom]]<ref>{{navedi splet|title=Aleppo - Bojan Cvjetićanin and Omar Naber - YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?v=ukGJ-9YHrHc|access-date=2020-11-03|website=www.youtube.com}}</ref> |- |Fight For Victory! |2020 |Bad Boyz (Original Motion Picture Soundtrack) |Pesem se pojavi v irskem filmu z naslovom Bad Boyz.<ref>{{navedi splet|title=Fight for Victory! (feat. Omar Naber) by Dbmix on Amazon Music - Amazon.co.uk|url=https://www.amazon.co.uk/Fight-Victory-feat-Omar-Naber/dp/B08525YQJW|access-date=2020-11-03|website=www.amazon.co.uk}}</ref><ref>{{Citation|title=Bad Boyz (2020) - IMDb|url=http://www.imdb.com/title/tt11897158/soundtrack|access-date=2020-11-03}}</ref> |- |Glas srca |2022 |Non-Album singles |Duet z mlado slovensko pevko in besedilopisko [[Saša Lešnjek|Sašo Lešnjek]]. |} === Posneti videospoti === * 2004 ** 'Vse, kar si želiš', pod okriljem [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] * 2005 ** 'Stop', režiserka Jasna Hribernik **'Ves tvoj svet', režiser Mitja Okorn * 2006 ** 'Polje tvojih sanj', režiser Aleš Petrič * 2007 ** 'Vladarjev dan', režiser Veno Jemeršić ** 'Poseben dan', režiserka Tina Istenič. * 2012 ** 'Le srce ne spi' režiser Predrag Rajčič ** 'Parfum', režiserka Natalija Rodošek * 2013 ** 'Žamet' z [[Boris Cavazza|Borisom Cavazzo]] v glavni vlogi, režiser Predrag Rajčič **'I Won't Give Up' oz. 'Sladek Strup', režišer Urban Bradeško * 2015 ** 'Hej, ti!' oz. 'Play!', producent Danijel Vovk in režiser Peter Kleva * 2020 ** Cesta in nebo, producent in režiser Anže Lovšin * 2022 ** Ogenj, producent Max Petač, režiserja Dino Kapetanovič in Max Petač ** Glas srca, z [[Boris Cavazza|Borisom Cavazzo]] in [[Milena Zupančič|Mileno Zupančič]] v glavni vlogi, režiser Max Petač * 2023 ** Posebn model, režiser Žiga Gjuro ** Spusti me, režiser Žiga Gjuro == Nastopi na glasbenih festivalih == === EMA === * '''[[EMA 2005|2005]]: »Stop« <small>(Omar Naber - Urša Vlašič - Omar Naber)</small> - 1. mesto <small>(29.945 telefonskih glasov)</small>''' * [[EMA 2009|2009]]: »I Still Carry On« <small>(Omar Naber - Omar Naber - Omar Naber, Rok Golob, Miha Gorše)</small> - 2. mesto <small>(16 točk)</small> * [[EMA 2011|2011]]: »Bistvo skrito je očem« <small>(Omar Naber, Miha Gorše - Jure Golobič, Eva Breznikar - Omar Naber, Miha Gorše)</small> * [[EMA 2014|2014]]: »I Won't Give Up« <small>(Omar Naber - Omar Naber - Omar Naber, Martin Štibernik)</small> * '''[[EMA 2017|2017]]: »On My Way« <small>(Omar Naber - Omar Naber - Omar Naber, Žiga Pirnat)</small> - 1. mesto <small>(124 točk)</small>''' === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]: »Stop« <small>(Omar Naber - Urša Vlašič - Omar Naber)</small> * [[Pesem Evrovizije 2017|2017]]: »On My Way« <small>(Omar Naber - Omar Naber - Omar Naber, Žiga Pirnat)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: »Sedem dni« <small>(Omar Naber - Tina Muc - Lojze Krajnčan)</small> - 13. mesto * [[Slovenska popevka 2017|2017]]: »Miže« <small>(Žiga Pirnat, Andraž Gliha - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> === Kënga Magjike === * 2022: »Bring Back« <small>(Omar Naber - Omar Naber - Omar Naber)</small> == Sklici in opombe == <references /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih glasbenikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.omarnaber.si/ Uradna stran] {{start box}} {{s-ach|aw}} {{succession box | before = [[Platin|Duo Platin]] | title = [[Slika:EuroEslovenia.svg|50px]] [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2005 | after = [[Anžej Dežan]] }} {{succession box | before = [[Manuela Brečko]] | title = [[Slika:EuroEslovenia.svg|50px]] [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2017 | after = [[Lea Sirk]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Naber, Omar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski rock pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 1n22bvxransspnebbps6spscbx66zi0 0 87937 6732747 6061904 2026-08-08T11:42:23Z Ljuba24b 92351 dp, np 6732747 wikitext text/x-wiki {{Tableau dépt fr | logo=[[Slika:Blason département fr Haute-Savoie.svg|100px]] | département=Haute-Savoie (74) | région=[[Rona-Alpe]] | Préfecture=[[Annecy]] | Sous-préfectures=[[Bonneville, Haute-Savoie|Bonneville]]<br />[[Saint-Julien-en-Genevois]]<br />[[Thonon-les-Bains]] | population=631 679 | DatePop=1999 | densité=144 | sup=4 388 | arr=4 | canton=34 | comm=294 | président=[[Ernest Nycollin]] | loc=[[Slika:Haute-Savoie-Position.png|Lega Visoke Savoje v Franciji]] }} '''Haute-Savoie''' ([[frankoprovansalščina|frankoprovansalsko]] ''Savouè d'Amo'', oznaka '''74''') je [[francoski departma]] ob meji z [[Italija|Italijo]] in [[Švica|Švico]], imenovan po zgodovinski pokrajini [[Savoja|Savoji]]. Je v [[francoska regija|regiji]] [[Auvergne - Rona - Alpe]]. == Zgodovina == Departma je bil ustanovljen po priključitvi [[Savojsko vojvodstvo|Savojskega vojvodstva]] k Franciji 24. marca 1860 z združitvijo starih provinc [[Genevois]], [[Chablais]] in [[Faucigny]]. == Upravna delitev == {{glavni|Seznam občin departmaja Haute-Savoie}} == Geografija == Haute-Savoie (''Visoka Savoja'') leži v severovzhodnem delu regije [[Auvergne - Rona - Alpe]] ob meji s Švico in Italijo. Na jugu meji na departma [[Savoie (departma)|Savojo]], na zahodu na departma [[Ain]], na severu na švicarske kantone [[Ženeva (kanton)|Ženevo]], [[Vaud (kanton)|Vaud]] in [[Valais (kanton)|Valais]], na vzhodu pa na italijansko [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]]. Del meje s Švico poteka preko [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], na meji z Italijo pa je masiv [[Mont Blanc]]a. {{francoskiDep}} {{fr-geo-stub}} [[Kategorija:Auvergne - Rona - Alpe]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] [[Kategorija:Haute-Savoie|*]] {{normativna kontrola}} n2jse5keaapz6yvgyd5ljugvdlatlvd 0 89405 6732530 6672795 2026-08-07T23:14:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732530 wikitext text/x-wiki [[Slika:Nove Fužine (Ljubljana, 2025).jpg|sličica|Nove Fužine]] '''Nove Fužine''' (Fužine) so najgosteje poseljeno območje v Ljubljani in celotni Sloveniji{{cn}}. Ime izvira iz samostalnika ''fužina'' 'kovačnica' (izposojenka iz furlanske ''besede fusine,'' topilnica); kar se je nanašalo na železarno, ki jo je tam v 16. stoletju ustanovil [[Hans Khisl]]. Danes se ime ''Fužine'' večinoma povezuje s stanovanjskim naseljem in sosesko Nove Fužine , ki je bilo zgrajeno severno od levega brega reke v okrožju Moste med letoma 1977 in 1987. Razvite so pretežno ob treh trgih ([[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev]], [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov]], [[Edvard Rusjan|Rusjanov]]) ter med [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] in levim bregom [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Veliko naselje (bilo bi med osmimi največjimi mesti v Sloveniji) je le del [[Četrtna skupnost Moste|četrtne skupnosti Moste]] in del okraja in bivše občine Moste-Polje (kamor spadajo [[Četrtna skupnost Jarše|ČS Jarše]], [[Četrtna skupnost Golovec|ČS Golovec]], [[Četrtna skupnost Moste|ČS Moste]], [[Četrtna skupnost Polje|ČS Polje]] in [[Četrtna skupnost Sostro|ČS Sostro]]). Na Fužinah sta dve [[osnovna šola|osnovni šoli]]: OŠ Martina Krpana in [[Osnovna šola Nove Fužine|OŠ Nove Fužine]], ob njih Srednja šola za gostinstvo in turizem ter [[vrtec VVO Zelena Jama|vrtec VVO Zelena Jama- enota Vrba in enota Vejica]] in [[Vrtec Pedenjped|Pedenjped - enota Šlikšlak]]. Samostojen [[Dom starejših občanov Fužine]] stoji blizu [[Zdravstveni dom Ljubljana Moste-Polje|ZD Ljubljana Moste-Polje]] z lekarno Ljubljana, v bližini je tudi [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Jožeta Mazovca, podenota Fužine]]. Blizu Fužin so naselja ali nekdanja naselja, večinoma vasi (po abecedi): [[Bizovik]], [[Sostro|Dobrunje/Sostro]], [[Hrušica, Ljubljana|Hrušica]], [[Zgornji Kašelj|Zg.]] in [[Spodnji Kašelj|Sp. Kašelj]], [[Kodeljevo]], [[Moste, Ljubljana|Moste]], [[Polje, Ljubljana|Polje]], [[Selo Ljubljana|Selo]], [[Studenec, Ljubljana|Studenec]], [[Štepanjsko naselje]], [[Štepanja vas]], [[Vevče]], [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], [[Zalog, Ljubljana|Zalog]] ter z gozdom porasel [[Golovec|hrib Golovec]], [[Kodeljevo|park Kodeljevo]] in [[Zajčja dobrava|krajinski park Zajčja dobrava]]. Ulice, ki sestavljajo naselje (po abecedi): [[Archinetova ulica]], [[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev trg]], [[Chengdujska cesta, Ljubljana|Chengdujska cesta]], [[Fužinska pot]], [[Gašperšičeva ulic|Gašperšičeva ulica]], [[Nove Fužine cesta|Nove Fužine]], [[Osenjakova ulica]], [[Pot na Fužine]], [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov trg]], [[Rusjanov trg]], [[Ulica Molniške čete]], [[Zaloška cesta]]. Zgodnja zgodovina Fužin je tesno povezana s kmetijstvom, plovbo po Ljubljanici in za tem z zgodovino gradu Fužine na levem bregu reke. Grad je leta 1525 zgradil Veit Khisl, ki je bil v 16. stoletju tudi ljubljanski župan. Poleg železarstva je njegov podjetni sin Hans Khisl v 16. stoletju v Fužinah ustanovil tudi žago, mlin za žito in papirnico.  V začetku 19. stoletja je družina Pauer tam upravljala mline. Industrijsko podjetje Fidelis Terpinz (1799–1875) je leta 1843 v Fužinah ustanovilo tovarno tanina in barvil. Leta 1943 je bila ustanovljena tovarna za proizvodnjo čopičev. Fužine so bile leta 1982 priključene Ljubljani, s čimer se je končal njihov obstoj samostojnega naselja. Blizu nekdanjih fužin in ob brzicah Ljubljanice, kjer sta jez in manjša [[Hidroelektrarna Fužine|hidroelektrarna Fužine (ki oskrbuje papirnico Vevče)]], stoji [[grad Fužine]], znan kot prenovljena renesančna utrdba in posebej iz Prešernove Glose. V prenovljeni stavbi je še vedno del elektrarne in dinamičen [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]] s kavarno MAO. Na igriščih v bližini poleti prirejajo turnirje v malem nogometu. Ob Ljubljanici je več sprehajališč ter plaža in družinski park Muste s sadovnjakom. Znana točka je tudi fužinski hrib, ob vznožju katerega je urejen kolopark. Ob vzhodni strani naselja skozi Studenec poteka [[Pot spominov in tovarištva]]. Tla so peščena, dobro odcedna in rodovitna. Proti jugu, kljub vedno agresivnejši pozidavi, ležijo polja. Skozi naselje potekajo [[Ljubljanski potniški promet|mestne avtobusne linije]] številka [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']] (ob vikendih), [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] (liniji '''20''' in '''22''' imata na koncu naselja urejeno obračališče). Ob robu naselja, po [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloški cesti,]] je speljana še mestna avtobusna linija št. [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11B''']]. V bližini naselja peljejo tudi mestne avtobusne linije [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']]. Fužine so imele odlične predispozicije za gradnjo: sorazmerno dobro nosilnost tal in nizko poselitev. Prvi načrti za gradnjo soseske segajo v leto 1958, v čas intenzivne industrializacije Slovenije, zaradi katere so se množično priseljevali delavci iz drugih delov takratne Jugoslavije in iz različnih delov Slovenije v Ljubljano. Prva faza gradnje od štirih se je začela šele leta 1977 in se končala leta 1981. Naselje s stolpnicami in bloki je raslo do leta 1987. Za tem so dopolnjevali ponudbo s trgovinami in paviljoni za obrtnike ter drugimi dejavnostmi. Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev v [[Slovenija|Sloveniji]], vsekakor so največja. Nove Fužine se raztezajo na 61 hektarih in v njih po starih ocenah iz leta 2000 živi najmanj 18.000 ljudi, četrt stoletja kasneje še več. Z uradno poselitvijo 385 prebivalcev na hektar (neuradna je še malo višja) so najgosteje poseljeno območje v celotni državi.<ref>{{navedi novice|title=Fužine so nastale v času sosesk|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/fuzine-so-nastale-v-casu-sosesk.html|date=2014-12-23|last=Zabukovec|first=Mojca|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2018-09-30|archive-date=2018-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180930154511/https://www.delo.si/novice/ljubljana/fuzine-so-nastale-v-casu-sosesk.html|url-status=dead}}</ref> Znane osebe: * Ognjen Backović * Anže Bašelj * Katarina Benček * [[Zlatan Čordić]] * Anuška Delić * [[Kajetan Gantar]] * [[Samir Handanović]] * [[Branko Ilić]] * Saša Jerković * Jure Karas * [[Hans Khisl]] * Jernej Kogovšek * Saša Krajnc * [[Zlatan Ljubijankić]] * [[Radoslav Nesterović|Rašo Nesterović]] * [[Vinko Novak]] * [[Oto Pestner]] * [[Maks Rožman]] * [[Aleksander Sekulić]] * [[Matjaž Tanko]] * [[Goran Vojnović]] == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Nove Fužine}} {{sklici}} {{škrbina-naselje-sl}} {{koord|46|03|13|N|14|33|29|E|region:SI_type:landmark_dim:1300|display=title}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Moste]] 293cdak3jfm5ael5mogsdi9j3b5qapj 0 90278 6732314 6456486 2026-08-07T15:31:06Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_Oficir_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_4.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_4.svg]] 6732314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stanko Bloudek''', [[Slovenci|slovenski]] [[letalstvo|letalski]] [[konstruktor]], [[športnik]], [[načrt]]ovalec [[šport]]nih [[objekt]]ov, * [[11. februar]] [[1890]], [[Idrija]], † [[26. november]] [[1959]], [[Ljubljana]]. == Zgodnje obdobje == [[Slika:AntonijevRov-Idrija.jpg|thumb|202px|right|Hiša Bloudkovih pri vhodu v Antonijev rov idrijskega rudnika]] Rodil se je v Idriji 11. februarja 1890, kot tretji od skupno petih otrok – imel je še štiri sestre, dve mlajši in dve starejši. Njegov oče Jaroslav je bil [[strojni inženir]], doma iz [[Telč|Telča]] na [[Moravska|Moravskem]], zaposlen v idrijskem [[rudnik]]u [[živo srebro|živega srebra]], medtem ko je bila mati Minka, rojena Lapajne, Slovenka. Leta 1894 se je cela družina preselila na [[Češka|Češko]] v Most (Brüx), kjer je oče dobil službo v rudniku rjavega premoga. Tu je mladi Stanko opravil osnovno šolo in štiri razrede [[Klasična gimnazija|klasične gimnazije]], dokler mu leta 1904 zaradi kapi ni umrl oče. Sledila je selitev nazaj v Slovenijo, kjer je najprej živel pri stricu in opravil peti razred v [[Kranj]]u, nato pa zadnje tri v Ljubljani na 1. državni gimnaziji. Mladi Bloudek je dosegal le povprečen učni uspeh: dober je bil pri [[Telovadba|telovadbi]] in risanju, medtem ko je – neznačilno za kasnejšega [[inženir]]ja – prav [[Matematika|matematiko]] in [[Fizika|fiziko]] komaj izdeloval. Vendar pa je tudi res, da je bil od tehnike takrat še zelo oddaljen, kajti Bloudkovi so se družili z bolj v [[umetnost]] usmerjenimi krogi, med drugimi je bratranec po materini strani [[Dolfe Lapajne]] študiral [[slikarstvo]]. Tako se je tudi sam Stanko navdušil nad slikanjem in že med dijaštvom obiskoval zasebno slikarsko šolo pri slovenskem [[impresionizem|impresionistu]] [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Nato je, po [[matura|maturi]] leta 1908, začel najprej s študijem slikarstva na [[Likovna akademija v Pragi|likovni akademiji]] v [[Praga|Pragi]], vendar je po enem letu presedlal na tehniško smer in se vpisal na visoko tehniško šolo, torej tako kot oče, za [[strojnik]]a. Leta 1910 mu je na [[Dunaj]]u za rakom umrla še mati. Bloudek, ki se je že tako skromno preživljal in si je iskal številna priložnostna dela ob šolanju, se je tako soočil s hudo izgubo še drugega starša v svojem odraščanju. Resno življenjsko krizo je prebrodil s svojo predanostjo študiju in delu ter si nekako v tistem času našel usmeritev, ki je zaznamovala njegovo nadaljnjo pot – [[letalstvo]]. == Letalstvo == Zelo zgodaj se je začel ukvarjati tudi s konstrukcijo [[letalo|letal]]. Že od leta 1906 je delal lastne letalske [[model]]e. V Pragi je naredil leta 1910 sprva [[jadralno letalo|jadralno]], nato pa enokrilno [[motorno letalo]], ki ga je poimenoval ''Racek - Galeb''. Leta 1911 je izdelal dvokrilno motorno letalo z imenom ''Libela''. V letih 1911 - 1918 je bil prvi slovenski poklicni konstruktor v letalski industriji. Deloval je v [[Leipzig]]u, na [[Dunaj]]u, v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Trutnov]]u na Češkem. [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-003-64, Flugzeug Rumpler-Taube nach dem Start.jpg|thumb|250 px|Letalo Taube, na katerega konstrukciji je Bloudek veliko delal v času pred prvo svetovno vojno]] Njegova prva služba v letalski industriji je bila pri [[Ignaz»Igo« Etrich|Etrich]]u, podjetju, ki se je kasneje združilo z veliko bolj znanim [[Hansa und Brandenburgische Flugzeugwerke|Hansa-Brandenburg]]. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil Bloudek že tretji Slovenec, ki je delal v tem podjetju, kajti v letih 1903- 1909 je bil tam najprej [[Maribor]]čan [[Franc Wels]], nato pa še [[modelar]] [[Pavel Podgornik]] v 1909 in 1910. Tedaj je sodeloval pri izgradnji osnovnega Etrichovega letala [[Etrich taube]], ki je bilo takrat eno najmodernejših letal nasploh. Bloudek je veliko delal s tem strojem, ena od predelav je tako bila '''Schwalbe - lastovka''', s katero so leta 1911 dosegli avstrijski hitrostni rekord: 163 km/h. Lastovka se je od osnovnega letala razlikovala predvsem po polkrožni obliki kril, ki pa je poleg prednosti predstavljala slabost zaradi zahtevnejše gradnje, zato jih je bilo narejenih le malo. Sledilo je delo v ekipi, ki se je lotila izdelave prvega letala s popolnoma zastekljeno [[pilotska kabina|kabino]] - ''Luftlimousine''. S tem trisedežnim naprednim letalom so v [[Anglija|Angliji]] avgusta 1912 postavili dva svetovna hitrostna rekorda, najprej z dvema članoma posadke, 112 km/h, in nato še s tremi, 106 km/h. Pri delu na letalih Taube, oziroma ''[[Rumpler]] Taube'', kot je tudi znano, se je prvič srečal tudi z zahtevami po letalu kot orožju. Letalo Taube je bilo prvo letalo, ki je bilo uporabljeno kot bojni stroj in sicer leta 1911. Ko je svet obšla novica, da so [[Italija]]ni bombardirali sovražnika z letalom, je takoj seveda hotela imeti tovrstno [[orožje]] tudi [[Avstro-Ogrska]]. Bloudek je dobil nalogo, da letalo trdnostno ojača in omogoči njegovo uporabo za vojsko. Že leta 1913 so prodali prvih osem letal, nato pa so začela prihajati naročila od vsepovsod,[[Nemško cesarstvo|Nemčije]], [[Francija|Francije]], Italije, [[Rusija|Rusije]] in celo [[Kitajska|Kitajske]]. Bloudek, ki je bil poln zamisli pa se je razšel z Etrichom v idejah o nadaljnjem snovanju novih letal. V svetu so ravno tedaj začeli svojo prevlado [[dvokrilnik]]i in Bloudek se je nameraval prav tako preusmeriti medtem, ko je njegov delodajalec vztrajal pri [[enokrilnik]]ih. V tem naj bi bil razlog, da je julija 1913 Bloudek ostal brez službe, kajti dobil je odpoved. Vendar pa kljub svojim 23-im letom ni imel težav pri iskanju nove saj je bil že dovolj priznan v svoji branži. Bloudek za časa [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ni nikoli preveč oglaševal svojega dela na področju letalstva v času prve svetovne vojne, seveda iz razumljivih razlogov. Šele kasnejše raziskave ob pripravi ''Bloudkove spominske razstave'' v okviru [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]] so osvetlile njegovo področje dela v [[vojna industrija|vojni industriji]] tistega časa. Najprej je delal na področju priprave proizvodnje v tovarni letalskih sklopov ''Thoene & Fiala'' na Dunaju. Od konca leta 1914 do maja 1916 je bil konstruktor v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]], in sicer v podjetju Oesterreichische Flugzeugfabrik A.G., skrajšano Oeffag. Tovarna, ki ni imela kakega posebno uspešnega lastnega letala, je kmalu prešla na izdelavo po nemški [[licenca|licenci]]; delali so takrat razvpite lovce [[Albatros D.II]] in [[Albatros D.III|D III]]. [[Slika:UFAG C.I(Ph).jpg|thumb|Letalo Phönix UFAG C.I.]] Ker mu izdelava tujih letal ni predstavljala nekega posebnega izziva, se je maja 1916 preselil v [[Albertfavla|Albertfavlo]] pri Budimpešti, kjer je kot višji inženir prevzel vodstvo razvojnega oddelka letalske tovarne [[Ufag]] - ''Ungarische Flugzeugfabrik AG''. Leta 1917 je bila končana konstrukcija njegove ekipe, bojno dvosedežno letalo [[Ufag C I]], ki je bilo dokaj uspešno, saj so ga izdelovali do konca vojne (skupaj jih je bilo 126). Stanko Bloudek je nato začel delati na enosedežnem [[lovsko letalo|lovskem letalu]] (Ufag D I), ki bi naj bil enakovreden drugim takratnim lovcem, toda zaradi razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[monarhija|monarhije]] so se vsa dela na njem ustavila še pred izdelavo [[prototip]]a. Za časa njegovega dela v Ufagu se je ukvarjal še z dvema omembe vrednima projektoma. Prvi je [[zrakoplov]] kakršnega danes poznamo z imenom [[helikopter]], ki ga omenjajo z imenom Bloudek - Balaban helikopter. Trojka Bloudek, [[Karl Balaban]] in [[Bela Oravecz]] je sodelovala leta 1917 pri eksperimentu na helikopterju s šestimi kraki na navpično postavljeni [[os]]i. Toda zaradi težav s stabilnostjo so se morali projektu odpovedati. Poleg tega pa je omenjeno njegovo delo na mehanizmu delovanja [[Sinhronizator streljanja|sinhronega streljanja]] z dvema [[mitraljez]]oma v sodelovanju s pogonskim [[vijak]]om [[motor]]ja. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je sodeloval z ljubljanskim [[aeroklub]]om pri izgradnji enokrilnega motornega letala ''Sraka''. Letalo so gradili v letih 1924-1925. V letih 1928-1929 pa so v istem aeroklubu izdelali še enokrilno dvosedežno letalo z imenom ''Lojze''. Obe letali so naredili po Bloudkovih načrtih, vendar pa je s tem tudi zaključil gradnjo letal, predvideva se, da zaradi nesreče ''Lojzeta'' leta 1934, ko se je med nastopom v [[Zagreb]]u z njim ubil pilot [[Janko Colnar]]. Takrat se je končalo njegovo obdobje ukvarjanja z letali, čeprav nikoli ne povsem. == Avtomobilizem == Še dosti preden se je zaključila njegova letalska pot se je že začela nova. Po koncu prve svetovne vojne je postal [[avtomobil]] preizkušeno prevozno sredstvo in samo vprašanje časa je še bilo, kdaj bo prišlo do njegove množičnosti. Tako je tudi na slovenskem prišlo do prvih [[delavnica|delavnic]], ki so predelovale vozila in z eno tako, delavnico [[Jožef Peterca|Jožefa Peterce]], je sodeloval Bloudek. Poleg tega se je leta 1926 in 1927 udeležil dirk na [[prelaz]]u [[Ljubelj]], kjer je bil poleg nastopanja tudi član tehnične komisije dirke. Leta 1933 se je pridružil [[Delniška družba|delniški družbi]] ''[[Avtomontaža|Automontaža]]'', kjer je postal solastnik in glavni konstruktor. Podjetje se je ukvarjalo predvsem s predelavo [[avtobus]]ov, pa tudi z izdelavo [[karoserija|karoserij]] za [[tovornjak]]e in druga lažja [[vozilo|vozila]]. Motorje in podvozja so kupovali pri [[Mercedes]]u, [[Henschel|Henschlu]], [[Deutz]]u in drugih ter jih nadgrajevali z lastnimi [[karoserija]]mi, prirejenimi za domače potrebe in želje posameznih naročnikov. [[Slika:Stanko Bloudek 1920s.jpg|thumb|right|250px|Bloudek ob avtomobilu Triglav]] Poleg tega je Bloudek začel razvijati prvi domači osebni avtomobil, imenovan po [[Triglav (razločitev)|Triglav]]u. Avtomobil je nastal na osnovi nemškega [[DKW]]-ja z njihovim [[Dvotaktni motor|dvotaktnim]] motorjem, ki je poganjal prednji kolesi. Vozilo je stalo 40.000 takratnih [[dinar]]jev in bi se lahko še pocenilo ob serijski proizvodnji in še večji udeležbi domačih sestavnih delov, ki je že pri prototipu dosegala polovico vseh. V Avtomontaži so si zelo prizadevali za osvojitev izdelave v celoti in so začeli celo z razvojem lastnega motorja, ki bi bil sicer podoben DKW-jevemu, le da naj bi bil zračno hlajen. Zakaj in kako so načrti zamrli ni znano, kljub temu, da so izdelali več Triglavov. Prvi prototip so predstavili v aprilu 1934, med drugimi je obstajal tudi dostavni model za podjetnike. Automontaža se je leta 1936 preimenovala v Avtomontažo, Bloudek pa je deloval v njej do začetka [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Podjetje samo je pozneje delovalo (vmes nekaj časa pod imenom Karoserija) še vse do leta 2002, ko je z njenim [[stečaj]]em ugasnilo najstarejše avtomobilsko podjetje v Sloveniji. == Razvoj športa na Slovenskem == Stanko Bloudek je pionir mnogih športov na Slovenskem. Leta 1909 je sodeloval pri ustanovitvi [[Nogometni klub Hermes|nogometnega kluba Hermes]]. V Ljubljano je prinesel tudi prvo pravo [[nogometna žoga|nogometno žogo]] in nogometne čevlje. Po prvi svetovni vojni je deloval pri [[športno društvo Ilirija|športnem društvu Ilirija]] in bil med vodilnimi možmi tega kluba vse do leta 1941. Med letoma 1925 in 1929 je bil med prvimi slovenskimi nogometaši, slovenski prvak v [[disk (atletika)|metu diska]] ter večkratni prvak [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] v [[umetnostno drsanje|umetnostnem drsanju]]. Kot organizator in [[mecen]], [[trener]], svetovalec je zaslužen za začetke in razvoj [[atletika|atletike]], [[tenis]]a, [[plavanje|plavanja]], [[kotalkanje|kotalkanja]], [[drsanje|drsanja]], [[hokej na ledu|hokeja na ledu]], [[sabljanje|sabljanja]], [[nogomet]]a, [[alpsko smučanje|smučanja]] in seveda [[smučarski skoki|smučarskih skokov]]. == Izgradnja športnih objektov == [[Slika:Planica-skakalnice1.JPG|thumb||Planiške skakalnice, desno je Bloudkova velikanka]] Stanko Bloudek je bil tudi projektant in graditelj več športnih objektov. V Ljubljani je za potrebe [[SK Ilirija (nogometni klub)|Ilirije]] zgradil, tudi s svojimi sredstvi, prvo moderno [[nogometno igrišče]], igrišča za tenis, olimpijski [[bazen]], [[drsališče]] in atletsko stezo. Bloudek je skonstruiral tudi do tedaj eno največjih [[smučarska skakalnica|smučarskih skakalnic]] na svetu v [[Planica|Planici]], ki danes nosi ime [[Bloudkova velikanka]]. Od leta 1932 dalje je naredil načrte za okoli 100 smučarskih skakalnic. Z načrtovanjem letalnic je teoretično dokazoval možnost [[Smučarski poleti|smučarskih poletov]] in s tem bistveno prispeval k uveljavitvi poletov kot nove športne tekmovalne discipline. Po njegovih načrtih so se zgledovali tudi graditelji skakalnic v Nemčiji in Avstriji. Med drugim je konstruiral tudi Planiško skakalnico, žičnico na Krvavec, žičnico na Mariborsko Pohorje in sodeloval pri izdelavi načrtov za žičnico na Črnem vrhu pri Jesenicah. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z [[Osvobodilna fronta|OF]], za partizansko vojsko je konstruiral orožja in orodja. Zaradi tega je bil preganjan in zaprt. Po osvoboditvi je spet deloval v vodstvih športnih organizacij. Bil je tudi predsednik fizikalnega odbora Slovenije in vodja projektivnega biroja [[športna zveza Slovenije|športne zveze Slovenije]]. V letih 1947-51 je bil predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in od leta 1948 tudi član [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] kot edini Slovenec doslej. Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1959. Po njem se imenuje [[Športni park Tivoli|športni park]] v ljubljanskem Tivoliju in istoimenski športni zavod ter največja, vsakoletna [[nagrada]] na področju športa v Sloveniji: [[Bloudkova priznanja]]. V TMS je od leta 2009 na ogled Bloudkova razstava kot občasna razstava, ki je nastala ob 50. obletnici njegove smrti. Pred vhodom v novozgrajeni športni in plavalni center Ilirija (2025) je ohranjeno in obnovljeno zgodovinsko pročelje stare stavbe Ilirije iz leta 1929, kjer je na novo postavljena razstava ''Stanko Bloudek: življenje, delo in zapuščina.'' Njegov nečak je bil [[Svetko Lapajne]] (1911–2007), inženir gradbeništva, statik in profesor na FAGG. == Bloudkova priznanja in imenovanja == * 1919 - izvoljeni član [[Jugoslovanski olimpijski komite|jugoslovanskega olimpijskega komiteja]] * 1934 - [[SK Ilirija]] poimenuje po njem skakalnico v Planici * 1936 - [[File:YUG Orden Jugoslovenske Krune Oficir BAR.svg|80px]] [[Red jugoslovanske krone|Častnik reda Jugoslovanske krone]] * 1937 - [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 4.svg|80px]] [[Red svetega Save|Častnik reda Svetega Save]] * 1947 - 1951: predsednik [[Jugoslovanski olimpijski komite|jugoslovanskega olimpijskega komiteja]] * 1948 - član [[MOK]], Mednarodni olimpijski komite * 1950 - [[Slika:Order of Labour with silver wreath RIB.gif|80px]] [[Red dela|Red dela s srebrnim vencem]] * 1953 - [[Spominska značka]], priznanje za delo v Planici * 1957 - [[Cortina d'Ampezzo]], [[diploma]] [[OK - ZOI]] (Organizacijski komite zimskih olimpijskih iger) * 1965 - ustanovitev slovenske športne nagrade [[Bloudkova priznanja|Bloudkove nagrade]], najvišjega priznanja za dosežke na področju športa * 1969 - odkritje [[kip]]a v spominskem parku v [[Tivoli]]ju, delo kiparja [[Stojan Batič|Stojana Batiča]] (leta 2008 ukraden, potem na novo postavljen) == Viri in literatura == * [[Sandi Sitar|Sitar S.]]: ''Letalstvo in Slovenci'' - Založba Borec, (1985) * Keimel, Reinhard: Österreichs Luftfahrzeuge, Graz 1981, (v nemščini) ISBN 3-900310-03-3 * ''»Leteči človek: Stanko Bloudek«(1890 - 1959)'' - [[Tehniški muzej Slovenije]], 2009, ISBN 9-78961-6464-208 * Drago Stepišnik: ''»Stanko Bloudek«'' - DZS, Državna založba Slovenije, 1971 * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/stanko_bloudek.html Stanko Bloudek na kam.si ] * [http://www.modelarstvo.si/slovenski_konstruktorji/stanko_bloudek.html Stanko Bloudek - letalski konstruktor] * [http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/nagrade_in_priznanja/bloudkova_priznanja/predstavitev_stanka_bloudka/ Predstavitev Bloudka na strani Bloudkovih nagrad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160827183201/http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/nagrade_in_priznanja/bloudkova_priznanja/predstavitev_stanka_bloudka/ |date=2016-08-27 }} ('''[[Angleščina]]''') * [http://www.theaerodrome.com/aircraft/austrhun/ufag_ci.php Bloudkov Ufag C.I na ''The Aerodrome'' ]. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bloudek, Stanko}} [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski konstruktorji]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Idrijčani]] [[Kategorija:Avtomobilski oblikovalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] mc6rsgrg8578cty1u3ltr0grc6nh2dr 0 91732 6732251 6652881 2026-08-07T14:14:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732251 wikitext text/x-wiki '''Miss Slovenije''' je [[lepotno tekmovanje]], ki je v [[Slovenija|Sloveniji]] prvič potekalo leta 1966, ko je beograjski ''časopis Polit Bazar'' razpisal tekmovanje Miss Jugoslavije za [[Miss sveta]].<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_26_L.pdf Najlepši Jugoslovanki v London in ZDA]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', l. 18, št. 26, 30. marec 1966</ref> Izbiranje [[miss Jugoslavije]] je potekalo že od leta 1927, vendar pred [[2. sv. v.|2. svetovno vojno]] ni bilo nacionalnih lepotnih nazivov. Leta 1966 so se Slovenke lahko prvič potegovale za naslov Miss Slovenije.<ref name=":0" /> Zmagovalka in njeni spremljevalki so odšle na [[Miss Jugoslavije]], kjer so se borile za nastop na tekmovanju [[Miss sveta]].<ref>str. 4, ''Primorski dnevnik'', 10. julij 1966, letnik 22, številka 6447, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-NQR1OP94}}</ref> Leta 1968 se je pojavilo konkurenčno lepotno tekmovanje, [[Miss Universe Slovenije]] (Lepotica Slovenije).<ref>''"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene..."'', str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), ''Tovariš'', letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref> Med organizatorji izbora najlepše Slovenke so bile skozi čas revije ''Antena'' in ''Kaj''.<ref name=":8">Zrcalce v Rogaški povej...'', str. 17, Gekeš, Nataša (3. oktober 1991), Novi tednik NT&RC,'' letnik 45, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6NM422W8}}</ref><ref>''Najlepša Celjanka'', str. 9, ''Novi tednik'', 10. maj 1984, letnik 38, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7CZ7E3LG}}</ref> Zadnja miss Slovenije, ki je tekmovala na Miss Jugoslavije, je bila [[Vesna Musić]].<ref>''Cvet ženske lepote'', zadnja stran, ''Delo'', 1. september 1990, letnik 32, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQSB6G9C}}</ref> Ob osamosvajanju Slovenije je prišlo do zapletov. [[Teja Skarza|Teji Skarza]], miss Slovenije 1991, je organizator, revija ''Kaj'', obljubil pot na Miss sveta 1991, pa se je izkazalo, da niso uredili papirjev in da jugoslovanska licenca še zmerja velja. Na svetovno tekmovanje je torej lahko odšla le srbkinja Slavica Tripunović, zadnja miss Jugoslavije. Šele novi lastnik licence, Zdravko Geržina (z agencijo Geržina Videoton), je naslednje leto uredil zadeve.<ref name=":8" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_83_L.pdf Najlepša Slovenka: "Bilo mi je nerodno"]'', str. 9, Stanovnik, V. (23. oktober 1992), ''Gorenjski Glas'', letnik 45, št. 83</ref><ref>''Fantje pa padajo'' (Pa še to), zadnja stran, ''Delo'', 8. oktober 1991, l. 33, št. 236, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VIIY5KV2}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-19|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> V 90. letih je bil izbor najlepše [[Slovenci|Slovenke]] zelo priljubljen, na njem so se radi pojavljali znani obrazi, tako [[Pop glasba|pop]] glasbeniki, televizijci in športniki, kot [[Politik|politiki]] in [[Poslovnež|poslovneži]], predvajali so ga na [[Radiotelevizija Slovenija|nacionalni televiziji]] in kanalu [[POP TV]]. Potem je počasi zvodenel,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042750752|title=Miss Slovenije 2016: Od karateistke, vegetarijanke, folkloristke do odvetnice|date=9. september 2016|accessdate=30. marec 2020|website=dnevnik.si|publisher=|last=Klemenčič|first=Iztok|archive-date=2020-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200330024503/https://www.dnevnik.si/1042750752|url-status=dead}}</ref> se preselil na manj elitne lokacije in danes živi na [[Občilo|medijskem]] obrobju.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Intervju - Zdravko Gerzina|url=http://www.kabi.si/si21/sihw/intervju/gerzina/gerzina.html|website=www.kabi.si|accessdate=2020-03-27|date=|publisher=|last=Ostanek|first=Tomaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=MISS SLOVENIJE 1997|url=http://www.kabi.si/si21/sihw/miss97/|website=www.kabi.si|accessdate=2020-03-27}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=MISS SLOVENIJE 1998|url=http://www.kabi.si/si21/sihw/miss98/|website=www.kabi.si|accessdate=2020-03-27}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije 95|url=http://www.kabi.si/si21/sihw/miss95/|website=www.kabi.si|accessdate=2020-03-29|archive-date=2020-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201029172912/http://www.kabi.si/si21/sihw/miss95/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/casi-ko-je-izbor-za-miss-slovenijo-pred-tv-prikoval-celo-druzino.html|title=Časi, ko je izbor za Miss Slovenije pred TV prikoval celo družino|date=22. junij 2016|accessdate=30. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Zdravko Geržina naj bi se po letu 2007 licenci odpovedal zaradi krize tekstilne in obutvene industrije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z izborom miss Slovenije?|url=https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5d1ca20a5a103/to-niso-resnicnostni-sovi|website=novice.svet24.si|accessdate=2020-03-27|date=7. julij 2019|publisher=Zarja|last=Božič|first=Katja}}</ref> Lastnica licence je danes Jelka Verk, polfinalistke so izbrane na informativnih razgovorih.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Postani nova Miss Slovenije|url=http://www.missslovenije.si/Sodeluj-tudi-ti|website=www.missslovenije.si|accessdate=2020-03-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sašo Gačnik in Jelka Verk: Strastna in predana drug drugemu|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/saso-gacnik-in-jelka-verk-strastna-in-predana-drug-drugemu/|website=Govori.se|date=2017-11-29|accessdate=2020-03-30|language=sl}}</ref> == V 80. letih == Leta 1981 ni bilo tekmovanja [[Miss Jugoslavije]].<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1981|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/06/01/miss-world-1981/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-06-01|accessdate=2020-09-20|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld|publisher=|first=}}</ref> Leta 1983 ni bilo tekmovanja za najlepšo Slovenko, ampak so dekleta poslala svojo fotografijo reviji ''Antena'', ki je izbranke poslal na jugoslovansko tekmovanje v Zagreb.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_70_L.pdf S polivinilasto vrečko na miss Jugoslavije]'', str. 4, ''Gorenjski Glas'', 13. september 1983, l. 36, št. 70</ref> Še ena Slovenka, v Zagrebu živeča manekenka [[Bernarda Marovt]], je bila naknadno določena za tekmovanje s strani sarajevske revije ''As'', nato pa je postala Miss Jugoslavije.<ref>{{Navedi splet|title=SUPER ITD, 1983: Bernarda Marovt, prvi intervju najlepše Jugoslovenke: Pripremam se za Miss sveta ozbiljnije od Ane Sasso|url=http://www.yugopapir.com/2019/04/bernarda-marovt-prvi-intervju-najlepse.html|accessdate=2020-09-19|date=|website=Yugopapir|publisher=|last=Strugar|first=Damir}}</ref><ref>''Nova miss jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}</ref> == V 90. letih == Kandidatke za miss so morale biti stare med 17 in 24 let, niso smele biti poročene in imeti otrok, morale so biti visoke vsaj 165 cm. Polfinalistke so izbirali na prireditvah po vsej [[Slovenija|Sloveniji]], televizija [[POP TV]] je o njih delala reportaže. Konec 90. let se je finalni izbor preselil v [[Cankarjev dom]], ''[[Slovenske novice]]'' so v sodelovanju s prilogo ''Ona'' iskale najboljšega [[Modni oblikovalec|kreatorja]] zmagovalkine obleke.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=http://videoton-gerzina.si/|title=MISS SLOVENIJE za MISS SVETA ’99|date=|accessdate=30. marec 2020|website=videoton-gerzina.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20000612195516/http://videoton-gerzina.si/|archivedate=12. junij 2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obleka za Miss|url=http://www.kabi.si/si21/sihw/1999/miss99/|website=www.kabi.si|accessdate=2020-03-29|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Po letu 2000 == [[Cankarjev dom]] je ostal prizorišče prireditve do leta [[2006]], ko so Miss Slovenije izbrali v [[Avditorij Portorož|portoroškem avditoriju]].<ref>{{Navedi splet|title=Dobili smo novo Miss Slovenije|url=https://www.delo.si/druzba/dobili-smo-novo-miss-slovenije.html|website=www.delo.si|date=2005-09-17|accessdate=2020-03-29|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2020-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200330024502/https://www.delo.si/druzba/dobili-smo-novo-miss-slovenije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fotozgodba: Miss Slovenije 2006|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/fotozgodba-miss-slovenije-2006/175054|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-29|language=sl|date=26. junij 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta [[2008]] so odpadli polfinalni in finalni izbori, ker naj bi po besedah Geržine [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]]-ju, ki je prejšnje leto z njim sklenilo štiriletno pogodbo za prenose izborov, zmanjkalo denarja. Regionalne zmagovalke so obdržale lente, prav tako Miss Slovenije 2007, [[Tadeja Ternar]].<ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije letos ne bo!|url=https://www.delo.si/druzba/miss-slovenije-letos-ne-bo.html|website=www.delo.si|date=2008-11-10|accessdate=2020-03-29|language=sl-si|first=Urška|last=Splichal}}</ref> Potem je Zdravko Geržina odšel in novi lastnik licence, Damir Osredečki, je priredil skromen izbor Miss Slovenije 2008 v enem izmed ljubljanskih hotelov, saj je bil brez sponzorjev. Finalistke so dobili kar prek kastinga, kar je kasneje postalo stalna praksa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/miss-slovenije-2009-je-tina-petelin.html|title=VIDEO & FOTO: Miss Slovenije 2009 je Tina Petelin|date=5. oktober 2009|accessdate=30. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Instantni izbor Miss Slovenije|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091013/C/310139990/instantni-izbor-miss-slovenije|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-30|date=13. oktober 2009|publisher=|last=Slavec|first=Črt}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Kmalu nova miss, med finalistkami Lana iz Grosuplja|url=https://www.lokalno.si/2011/05/24/62406/aktualno/FOTO_Kmalu_nova_miss__med_finalistkami_Lana_iz_Grosuplja/|website=Dolenjski list|accessdate=2020-03-30|date=24. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> Izbor Miss Slovenije 2010 je bil v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]], uvedli so superfinale in nazive miss Talent, miss Bikini in miss Top Model.<ref>{{Navedi splet|title=Foto in video: Nova mis Slovenije je 20-letna Sandra Adam!|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-in-video-nova-mis-slovenije-je-20-letna-sandra-adam/237979|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-30|language=sl|date=29. avgust 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta [[2012]] je ponovno prišlo do zapletov, saj je Osredečki končni izbor odpovedal. Vskočili so novi organizatorji in povabili dekleta iz predhodnih kastingov na izbor v enega od ljubljanskih hotelov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-nova-miss-slovenije-je-nives-oresnik.html|title=FOTO in VIDEO: Nova miss Slovenije je Nives Orešnik!|date=4. julij 2012|accessdate=30. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=Rejec|first=Jure}}</ref> Leta [[2013]] je bilo tekmovanje na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Izbor za miss Slovenije 2013|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/izbor-za-miss-slovenije-2013|website=www.slovenskenovice.si|date=2013-07-04|accessdate=2020-03-30|language=sl-si|first=Ma|last=F}}</ref>Leta [[2014]] je prizorišče tekmovanja postalo [[BTC|ljubljansko kopališče Atlantis]], začeli so podeljevati še naslove Miss Nove, Miss Slovenskih novic, Miss Tv3 Medias, Model Atlantisa in Miss Osebnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-dobili-novo-najlepso-slovenko.html|title=VIDEO in FOTO: Miss Slovenije 2014 je 20-letna Julija Bizjak|date=11. september 2014|accessdate=30. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasovanje: samo ena od štirinajstih lepotic bo miss Slovenije!|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/glasovanje-samo-ena-od-stirinajstih-lepotic-bo-miss-slovenije-0|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-08-29|accessdate=2020-03-30|language=sl-si|first=U.|last=S|archive-date=2020-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200330024501/https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/glasovanje-samo-ena-od-stirinajstih-lepotic-bo-miss-slovenije-0|url-status=dead}}</ref> Leta [[2015]] so skupaj priredili izbora Miss Slovenije (ocenjevali so tudi poslovne načrte tekmovalk) in Miss Earth.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/na-enem-izboru-smo-dobili-kar-dve-misici.html|title=FOTO: Na enem lepotnem izboru smo tokrat dobili kar dve misici!|date=11. september 2015|accessdate=30. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=Pelko|first=Teja}}</ref>Leta [[2016]] so podelili še naslova Miss spleta in Obraz Hitradia Center.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/to-je-nova-miss-slovenije.html|title=To je nova Miss Slovenije!|date=8. september 2016|accessdate=30. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref>Leta [[2017]] je bilo tekmovanje zopet na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]], podelili so naziv miss simpatičnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije 2017 je postala Maja Zupan|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/miss-slovenije-2017-je-postala-maja-zupan/|website=Govori.se|date=2017-09-18|accessdate=2020-03-30|language=sl}}</ref> Leta [[2018]] je bil izbor v [[Trbovlje|Trboveljskem]] delavskem domu,<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Najlepša je 17-letna gimnazijka Lara|url=https://www.slovenskenovice.si/iz-tiskane-izdaje/najlepsa-je-17-letna-gimnazijka-lara-89870|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-09-10|accessdate=2020-03-30|language=sl-si|first=Tomica|last=Šuljić}}</ref>leta [[2019]] pa v kulturnem domu [[Črnomelj]] in na njem so podelili tudi naslov miss Tosame.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=FOTO: To je miss Slovenije 2019|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/foto-to-je-miss-slovenije-2019-232785|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-09-28|accessdate=2020-03-30|language=sl-si|first=N.|last=Č}}</ref> == Sponzorji == Med sponzorji tega tekmovanja so [[Podjetje|podjetja]] [[Tosama]], [[Alpina]], [[Dewesoft]] in [[Slovenske železnice|Slovenske železnice]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslovni partnerji|url=http://www.missslovenije.si/Poslovni-partnerji|website=www.missslovenije.si|accessdate=2020-03-27}}</ref> [[Maja Zupan]], Miss Slovenije 2017, je bila leta [[2018]] obraz Alpinine modne kolekcije.<ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije po petih letih ponovno obraz Alpine|url=http://www.alpina.si/slo/news/page/5|website=www.alpina.si|accessdate=2020-03-27|date=februar 2018|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327010414/http://www.alpina.si/slo/news/page/5|url-status=dead}}</ref>Nosilke naziva Miss Slovenije predstavljajo tudi Tosamine izdelke, predvsem damske vložke in tampone.<ref>{{Navedi splet|title=Vložki ali tamponi: kaj je boljša izbira?|url=https://najstnica.svet24.si/clanek/moj-life/vseckamo/5c6d07faaa287/vlozki-ali-tamponi-kaj-je-boljsa-izbira|website=Najstnica.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=21. november 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lara, nova mis: Želim, da Slovenci cenijo lokalno in domače|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/lara-nova-mis-zelim-da-slovenci-cenijo-lokalno-in-domace/467521|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=5. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Podjetje [[Dewesoft]] zmagovalki eno leto nakazuje 400 [[Evro|evrov]] mesečno. Majo Zupan so leta [[2017]] povabili na ogled svojih prostorov in z njimi je šla na mednarodno konferenco v [[Torino]]. S kandidatkami za novo miss je leta [[2018]] obiskala Dewesoftovo vsakoletno merilno konferenco v [[Laško|Laškem]], kjer so izbrali Obraz merilne konference Dewesoft.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Lepotičke tudi v pozabljene kraje|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/lepoticke-tudi-v-pozabljene-kraje-40312|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-04-12|accessdate=2020-03-29|language=sl-si|first=U.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na konferenci z misico|url=https://savus.si/na-konferenci-z-misico/|website=Savus.si|date=2017-11-29|accessdate=2020-03-29|language=sl-SI|last=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije obiskala Dewesoft|url=https://www.zon.si/miss-slovenije-obiskala-dewesoft/|accessdate=2020-03-29|language=sl-SI|first=Urša|last=Kmetec|date=27. septembra 2017|website=zon.si|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidatke Miss Slovenije na mednarodni merilni konferenci podjetja Dewesoft|url=http://www.missslovenije.si/novice/ArtMID/488/ArticleID/45/Kandidatke-Miss-Slovenije-na-mednarodni-merilni-konferenci-podjetja-Dewesoft|website=missslovenije.si|accessdate=2020-03-29|language=sl-SI|date=23. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Medijski partner tekmovanja je dnevnik ''[[Slovenske novice|Slovenske novice]].''<ref name=":5" /> == Seznam zmagovalk == {| class="wikitable" ! Leto ! Ime |- | [[Miss Slovenije 1966|1966]] | [[Mojca Platner]] |- | [[Miss Slovenije 1967|1967]] | [[Milojka Runko]] |- | [[Miss Slovenije 1968|1968]] | [[Breda Keber]] |- | [[Miss Slovenije 1969|1969]] | [[Marija Hribar]] |- | [[Miss Slovenije 1970|1970]] | [[Dagmar Capuder]] |- | [[Miss Slovenije 1971|1971]] | [[Polona Slapšak]] |- | [[Miss Slovenije 1972|1972]] | [[Nina Gazibara]] |- | [[Miss Slovenije 1973|1973]] | [[Adrijana Lakoš]] |- | [[Miss Slovenije 1974|1974]] | [[Jolanda Jovanovič]] |- | [[Miss Slovenije 1975|1975]] | [[Majda Panič]] |- | [[Miss Slovenije 1984|1984]] | [[Nataša Majerič]] |- | [[Miss Slovenije 1988|1988]] | [[Suzana Kocbek]] |- | [[Miss Slovenije 1989|1989]] | [[Anka Kocmur]] |- | [[Miss Slovenije 1990|1990]] | [[Vesna Musić]] |- | [[Miss Slovenije 1991|1991]] | [[Teja Skarza]] |- | [[Miss Slovenije 1992|1992]] | [[Nataša Abram]] |- | [[Miss Slovenije 1993|1993]] | [[Metka Albreht]] |- | [[Miss Slovenije 1994|1994]] | [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] |- | [[Miss Slovenije 1995|1995]] | [[Teja Boškin]] |- | [[Miss Slovenije 1996|1996]] | [[Alenka Vindiš, Loredana Školaris]] |- | [[Miss Slovenije 1997|1997]] | [[Maja Šimec]] |- | [[Miss Slovenije 1998|1998]] | [[Miša Novak]] |- | [[Miss Slovenije 1999|1999]] | [[Neda Gačnik]] |- | [[Miss Slovenije 2000|2000]] | [[Maša Merc]] |- | [[Miss Slovenije 2001|2001]] | [[Rebeka Dremelj]] |- | [[Miss Slovenije 2002|2002]] | [[Nataša Krajnc]] |- | [[Miss Slovenije 2003|2003]] | [[Tina Zajc]] |- | [[Miss Slovenije 2004|2004]] | [[Živa Vadnov]] |- | [[Miss Slovenije 2005|2005]] | [[Sanja Grohar]] |- | [[Miss Slovenije 2006|2006]] | [[Iris Mulej]] |- | [[Miss Slovenije 2007|2007]] | rowspan="2" | [[Tadeja Ternar]] |- | {{grey|2008}} |- | [[Miss Slovenije 2009|2009]] | [[Tina Petelin]] |- | [[Miss Slovenije 2010|2010]] | [[Sandra Adam]] |- | [[Miss Slovenije 2011|2011]] | [[Lana Mahnič Jekoš]] |- | [[Miss Slovenije 2012|2012]] | [[Nives Orešnik]] |- | [[Miss Slovenije 2013|2013]] | [[Maja Cotič]] |- | [[Miss Slovenije 2014|2014]] | [[Julija Bizjak]] |- | [[Miss Slovenije 2015|2015]] | [[Mateja Kociper]] |- | [[Miss Slovenije 2016|2016]] | [[Maja Taradi]] |- | [[Miss Slovenije 2017|2017]] | [[Maja Zupan]] |- | [[Miss Slovenije 2018|2018]] | [[Lara Kalanj]] |- | [[Miss Slovenije 2019|2019]] | rowspan="2" | [[Špela Alič]] |- | {{grey|2020}} |- | [[Miss Slovenije 2021|2021]] | [[Maja Čolić]] |- | [[Miss Slovenije 2022|2022]] | [[Vida Milivojša]] |- | [[Miss Slovenije 2023|2023]] | [[Alida Tomanič]] |- | [[Miss Slovenije 2024|2024]] | [[Amadea Zupan]] |- | [[Miss Slovenije 2025|2025]] | [[Elin Kos]] |} == Galerija == {{Gallery |width=120 |height=100 |align=center |File:Mojca Platner snema film 2 (cropped).jpg|alt1= |[[Mojca Platner]], miss Slovenije 1966|File:Milojka Runko 1967 1.jpg|alt2= |Milojka Runko, miss Slovenije 1967|File:Breda Keber posing on Portorož beach 1968.jpg|alt3= |Breda Keber, miss Slovenije 1968|File:Rebeka Dremelj.jpg|alt4= |[[Rebeka Dremelj]], miss Slovenije 2001|File:Sweet Years opening in Maribor 2008 (10).jpg|alt5= |[[Sanja Grohar]], miss Slovenije 2005|File:2011 boxing event in Stožice Arena-Iris Mulej.jpg|[[Iris Mulej]], miss Slovenije 2006|File:Miss Slovenia 07 Tadeja Ternar.jpg|[[Tadeja Ternar]], miss Slovenije 2007}} == Glej tudi == * [[Miss Jugoslavije]] *[[Miss Sveta]] == Sklici == {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== * [http://www.missslovenije.si Miss Slovenije - Uradna spletna stran] *[https://web.archive.org/web/20000612195516/http://videoton-gerzina.si/ Videoton-Geržina (Miss Slovenija)] {{commons|Category:Miss Slovenia}} {{Miss Slovenije}} {{Lepotna tekmovanja}} [[Kategorija:Miss Slovenije|*]] [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Miss sveta|Slovenija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] [[Kategorija:Miss Jugoslavije]] 6we7wj16hp3zwqwq3slv8u14m8bfeck 0 99194 6732398 5473095 2026-08-07T17:10:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732398 wikitext text/x-wiki {{ležeč naslov}} {{Infopolje Film |name = Na svoji Zemlji |image = Na svoji Zemlji(rekl. poster) 1948.jpg |writer = [[Ciril Kosmač]] |starring = [[Lojze Potokar]]<br>[[Franc Presetnik]]<br>[[Mileva Zakrajšek]]<br>[[Metka Bučar]] |director = [[France Štiglic]] |producer = Ivan Jerman |music = [[Marjan Kozina]] |cinematography = Ivan Marinček |editing = Ivan Marinček |distributor = [[Triglav film]] |released = 21. november 1948<br><small>([[Grand hotel Union|Grand hotel kino Union]])</small> |runtime = 110 minut |country = Slovenija<br>Jugoslavija |language = slovenščina }} '''Na svoji zemlji''' je prvi [[Slovenija|slovenski]] zvočni celovečerni igrani [[film]]. Gre za [[vojni film]], posnet v črno-beli tehniki v letih 1947 in 1948. V okviru podjetja [[Triglav film]] ga je režiral [[France Štiglic]], prvič pa so ga predvajali 21. novembra 1948. Film je posnet po noveli ''[[Očka Orel]]'' [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]]. == Vsebina == [[Slika:Prizor iz filma »Na svoji zemlji« — Lojze Potokar, Majda Potokarjeva, France Presetnik.jpg|thumb|250px|right|Prizor iz filma]] Zgodba se dogaja na [[Primorska|Primorskem]], v zadnjih dveh letih [[Narodnoosvobodilni boj|osvobodilnega boja]]. Prebivalci tipične primorske [[vas]]i so naprej trpeli [[italija]]nsko okupacijo in kasneje še [[Tretji rajh|nemško]]. Zanje je odpor priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade. Film je hkrati vojni film o [[partizan]]skem boju in tudi film, ki pokaže vas in njene prebivalce. V filmu nastopajo naturščiki in slovenski [[gledališče|gledališki]] igralci, za katere je bil to prvi nastop v filmu. == Spomin == Je edini slovenski film, ki so mu postavili spomenik.<ref name="tematskapot">{{navedi novice |last=Bandur |first=Simona |date=11.1.2013 |title=Po tematski poti Na svoji zemlji |url=http://www.delo.si/druzba/panorama/po-tematski-poti-na-svoji-zemlji.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=14.7.2015 |archive-date=2015-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150714155914/http://www.delo.si/druzba/panorama/po-tematski-poti-na-svoji-zemlji.html |url-status=dead }}</ref> Za [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev|Društvo slovenskih filmskih delavcev]] je spomenik izdelal kipar [[Peter Jovanovič]]. Na kamnitem podstavku so izpisane besede: ''V teh krajih je bil posnet film Na svoji zemlji''. Slovesnega odkritja na [[Grahovo ob Bači|Grahovem ob Bači]] so se 1975 udeležili vsi živeči člani filmske ekipe in mnogi domačini. 6. oktobra 2012 sta [[Štefka Drolc]] in [[Aleksander Valič]] v [[Grahovo ob Bači|Grahovem ob Bači]] odprla ''Tematsko pot Na svoji zemlji'', ki predstavlja sedem lokacij, kjer so bili posneti najpomembnejši prizori.<ref name="tematskapot"/> Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je leta 2012 podelilo moralno nagrado za humanitarne zasluge ''Na svoji zemlji''. Prejemnika sta bila [[Tomo Križnar]] in [[Maja Weiss]] za angažirani dokumentarec ''[[Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana]]''. ==Filmska ekipa== * [[France Štiglic]] – režiser * [[Ciril Kosmač]] – scenarij '''Igralska zasedba:''' * [[Lojze Potokar]] – Sova * [[Franc Presetnik]] – Stane * [[Mileva Zakrajšek]] – Angelca * [[Metka Bučar]] – Travnikarica * [[Avgusta Danilova]] – Obrekarica * [[Štefka Drolc]] – Tildica * [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] – partizan * [[Miro Kopač]] – očka Orel * [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] – komandant * [[Stane Sever]] – Drejc * [[Boris Sešek]] – Boris '''Ostali:''' * [[Ivan Marinček]] – direktor fotografije * [[Marjan Kozina|Marjan Kozina]] – skladatelj filmske glasbe == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{imdb title|0040634}} {{ikona en}} * {{BSF|id=na-svoji-zemlji}} {{France Štiglic}} [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1948]] [[Kategorija:Partizanski filmi]] [[Kategorija:Slovenski črno-beli filmi]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] [[Kategorija:Slovenski vojni filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Franceta Štiglica]] [[Kategorija:Filmi, posneti po noveli]] h0fjxumi18pbjckm72c28icq3gkzc7l 0 101128 6732576 6652728 2026-08-08T05:43:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(do 2013)}}<br>[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] {{small|(2018–2022)}}<br>[[Glas upokojencev]] {{small|(2024–2026)}} }} '''Pavel Rupar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[21. maj]] [[1960]]. Rupar je nekdanji [[župan]] [[Občina Tržič|Občine Tržič]] in nekdanji [[poslanec]] [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS). Je predsednik stranke [[Glas upokojencev]], ustanovljene januarja 2024. == Življenje == Po izobrazbi je [[elektrotehnika|elektrotehnik]]. Najprej je delal v [[Iskra (podjetje)|Iskri]], pozneje pa je odprl zasebno prodajalno v [[Tržič]]u. S politiko se je začel dejavno ukvarjati leta 1994 in bil tega leta tudi izvoljen za župana Občine Tržič. Od leta 1996 je bil poslanec SDS, dokler ni 12. oktobra 2006 zaradi razbremenitve preiskave afere s podnajemnico, v kateri se je ugotovilo, da [[protikorupcijska komisija RS|protikorupcijski komisiji]] ni sporočil podatkov o lastništvu dveh stanovanj, odstopil. Stranka je njegov odstop podprla. Tako je postal prvi poslanec, ki je zaradi preiskave suma kaznivega dejanja odstopil s tega položaja.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=122606 |title=Rupar ne bo več grel poslanske klopi |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2016-10-12 |accessdate=2013-10-18}}</ref> Proti njemu je bilo v teh letih vloženih več ovadb zaradi zlorabe položaja in oškodovanja občinskega proračuna, v štirih je bil obsojen na pogojno kazen in vračilo protipravno pridobljenega premoženja, oktobra 2012 pa mu je sodišče prvič prisodilo tudi zaporno kazen. Leto kasneje je prvostopenjsko sodbo potrdilo tudi [[Višje sodišče v Ljubljani]], s čimer je postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/crna-kronika/pavel-rupar-mora-v-zapor-in-obcini-povrniti-denar/320415 |title=Pavel Rupar mora v zapor in občini povrniti denar |work=MMC RTV-SLO |date=18.10.2013 |accessdate=18.10.2013}}</ref> Pred tem, avgusta 2013, je Rupar izstopil iz stranke SDS, razlogov za to dejanje javno ni razkril.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/pavel-rupar-izstopil-iz-sds.html |title=Pavel Rupar izstopil iz SDS |last=Hanc |first=Marjana |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2013-08-15 |accessdate=2013-10-18 |archive-date=2013-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020183712/http://www.delo.si/novice/politika/pavel-rupar-izstopil-iz-sds.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2018 se je vrnil v politiko in na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah]] znova kandidiral za župana, tokrat kot neodvisni kandidat, a je v drugem krogu izgubil proti [[Borut Sajovic|Borutu Sajovicu]]. Konec tega leta je postal član [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] (SLS).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042850072/slovenija/dolgoletni-vidni-clan-sds-pavel-rupar-prestopil-v-sls |title=Dolgoletni vidni član SDS Pavel Rupar prestopil v SLS |date=2018-12-12 |accessdate=2022-01-09 |archive-date=2022-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109095833/https://www.dnevnik.si/1042850072/slovenija/dolgoletni-vidni-clan-sds-pavel-rupar-prestopil-v-sls |url-status=dead }}</ref> Februarja 2023 je s civilno iniciativo [[Glas upokojencev Slovenije]] organiziral protestni shod upokojencev pred Državnim zborom.<ref>{{Navedi splet|title=Zdus v odzivu na iniciativo Glas upokojencev Slovenije: Zahteve so naivne in populistične|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdus-v-odzivu-na-iniciativo-glas-upokojencev-slovenije-zahteve-so-naivne-in-populisticne/656364|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-01|language=sl}}</ref> Drugi shod se je odvil 1. marca, tretji 31. marca.<ref>{{Navedi splet|title=Iniciativa upokojencev napovedala tretji shod, premierja Goloba nameravajo pozvati k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iniciativa-upokojencev-napovedala-tretji-shod-premierja-goloba-nameravajo-pozvati-k-odstopu/661909|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Redni mesečni shodi so se odvili tudi 3. maja,<ref>{{Navedi splet|title=Četrti protest upokojencev za "dostojne in pravične" pokojnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-protest-upokojencev-za-dostojne-in-pravicne-pokojnine/666848|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> 31. maja,<ref>{{Navedi splet|title=Nekateri udeleženci protesta upokojencev pred stavbo RTV-ja žaljivi in agresivni do novinarjev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekateri-udelezenci-protesta-upokojencev-pred-stavbo-rtv-ja-zaljivi-in-agresivni-do-novinarjev/670188 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> 6. septembra,<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 1. oktober napovedal vložitev predloga zakona za izplačilo izrednih dodatkov upokojencem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-1-oktober-napovedal-vlozitev-predloga-zakona-za-izplacilo-izrednih-dodatkov-upokojencem/680503|accessdate=2023-09-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> 18. oktobra, ko so zbrani z dvigi rok glasovali tudi o ustanovitvi nove upokojenske stranke,<ref>{{Navedi splet|title=[V ŽIVO] Na protestu upokojencev ustanovili novo upokojensko stranko!|url=https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|accessdate=2023-10-18|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20231018134106/https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|url-status=dead}}</ref> in 1. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci na 9. protestu zahtevali odhod Golobove vlade: "Rešimo Slovenijo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-na-9-protestu-zahtevali-odhod-golobove-vlade-resimo-slovenijo/690249|accessdate=2023-12-02|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Iniciativa je konec junija 2023 obiskala tudi Bruselj, kjer sta jih sprejela evroposlanca [[Milan Zver]] in [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Rupar EU opozoril na diskriminacijo slovenske vlade do posameznih ljudskih iniciativ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rupar-eu-opozoril-na-diskriminacijo-slovenske-vlade-do-posameznih-ljudskih-iniciativ/673210|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> 20. januarja 2024 je bil v Ljubljani na ustanovnem kongresu nove stranke Glas upokojencev izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar: Za prihodnje leto razen rednih transferjev niti beseda o usklajevanju pokojnin z inflacijo. Mi se bomo borili za to!|url=https://nova24tv.si/slovenija/rupar-za-prihodnje-leto-razen-rednih-transferjev-niti-beseda-o-usklajevanju-pokojnin-z-inflacijo-mi-se-bomo-borili-za-to/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovili stranko Glas upokojencev|url=https://www.sta.si/3259180/ustanovili-stranko-glas-upokojencev|website=sta.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> 23. marca 2026 je po objavi delni rezultatov volitev v Državni zbor napovedal ukinitev stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja, ko je prejela le 0,35 odstotka glasov, sam pa je napovedal umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Rupar, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Tržič]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] q4i5yrdviuitszulyxvhkustbjxxvhu 0 102886 6732547 6701276 2026-08-08T00:56:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oganeson}} '''Oganeson''' je sintetični [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Og''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 118. Prvič ga je leta 2002 na [[Skupni inštitut za jedrske raziskave|Skupnem inštitutu za jedrske raziskave]] v [[Dubna|Dubni]] blizu [[Moskva|Moskve]] v [[Rusija|Rusiji]] sintetizirala skupina ruskih in ameriških znanstvenikov. Decembra 2015 ga je Skupna delovna skupina mednarodnih znanstvenih teles [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|IUPAP]] priznala kot enega od štirih novih elementov. Formalno je bil imenovan 28. novembra 2016.<ref name="IUPAC-20161130">{{Navedi novice|last=Staff|title=IUPAC Announces the Names of the Elements 113, 115, 117, and 118|url=https://iupac.org/iupac-announces-the-names-of-the-elements-113-115-117-and-118/|date=30 November 2016|work=[[IUPAC]]|accessdate=1 December 2016}}</ref><ref name="NYT-20161201">{{Navedi novice|last=St. Fleur|first=Nicholas|title=Four New Names Officially Added to the Periodic Table of Elements|url=https://www.nytimes.com/2016/12/01/science/periodic-table-new-elements.html|date=1 December 2016|work=[[The New York Times]]|accessdate=1 December 2016}}</ref> Ime je v skladu s tradicijo imenovanja elementov po znanstvenikih, v tem primeru po jedrskem fiziku [[Jurij Oganesjan|Juriju Oganesjanu]], ki je imel pomembno vlogo pri odkrivanju najtežjih elementov v periodnem sistemu. Je eden od le dveh elementov, poimenovanih po osebi, ki je bila v času poimenovanja živa (drugi je [[siborgij]]), in edini element, katerega soimenjak je danes še živ.<ref name="IUPAC-June2016">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yuri|date=16 March 2007|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|journal=Journal of Physics G: Nuclear Physics|volume=34|issue=4|pages=R165–R242|bibcode=2007JPhG...34R.165O|doi=10.1088/0954-3899/34/4/R01|access-date=8 June 2016}}</ref> Oganeson ima najvišje atomsko število in največjo [[Atomska teža|atomsko maso]] od vseh znanih elementov. [[Radioaktivnost|Radioaktivni]] atom oganesona je zelo nestabilen in od leta 2005 je bilo zaznanih le pet (mogoče šest) atomov izotopa [[Izotopi oganesona|oganesona-294]].<ref>{{Navedi splet|url=http://discovermagazine.com/2007/jan/physics/article_view?b_start:int=1&-C=|title=The Top 6 Physics Stories of 2006|accessdate=18 January 2008|date=7 January 2007|publisher=Discover Magazine|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012195048/http://discovermagazine.com/2007/jan/physics/article_view?b_start:int=1&-C=|archivedate=12 October 2007}}</ref> Čeprav je to omogočilo zelo malo eksperimentalnih karakterizacij njegovih lastnosti in možnih [[Spojina|spojin]], so teoretični izračuni privedli do številnih napovedi, vključno z nekaterimi presenetljivimi. Na primer, čeprav je oganeson član 18. skupine ([[žlahtni plin]]i) in prvi tovrstni sintetični element, je v nasprotju z vsemi drugimi elementi te skupine občutno reaktiven. V preteklosti je veljalo, da gre za plin pri [[Standardni pogoji|običajnih pogojih]], zdaj pa naj bi bil zaradi relativističnih učinkov [[Trdnina|trden]]. Na periodnem sistemu elementov je element [[Blok periodnega sistema|p-bloka]] in zadnji v [[Perioda periodnega sistema|sedmi periodi]]. == Uvod == {{:Uvod v najtežje elemente}} == Zgodovina == === Prva predvidevanja === Možnost sedmega [[Žlahtni plin|žlahtnega plina]] po [[helij]]u, [[neon]]u, [[argon]]u, [[kripton]]u, [[ksenon]]u in [[radon]]u je bila obravnavana skoraj takoj, ko je bila odkrita skupina žlahtnih plinov. Danski kemik [[Hans Peter Jørgen Julius Thomsen]] je aprila 1895, leto po odkritju argona, napovedal, da obstaja cela vrsta kemično inertnih plinov, podobnih argonu, ki bodo med skupinami [[halogen]]ov in [[Alkalijska kovina|alkalijskih kovin]]: pričakoval je, da bo sedma skupina končala periodo z 32 elementi, ki je vsebovala [[torij]] in [[uran]], ter da ima atomsko težo 292, blizu 294, ki je sedaj znana po prvem in edinem potrjenem izotopu oganesona.{{Sfn|Kragh|2018|p=6}} [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]] je leta 1922 ugotovil, da bi moral ta sedmi žlahtni plin imeti atomsko število 118, in napovedal njegovo elektronsko strukturo kot 2, 8, 18, 32, 32, 18, 8, kar ustreza sodobnim napovedim.<ref name="leach">{{Navedi splet|url=http://www.meta-synthesis.com/webbook/35_pt/pt_database.php?PT_id=285|title=The INTERNET Database of Periodic Tables|last=Leach, Mark R.|accessdate=8 July 2016}}</ref> Po tem je [[Aristid von Grosse]] leta 1965 napisal članek, v katerem je napovedal verjetne lastnosti elementa 118. Po Thomsenovi napovedi je minilo 107 let, preden je bil oganeson uspešno sintetiziran, vendar njegove kemijske lastnosti še vedno niso raziskane, da bi ugotovili, ali se obnaša kot težji kongener radona. V članku iz leta 1975 je [[Kenneth Pitzer]] predlagal, da mora biti 118. element [[plin]] ali hlapna [[Kapljevina|tekočina]] zaradi relativističnih učinkov.<ref name="Pitzer">{{Navedi časopis|last=Kenneth|first=Pitzer|author-link=Kenneth Pitzer|year=1975|title=Are elements 112, 114, and 118 relatively inert gases?|journal=[[The Journal of Chemical Physics]]|volume=2|issue=63|pages=1032–1033}}</ref> Konec leta 1998 je poljski fizik [[Robert Smolańczuk]] objavil izračune o fuziji [[Atomsko jedro|atomskih jeder]] za sintezo supertežkih atomov, vključno z oganesonom.<ref name="Smolanczuk">{{Navedi časopis|last=Smolanczuk, R.|date=1999|title=Production mechanism of superheavy nuclei in cold fusion reactions|journal=Physical Review C|volume=59|issue=5|pages=2634–2639|bibcode=1999PhRvC..59.2634S|doi=10.1103/PhysRevC.59.2634}}</ref> Njegovi izračuni nakazujejo, da bi bilo mogoče oganeson izdelati tako, da bi v skrbno nadzorovanih pogojih lahko jedri [[Svinec|svinca]] in [[kripton]]a združili in da bi bila verjetnost fuzije (prerez) te reakcije blizu reakciji svinec-[[krom]], ki je ustvarila element 106, [[siborgij]] . To je nasprotovalo napovedim, da se bodo preseki reakcij s svincem ali [[bizmut]]ovimi tarčami eksponentno zniževali, ko se bo atomsko število nastalih elementov povečalo. Leta 1999 so raziskovalci iz Narodnega laboratorija Lawrence v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]] uporabili te napovedi in v prispevku, objavljenem v ''[[Physical Review Letters]]'', in kmalu po poročanju rezultatov v ''[[Science]]'' objavili odkritje [[livermorij]]a in [[Livermorij|oganesona]].<ref>{{Navedi časopis|last=Service, R. F.|date=1999|title=Berkeley Crew Bags Element 118|url=https://archive.org/details/sim_science_1999-06-11_284_5421/page/1750|journal=Science|volume=284|issue=5421|page=1751|doi=10.1126/science.284.5421.1751}}</ref> Raziskovalci so poročali, da so izvedli [[Jedrska reakcija|reakcijo]] : ²⁰⁸[[Svinec|Pb]] + ⁸⁶[[Kripton|Kr]] → ²⁹³Og + ¹[[Nevtronij|Nt]] Leta 2001 so objavili retrakcijo, potem ko raziskovalci v drugih laboratorijih in laboratorij v Berkeleyu niso mogli ponoviti rezultatov.<ref>{{Navedi novice|url=http://enews.lbl.gov/Science-Articles/Archive/118-retraction.html|publisher=Berkeley Lab|last=Public Affairs Department|title=Results of element 118 experiment retracted|date=21 July 2001|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080129191344/http://enews.lbl.gov/Science-Articles/Archive/118-retraction.html|archivedate=29 January 2008}}</ref> Junija 2002 je direktor laboratorija sporočil, da je prvotna trditev o odkritju teh dveh elementov temeljila na podatkih, ki jih je pridobil glavni avtor [[Victor Ninov]].<ref>{{Navedi časopis|last=Dalton|first=R.|date=2002|title=Misconduct: The stars who fell to Earth|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_december-19-26-2002_420_6917/page/728|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=420|issue=6917|pages=728–729|bibcode=2002Natur.420..728D|doi=10.1038/420728a|pmid=12490902}}</ref><ref>[https://physicsworld.com/a/element-118-disappears-two-years-after-it-was-discovered/ Element 118 disappears two years after it was discovered]. Physicsworld.com. Retrieved on 2 April 2012.</ref> Novejši eksperimentalni rezultati in teoretične napovedi so potrdile eksponentno zmanjšanje presekov s tarčami svinca in bizmuta, ko se atomsko število nastalega nuklida poveča.<ref name="Zagrebaev">{{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|url=http://nrv.jinr.ru/pdf_file/J_phys_2013.pdf|journal=Journal of Physics|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|access-date=2021-01-26|archive-date=2015-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003154020/http://nrv.jinr.ru/pdf_file/J_phys_2013.pdf|url-status=dead}}</ref> === Poročila o odkritju === Prvi potrjen razpad atomov oganesona je leta 2002 na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]] v Rusiji opazila skupna skupina ruskih in ameriških znanstvenikov. V skupini, ki jo je vodil [[Jurij Oganesjan]], ruski jedrski fizik [[Armenija|armenske]] narodnosti, so bili tudi ameriški znanstveniki iz [[Narodni laboratorij Lawrence Livermore|Narodnega laboratorija Lawrence Livermore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref name="pp2002">{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. T.|display-authors=etal|date=2002|title=Results from the first {{chem|249|Cf}}+{{chem|48|Ca}} experiment|url=http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2002/287(D7-2002-287)e.pdf|url-status=dead|journal=JINR Communication|archive-url=https://web.archive.org/web/20041213100709/http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2002/287%28D7-2002-287%29e.pdf|archive-date=13 December 2004|access-date=13 June 2009}}</ref> Odkritje ni bilo objavljeno takoj, saj se je energija razpada ²⁹⁴Og ujemala z energijo ^212m[[Polonij|Po]], običajne nečistoče, ki nastane v fuzijskih reakcijah, namenjenih proizvodnji supertežkih elementov, zato je bila napoved odložena do potrditvenega eksperimenta leta 2005, ki je bil namenjen proizvodnji več atomov oganesona.<ref name="Moody">{{Navedi knjigo|chapter=Synthesis of Superheavy Elements|last=Moody|first=Ken|editor-first=Matthias|editor-last=Schädel|title=The Chemistry of Superheavy Elements|publisher=Springer Science & Business Media|edition=2.|pages=24–8|isbn=9783642374661|date=30 November 2013}}</ref> V poskusu iz leta 2005 je bila uporabljena drugačna energija snopa (251&nbsp;MeV namesto 245&nbsp;MeV) in debelina tarče (0,34&nbsp;mg/cm² namesto 0,23&nbsp;mg/cm² ). 9. oktobra 2006 so raziskovalci objavili, da so posredno odkrili skupno tri (morda štiri) jedra oganesona-294 (eno ali dve v letu 2002<ref>{{Navedi splet|url=http://159.93.28.88/linkc/118/anno.html|title=Element 118: results from the first {{SimpleNuclide|Kalifornij|249}} + {{SimpleNuclide|Kalcij|48}} experiment|last=Oganessian, Yu. T.|display-authors=etal|publisher=Communication of the Joint Institute for Nuclear Research|date=2002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722060249/http://159.93.28.88/linkc/118/anno.html|archivedate=22 July 2011|url-status=dead}}</ref> in dve še v letu 2005), ki so nastali zaradi trkov atomov [[kalifornij]]a-249 in ionov [[Izotopi kalcija|kalcija-48]].<ref>{{Navedi novice|title=Livermore scientists team with Russia to discover element 118|url=https://www.llnl.gov/news/newsreleases/2006/NR-06-10-03.html|publisher=Livermore press release|date=3 December 2006|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111017105348/https://www.llnl.gov/news/newsreleases/2006/NR-06-10-03.html|archivedate=17 October 2011|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. T.|date=2006|title=Synthesis and decay properties of superheavy elements|journal=Pure Appl. Chem.|volume=78|issue=5|pages=889–904|doi=10.1351/pac200678050889}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sanderson, K.|date=2006|title=Heaviest element made – again|journal=Nature News|doi=10.1038/news061016-4}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Schewe, P.|last2=Stein, B.|title=Elements 116 and 118 Are Discovered|website=Physics News Update|publisher=[[American Institute of Physics]]|date=17 October 2006|url=http://www.aip.org/pnu/2006/797.html|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120101144201/http://www.aip.org/pnu/2006/797.html|archivedate=1 January 2012|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/10/16/AR2006101601083.html|title=Scientists Announce Creation of Atomic Element, the Heaviest Yet|work=Washington Post|last=Weiss, R.|date=17 October 2006|accessdate=18 January 2008}}</ref> : ²⁴⁹[[Kalifornij|Cf]] + ⁴⁸[[Kalcij|Ca]] → ²⁹⁴Og + 3 ¹[[Nevtronij|Nt]] Leta 2011 je [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] ocenil rezultate sodelovanja Dubna-Livermore iz leta 2006 in zaključil: "Trije dogodki, ki so poročali za izotop ''Z'' = 118 imajo zelo dobro notranjo redundanco, vendar brez povezave z znanimi jedri ne izpolnjujejo meril za odkritje."<ref>{{Navedi časopis|last=Barber|first=Robert C.|last2=Karol|first2=Paul J.|last3=Nakahara|first3=Hiromichi|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Vogt|first5=Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=83|issue=7|page=1|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Zaradi zelo majhne verjetnosti [[Jedrsko zlivanje|fuzijske reakcije]] (fuzijski prerez je ~0,3–0,6 pb ali {{val|3|p=(|end=–6)|e=-41|u=m2}}) je poskus trajal štiri mesece in je vključeval {{val|2.5|e=19}} [[kalcij]]evih ionov, ki jih je bilo potrebno ustreliti v tarčo [[kalifornij]]a, da se je ustvaril prvi zabeleženi dogodek, za katerega se domneva, da je sinteza oganesona.<ref name="webelements">{{Navedi splet|url=https://www.webelements.com/oganesson/|title=Oganesson|publisher=WebElements Periodic Table|accessdate=19 August 2019|archive-date=2016-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161201022758/https://www.webelements.com/oganesson/|url-status=dead}}</ref> Kljub temu so bili raziskovalci zelo prepričani, da rezultati niso lažno pozitivni, saj je verjetnost, da so bili zaznani naključni dogodki, ocenjena na manj kot enega na {{Val|100000}}.<ref>{{Navedi časopis|last=Jacoby, Mitch|date=17 October 2006|title=Element 118 Detected, With Confidence|url=https://pubs.acs.org/cen/news/84/i43/8443element118.html|journal=Chemical & Engineering News|volume=84|issue=43|pages=11|doi=10.1021/cen-v084n043.p011|access-date=18 January 2008|quote="I would say we're very confident."}}</ref> V poskusih so opazili alfa-razpad treh atomov oganesona. Predlagan je bil tudi četrti razpad z neposredno [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]]. Izračunana [[Razpolovni čas|razpolovna doba]] je bila 0,89&nbsp;ms. {{Kem|294|Og}} razpade na {{Kem|290|Lv}} z [[Razpad alfa|alfa razpadom]]. Ker so bila narejena samo tri jedra, ima razpolovna doba, ki izhaja iz opazovanih življenjskih življenj, veliko negotovost ({{Val|0.89|+1.07|-0.31}}.) : ²⁹⁴Og → ²⁹⁰Lv + ⁴He Identifikacija {{Kem|294|Og}} jedra je bila preverjena z ločenim ustvarjanjem domnevnega pridukta {{Kem|290|Lv}} neposredno z bombardiranjem {{Kem|245|Cm}} s {{Kem|48|Ca}} ioni, : ²⁴⁵Cm + ⁴⁸Ca → ²⁹⁰Lv + 3 ¹Nt, in preverjanjem, da se {{Kem|290|Lv}} razpad ujema z verigo razpada {{Kem|294|Og}} jedra. Hčerinsko jedro {{Kem|290|Lv}} je zelo nestabilno z življenjsko dobo 14 milisekund in nato razpade na {{Kem|286|Fl}}, ki lahko razpade s spontano cepitevijo ali z razpadom alfa v {{Kem|282|Cn}}, ki bo razpadel s spontano cepitvijo. {{Clear}} === Potrditev === En atom težjega izotopa ²⁹⁵Og je bil mogoče proizveden v poskusu leta 2011 v [[Center za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz|Centru za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz]] v [[Darmstadt]]u v [[Nemčija|Nemčiji,]] katerega cilj je bila sinteza [[Unbinilium|elementa 120]] v reakciji ²⁴⁸Cm + ⁵⁴Cr, vendar negotovost podatkov pomeni, da opazovane verige ni mogoče natančno dodeliti ²⁹⁹Ubn ali ²⁹⁵Og. Podatki kažejo, da ima ²⁹⁵Og razpolovni čas 181&nbsp;milisekund, daljšega kot ²⁹⁴Og, ki je 0,7&nbsp;milisekund. Decembra 2015 sta [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko]] (IUPAP) prepoznala odkritje elementa in prednost odkritja dodelila sodelovanju med Dubno in Livermorom.<ref>[http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html Discovery and Assignment of Elements with Atomic Numbers 113, 115, 117 and 118] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151231074712/http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html |date=2015-12-31 }}. IUPAC (30 December 2015)</ref> To je bila posledica potrditve dveh lastnosti produkta ²⁹⁴Og, ²⁸⁶Fl v letih 2009 in 2010 v Nacionalnem laboratoriju Lawrence v Berkeleyu, pa tudi opazovanja druge konstantne verige razpada ²⁹⁴Og skupine Dubna leta 2012. Cilj tega poskusa je bila sinteza ²⁹⁴Ts z reakcijo ²⁴⁹Bk(⁴⁸Ca, 3n), vendar je kratka razpolovna doba ²⁴⁹Bk povzročila, da je velika količina berkelija razpadla na ²⁴⁹Cf, kar je povzročilo sintezo oganesona namesto [[tenes]]a.<ref>{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=29 December 2015|title=Discovery of the element with atomic number Z = 118 completing the 7th row of the periodic table (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=155–160|doi=10.1515/pac-2015-0501}}</ref> Skupina Dubna je od 1. oktobra 2015 do 6. aprila 2016 izvedla podoben eksperiment s snopom ⁴⁸Ca, ustreljenim proti kalifornijevi tarči z mešanico izotopov ²⁴⁹Cf, ²⁵⁰Cf in ²⁵¹Cf z namenom ustvariti težje izotope oganesona ²⁹⁵Og in ²⁹⁶Og. Uporabili so dve energiji ⁴⁸Ca (252&nbsp;MeV in 258 MeV). Pri nižji energiji atomov je bil opažen le en atom, katerega razpadna veriga je ustrezala že prej znanemu ²⁹⁴Og (ki se je končala s spontano cepitvijo ²⁸⁶Fl), pri višji energiji snopa pa nobenega. Poskus se je nato ustavil, saj je lepilo iz okvirjev sektorja prekrilo tarčo in preprečilo uhajanje ostankov izhlapevanja do detektorjev.<ref name="Dubna2016">{{Navedi konferenco|title=Results from the Recent Study of the ^249–251Cf + ⁴⁸Ca Reactions|last6=Grzywacz|pages=219–223|conference=Exotic Nuclei|year=2016|last9=Miernik|first9=K.|last8=Itkis|first8=M. G.|last7=Hamilton|first7=J. H.|first6=R. K.|first=A. A.|last5=Dmitriev|first5=S. N.|last4=Brewer|first4=N. T.|last3=Abdullin|first3=F. Sh.|last2=Oganessian|first2=Yu. Ts|last=Voinov|isbn=9789813226555}}</ref> S to reakcijo je možna tudi proizvodnja ²⁹³Og in njegovega produkta, ²⁸⁹Lv ter še težji izotop ²⁹⁷Og. Izotopi ²⁹⁵Og in ²⁹⁶Og lahko nastanejo tudi v fuziji ²⁴⁸Cm s ⁵⁰Ti projektili.<ref>{{Navedi novice|last=Sychev|first=Vladimir|date=8 February 2017|title=Юрий Оганесян: мы хотим узнать, где кончается таблица Менделеева|trans-title=Yuri Oganessian: we want to know where the Mendeleev table ends|url=https://ria.ru/interview/20170208/1487412085.html|language=ru|accessdate=31 March 2017|work=[[RIA Novosti]]}}</ref><ref> {{Navedi splet|url=http://cyclotron.tamu.edu/she2015/assets/pdfs/presentations/Roberto_SHE_2015_TAMU.pdf|title=Actinide Targets for Super-Heavy Element Research|last=Roberto|first=J. B.|date=31 March 2015|website=cyclotron.tamu.edu|publisher=Texas A & M University|accessdate=28 April 2017}}</ref> Iskanje ²⁹⁵Og, ki se je začelo poleti 2016 pri RIKEN v 3n kanalu te reakcije, ni bilo uspešno, čeprav naj bi študijo nadaljevali; podrobna analiza in meja preseka nista bili objavljeni. Ti težji in verjetno bolj stabilni izotopi so lahko koristni pri raziskovanju kemije oganesona.<ref name="conseil">{{Navedi konferenco|last=Hauschild|first=K.|title=Superheavy nuclei at RIKEN, Dubna, and JYFL|date=26 June 2019|conference=Conseil Scientifique de l'IN2P3|url=https://in2p3.cnrs.fr/sites/institut_in2p3/files/page/2019-07/6-Pres-HAUSCHILD_-compresse%CC%81.pdf|accessdate=31 July 2019}}</ref><ref name="conseil2">{{Navedi konferenco|last=Hauschild|first=K.|title=Heavy nuclei at RIKEN, Dubna, and JYFL|date=2019|conference=Conseil Scientifique de l'IN2P3|url=https://in2p3.cnrs.fr/sites/institut_in2p3/files/page/2019-07/6-Doc-HAUSCHILD-comp.pdf|accessdate=1 August 2019}}</ref> === Poimenovanje === [[Slika:Yuri_Oganessian_2017_stamp_of_Armenia.jpg|desno|sličica| Element 118 je bil poimenovan po Juriju Oganesjanu, pionirju pri odkrivanju sintetičnih elementov, z imenom ''oganeson'' (Og). Oganessian in razpadna veriga oganesona-294 sta bila na armenski znamki, izdani 28. decembra 2017.]] Z uporabo Mendelejevega poimenovanja za neimenovane in neodkrite elemente je oganeson včasih znan kot ''eka-radon'' (do šestdesetih let 20. stoletja kot ''eka-emanacija'', saj je emanacija staro ime za [[radon]]). Leta 1979 je IUPAC neodkritemu elementu dodelil sistematično nadomestno ime ''ununoktij'' s simbolom ''Uuo''<ref name="iupac">{{Navedi časopis|last=Chatt, J.|date=1979|title=Recommendations for the Naming of Elements of Atomic Numbers Greater than 100|journal=Pure Appl. Chem.|volume=51|issue=2|pages=381–384|doi=10.1351/pac197951020381}}</ref> in priporočil, da se uporablja do potrjenega odkritja elementa.<ref>{{Navedi časopis|last=Wieser, M.E.|date=2006|title=Atomic weights of the elements 2005 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=78|issue=11|pages=2051–2066|doi=10.1351/pac200678112051}}</ref> Čeprav so bila priporočila pogosto uporabljena v kemijski skupnosti na vseh ravneh, od učilnic kemije do poglobljenih učbenikov, so bila med znanstveniki s tega področja večinoma prezrta, ki so ga imenovali "element 118" s simbolom ''E118'' ''(118)'' ali celo preprosto ''118''. Pred retrakcijo leta 2001 so raziskovalci iz Berkeleyja nameravali element poimenovati ''giorsij'' (''Gh''), po [[Albert Ghiorso|Albertu Ghiorsu]] (vodilnem članu raziskovalne skupine).<ref>{{Navedi splet|title=Discovery of New Elements Makes Front Page News|url=http://lbl.gov/Science-Articles/Research-Review/Magazine/1999/departments/breaking_news.shtml|publisher=Berkeley Lab Research Review Summer 1999|date=1999|accessdate=18 January 2008}}</ref> Ruski odkritelji so o svoji sintezi poročali leta 2006. V skladu s priporočili IUPAC imajo odkritelji novega elementa pravico predlagati ime.<ref> {{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W. H.|date=2002|title=Naming of new elements (IUPAC Recommendations 2002)|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|journal=[[Pure and Applied Chemistry]]|volume=74|issue=5|page=787|doi=10.1351/pac200274050787}}</ref> Leta 2007 je vodja ruskega inštituta izjavil, da ekipa razmišlja o dveh imenih novega elementa: ''flerovij'', v čast [[Georgij Fljorov|Georgija Fljorova]], ustanovitelja raziskovalnega laboratorija v Dubni; in ''moskovij'', v znak priznanja [[Moskovska oblast|Moskovski oblasti,]] kjer se nahaja Dubna.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.rin.ru/eng/news/9886/9/6/|title=New chemical elements discovered in Russia's Science City|date=12 February 2007|accessdate=9 February 2008}}</ref> Izjavil je tudi, da čeprav je bil element odkrit kot ameriška kolaboracija, ki je zagotovila kalifornijsko tarčo, bi ga morali upravičeno poimenovati v čast Rusije, saj je bil Laboratorij za jedrske reakcije Fljorov pri JINR edini na svetu, ki bi lahko dosegel ta rezultat.<ref>{{Navedi splet|last=Yemel'yanova|language=ru|first=Asya|date=17 December 2006|url=http://www.vesti.ru/doc.html?id=113947|title=118-й элемент назовут по-русски (118th element will be named in Russian)|publisher=vesti.ru|accessdate=18 January 2008}}</ref> Ta imena so bila pozneje predlagana za [[Flerovij|element 114]] (flerovij) in [[Livermorij|element 116]] (moskovij).<ref>{{Navedi splet|publisher=rian.ru|date=2011|accessdate=8 May 2011|url=http://ria.ru/science/20110326/358081075.html|title=Российские физики предложат назвать 116 химический элемент московием (Russian Physicians Will Suggest to Name Element 116 Moscovium)|language=ru}}</ref> Flerovij je postalo ime elementa 114; končno ime, predlagano za element 116, je bilo ''livermorij,''<ref name="IUPAC">{{Navedi splet|title=News: Start of the Name Approval Process for the Elements of Atomic Number 114 and 116|url=http://www.iupac.org/news/news-detail/article/start-of-the-name-approval-process-for-the-elements-of-atomic-number-114-and-116.html|website=International Union of Pure and Applied Chemistry|accessdate=2 December 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140823092056/http://www.iupac.org/news/news-detail/article/start-of-the-name-approval-process-for-the-elements-of-atomic-number-114-and-116.html|archivedate=23 August 2014|url-status=dead}}</ref> kasneje pa je bil ''moskovij'' predlagan in sprejet za [[Moskovij|element 115]].<ref name="IUPAC-June2016"/> Do sedaj se imena vseh [[Žlahtni plin|žlahtnih plinov]] končajo na "-on", z izjemo [[helij]]a, za katerega ob odkritju ni bilo znano, da je žlahtni plin. Smernice IUPAC, veljavne v trenutku odobritve odkritja, pa so zahtevale, da se vsi novi elementi poimenujejo s končnico "-ij" (v angleščini "-ium"), tudi če se izkaže, da so [[halogen]]i (ki se v angleščini končajo z "-ine") ali žlahtni plini.<ref name="Koppenol">{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W. H.|date=2002|title=Naming of new elements (IUPAC Recommendations 2002)|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=74|issue=5|pages=787–791|doi=10.1351/pac200274050787}}</ref> Začasno ime ununoktij je tej konvenciji sledilo, novo priporočilo IUPAC, objavljeno leta 2016, pa priporoča uporabo končnice "-on" za nove [[Žlahtni plin|elemente skupine 18]], ne glede na to, ali imajo kemijske lastnosti žlahtnega plina.<ref>{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=Willem H.|last2=Corish|first2=John|last3=García-Martínez|first3=Javier|last4=Meija|first4=Juris|last5=Reedijk|first5=Jan|year=2016|title=How to name new chemical elements (IUPAC Recommendations 2016)|url=http://doc.rero.ch/record/325660/files/pac-2015-0802.pdf|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=88|issue=4|pages=401–405|doi=10.1515/pac-2015-0802}}</ref> Znanstveniki, ki so sodelovali pri odkritju elementov 118, [[Tenes|117]] in [[Moskovij|115]], so 23. marca 2016 organizirali konferenčni klic. Za element 118 se je ime določilo zadnje; potem ko so oganessiana pozvali, naj zapusti klic, so se preostali znanstveniki soglasno odločili, da ga bodo po njem poimenovali »oganeson«. Oganessian je bil že šestdeset let pionir v raziskavah supertežkih elementov, ki so segali nazaj do temeljev področja: njegova ekipa in predlagane tehnike so neposredno privedle do sinteze elementov od [[Borij|107]] do 118. Mark Stoyer, jedrski kemik pri LLNL, se je kasneje spominjal: "To ime smo nameravali predlagati iz Livermora, vendar je bilo predlagano hkrati z več krajev. Ne vem, ali lahko trdimo, da smo ime dejansko predlagali, vendar smo ga nameravali."<ref name="chemistryworld">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|work=Chemistry World|accessdate=3 December 2016}}</ref> V medsebojnih razpravah je IUPAC vprašal JINR, ali želijo, da se element, ki se sedaj kliče "oganeson", bolj ujema z ruskim črkovanjem. Oganessian in JINR sta to ponudbo zavrnila in navedla sovjetsko prakso transkripcije imen v latinsko abecedo v skladu s pravili francoskega jezika (takšna transkripcija je "Oganessian") in trdila, da bi bilo "oganeson" lažje povezati z osebo.<ref name="Og19">{{Navedi revijo|last=Tarasevich|first=Grigoriy|last2=Lapenko|first2=Igor|date=2019|title=Юрий Оганесян о тайнах ядра, новых элементах и смысле жизни|trans-title=Yuri Oganessian about the secret of the nucleus, new elements and the meaning of life|language=ru|publisher=Direktsiya Festivalya Nauki|issue=Special|pages=22}}</ref>{{Efn|V ruščini se ime Oganessian napiše Оганесян /ˈɐgənʲɪˈsʲan/; prečrkovanje v skladu s pravili slovenskega jezika bi bilo "Oganesjan". Podobno bi bilo tudi z ruskim imenom elementa оганесон, "oganesjon". Oganessian je rusificirana različica armenskega priimka Hovhannisyan (Հովհաննիսյան /hɔvhɑnnisˈjɑn/), kar pomeni "sin Hovhannesa", torej "Janezov sin". To je najpogostejši priimek v Armeniji.}} Junija 2016 je IUPAC objavil, da odkritelji nameravajo elementu dati ime ''oganeson'' (simbol ''Og''). Ime je postalo uradno 28. novembra 2016.<ref name="IUPAC-June2016"/> Slovesnost poimenovanja moskovija, tenesa in oganesona je bila 2. marca 2017 v Ruski akademiji znanosti v [[Moskva|Moskvi]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/posts/at-the-inauguration-ceremony-of-the-new-elements-of-the-periodic-table-of-d-i-mendeleev/|title=At the inauguration ceremony of the new elements of the Periodic table of D.I. Mendeleev|last=Fedorova|first=Vera|date=3 March 2017|website=jinr.ru|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=4 February 2018}}</ref> == Značilnosti == Z izjemo jedrskih lastnosti niso bile izmerjene nobene lastnosti oganesona ali njegovih spojin; to je posledica izredno omejene in drage proizvodnje ter dejstva, da zelo hitro propada. Tako so na voljo le napovedi. [[Slika:Island_of_Stability_derived_from_Zagrebaev.svg|sličica|oganeson (vrstica 118) je nekoliko nad "otokom stabilnosti" (beli krog) in so zato njegova jedra nekoliko stabilnejša, kot je bilo napovedano.]] Stabilnost jeder se hitro zmanjša s povečanjem atomskega števila po [[kirij]]u, elementu 96, katerega razpolovni čas je štirikrat daljši od katerega koli naslednjega elementa. Vsi izotopi z atomskim številom nad [[Mendelevij|101]] razpadejo in imajo razpolovne čase manj kot 30 ur. Noben element z atomskim številom nad 82 (po [[Svinec|svincu]]) nima stabilnih izotopov.<ref>{{Navedi časopis|last=de Marcillac|first=P.|last2=Coron|first2=N.|last3=Dambier|first3=G.|last4=Leblanc|first4=J.|last5=Moalic|first5=J.-P.|display-authors=3|date=2003|title=Experimental detection of α-particles from the radioactive decay of natural bismuth|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2003-04-24_422_6934/page/876|journal=Nature|volume=422|issue=6934|pages=876–878|bibcode=2003Natur.422..876D|doi=10.1038/nature01541|pmid=12712201}}</ref> To je zaradi vedno večjega [[Coulombov zakon|Coulomovega odbijanja]] protonov, tako da [[močna jedrska sila]] ne more dolgo držati jedra skupaj pred [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]]. Izračuni kažejo, da v odsotnosti drugih stabilizirajočih dejavnikov ne bi smeli obstajati elementi z več kot [[Raderfordij|104 protoni]],<ref name="liquiddrop">{{Navedi časopis|last=Möller|first=P.|date=2016|title=The limits of the nuclear chart set by fission and alpha decay|url=http://inspirehep.net/record/1502715/files/epjconf-NS160-03002.pdf|journal=EPJ Web of Conferences|volume=131|pages=03002:1–8|bibcode=2016EPJWC.13103002M|doi=10.1051/epjconf/201613103002}}</ref> vendar so raziskovalci v šestdesetih letih predlagali, da bi zaprte jedrske lupine okoli 114 protonov in 184 nevtronov morale odpraviti to nestabilnost in ustvariti otok stabilnosti, v katerem bi lahko razpolovni čas nuklidov dosegel tisoče ali milijone let. Medtem ko znanstveniki še vedno niso prišli do otoka, že sam obstoj supertežkih elementov (vključno z oganesonom) potrjuje, da je ta stabilizacijski učinek resničen, in na splošno znani supertežki nuklidi postanejo eksponentno daljši, ko se približujejo predvideni lokaciji otoka.<ref>{{Navedi knjigo|title=Van Nostrand's scientific encyclopedia|url=https://archive.org/details/vannostrandsscie0001unse_b2u7|first=G. D.|last=Considine|first2=Peter H.|last2=Kulik|publisher=Wiley-Interscience|date=2002|edition=9.|isbn=978-0-471-33230-5|oclc=223349096}}</ref><ref name="retro">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Sobiczewski|first2=A.|last3=Ter-Akopian|first3=G. M.|date=9 January 2017|title=Superheavy nuclei: from predictions to discovery|journal=Physica Scripta|volume=92|issue=2|pages=023003–1–21|bibcode=2017PhyS...92b3003O|doi=10.1088/1402-4896/aa53c1}}</ref> oganeson je [[Radioaktivnost|radioaktiven]] in njegov [[razpolovni čas]] je krajši od milisekunde. Kljub temu je to še vedno dlje od nekaterih napovedanih vrednosti,<ref name="half-lives">{{Navedi časopis|last=Chowdhury|first=Roy P.|last2=Samanta|first2=C.|last3=Basu|first3=D. N.|date=2006|title=α decay half-lives of new superheavy elements|journal=Phys. Rev. C|volume=73|issue=1|page=014612|arxiv=nucl-th/0507054|bibcode=2006PhRvC..73a4612C|doi=10.1103/PhysRevC.73.014612}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. T.|date=2007|title=Heaviest nuclei from ⁴⁸Ca-induced reactions|journal=Journal of Physics G: Nuclear and Particle Physics|volume=34|issue=4|pages=R165–R242|bibcode=2007JPhG...34R.165O|doi=10.1088/0954-3899/34/4/R01}}</ref> kar daje nadaljnjo podporo ideji o otoku stabilnosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://archive.dailycal.org/article.php?id=21871|title=New Element Isolated Only Briefly|work=[[The Daily Californian]]|date=18 October 2006|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140823092101/http://archive.dailycal.org/article.php?id=21871|archivedate=23 August 2014|url-status=dead}}</ref> Izračuni z uporabo modela kvantnega tuneliranja napovedujejo obstoj več težjih izotopov oganesona z razpolovnimi časi alfa razpada blizu 1&nbsp;ms.<ref name="prc08ADNDT08">{{Navedi časopis|last=Chowdhury|first=Roy P.|last2=Samanta|first2=C.|last3=Basu|first3=D. N.|date=2008|title=Search for long lived heaviest nuclei beyond the valley of stability|journal=Physical Review C|volume=77|issue=4|page=044603|arxiv=0802.3837|bibcode=2008PhRvC..77d4603C|doi=10.1103/PhysRevC.77.044603}}</ref><ref name="sciencedirect1">{{Navedi časopis|last=Chowdhury, R. P.|last2=Samanta, C.|last3=Basu, D.N.|date=2008|title=Nuclear half-lives for α -radioactivity of elements with 100 ≤ Z ≤ 130|journal=[[Atomic Data and Nuclear Data Tables]]|volume=94|issue=6|pages=781–806|arxiv=0802.4161|bibcode=2008ADNDT..94..781C|doi=10.1016/j.adt.2008.01.003}}</ref> Teoretični izračuni in razpolovna doba drugih [[Izotopi oganesona|izotopov]] so pokazali, da bi lahko bili nekateri nekoliko stabilnejši od sintetiziranega izotopa ²⁹⁴Og, najverjetneje ²⁹³Og, ²⁹⁵Og, ²⁹⁶Og, ²⁹⁷Og, ²⁹⁸Og, ³⁰⁰Og in ³⁰²Og (zadnji doseže ''N''&nbsp;=&nbsp;184 oz. polno lupino).<ref name="odd">{{Navedi časopis|last=Royer|first=G.|last2=Zbiri|first2=K.|last3=Bonilla|first3=C.|date=2004|title=Entrance channels and alpha decay half-lives of the heaviest elements|journal=Nuclear Physics A|volume=730|issue=3–4|pages=355–376|arxiv=nucl-th/0410048|bibcode=2004NuPhA.730..355R|doi=10.1016/j.nuclphysa.2003.11.010}}</ref> ²⁹⁷Og bi lahko zagotovil najboljše možnosti za pridobitev stabilnejših jeder<ref name="half-lives"/> in bi tako lahko postal središče prihodnjega dela s tem elementom. Nekateri izotopi z veliko več nevtroni, na primer nekateri, ki se nahajajo okoli ³¹³Og, bi lahko zagotovili tudi dolgotrajnejša jedra.<ref>{{Navedi časopis|last=Duarte|first=S. B.|last2=Tavares|first2=O. A. P.|last3=Gonçalves|first3=M.|last4=Rodríguez|first4=O.|last5=Guzmán|first5=F.|last6=Barbosa|first6=T. N.|last7=García|first7=F.|last8=Dimarco|first8=A.|date=2004|title=Half-life predictions for decay modes of superheavy nuclei|url=http://www.iaea.org/inis/collection/NCLCollectionStore/_Public/36/073/36073846.pdf|journal=Journal of Physics G: Nuclear and Particle Physics|volume=30|issue=10|pages=1487–1494|bibcode=2004JPhG...30.1487D|citeseerx=10.1.1.692.3012|doi=10.1088/0954-3899/30/10/014}}</ref> V [[Tunelski pojav|modelu kvantnega tuneliranja]] naj bi bila razpolovna doba alfa razpada {{Kem|294|Og}} {{Val|0.66|+0.23|-0.18}}<ref name="half-lives"/> z eksperimentalno vrednostjo Q, objavljeno leta 2004.<ref name="oga04">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Utyonkov|first2=V.|last3=Lobanov|first3=Yu.|last4=Abdullin|first4=F.|last5=Polyakov|first5=A.|last6=Shirokovsky|first6=I.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Gulbekian|first8=G.|last9=Bogomolov|first9=S.|last10=Gikal|first10=B. N.|last11=Mezentsev|first11=A. N.|display-authors=10|year=2004|title=Measurements of cross sections and decay properties of the isotopes of elements 112, 114, and 116 produced in the fusion reactions ^233,238U, ²⁴²Pu, and ²⁴⁸Cm+⁴⁸Ca|url=http://www1.jinr.ru/Preprints/2004/160(E7-2004-160).pdf|journal=Physical Review C|volume=70|issue=6|page=064609|bibcode=2004PhRvC..70f4609O|doi=10.1103/PhysRevC.70.064609}}</ref> Izračun s teoretičnimi vrednostmi Q iz makroskopsko-mikroskopskega modela Muntian-Hofman-Patyk-Sobiczewski daje nekoliko nižje, a primerljive rezultate.<ref name="npa07">{{Navedi časopis|last=Samanta, C.|last2=Chowdhury, R. P.|last3=Basu, D.N.|date=2007|title=Predictions of alpha decay half-lives of heavy and superheavy elements|journal=Nucl. Phys. A|volume=789|issue=1–4|pages=142–154|arxiv=nucl-th/0703086|bibcode=2007NuPhA.789..142S|doi=10.1016/j.nuclphysa.2007.04.001}}</ref> === Izračunane atomske in fizikalne lastnosti === oganeson je član [[Žlahtni plin|18. skupine]], elementov brez [[Valenca|valenčnih]] elektronov. Člani te skupine Običajno ne reagirajo (na primer gorijo), ker je zunanja valenčna lupina popolnoma napolnjena z [[Pravilo okteta|osmimi elektroni]]. To ustvari stabilno, minimalno energetsko konfiguracijo, v kateri so zunanji elektroni tesno vezani.<ref>{{Navedi splet|last=Bader|first=Richard F.W|url=http://miranda.chemistry.mcmaster.ca/esam/|title=An Introduction to the Electronic Structure of Atoms and Molecules|publisher=McMaster University|accessdate=18 January 2008}}</ref> Podobno je najbrž tudi pri oganesonu, ki naj bi prav tako imel polno zunanjo valenčno lupino, v kateri so njegovi valenčni elektroni razporejeni v konfiguraciji 7s² 7p⁶. Nekateri zato pričakujejo, da ima oganeson podobne fizikalne in kemijske lastnosti kot drugi člani njegove skupine, z največjo podobnostjo z žlahtnim plinom takoj nad njim v periodnem sistemu, [[radon]]u.<ref>{{Navedi splet|url=http://lenntech.com/Periodic-chart-elements/Uuo-en.htm|title=Ununoctium (Uuo) – Chemical properties, Health and Environmental effects|publisher=Lenntech|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080116172028/http://lenntech.com/Periodic-chart-elements/Uuo-en.htm|archivedate=16 January 2008}}</ref> Po trendu v periodnem sistemu naj bi bil oganeson nekoliko bolj reaktiven kot radon. Teoretični izračuni pa so pokazali, da bi lahko bil bistveno bolj reaktiven. Poleg tega, da je bolj reaktiven kot radon, bi lahko bil oganeson še bolj reaktiven od [[flerovij]]a in [[kopernicij]]a, ki so težji homologi več kemijsko aktivnih elementov [[Svinec|svinca]] in [[Živo srebro|živega srebra]]. Razlog za morebitno povečanje kemijske aktivnosti oganesona glede na radon je energijska destabilizacija in radialno širjenje zadnje zasedene 7p [[Elektronska lupina|podlupine]]. Natančneje, precejšnje interakcije med spinom in tirom med 7p elektroni in inertnimi 7s elektroni učinkovito privedejo do drugačnega zaprtja valenčne lupine pri [[flerovij]]u in občutnega zmanjšanja stabilizacije zaprte lupine oganesona. Izračunano je bilo tudi, da oganeson v nasprotju z drugimi žlahtnimi plini veže elektron s sproščanjem energije, ali z drugimi besedami, kaže pozitivno [[Elektronska afiniteta|elektronsko afiniteto]]<ref name="Pyykko">{{Navedi časopis|last=Goidenko|first=Igor|last2=Labzowsky|first2=Leonti|last3=Eliav|first3=Ephraim|last4=Kaldor|first4=Uzi|last5=Pyykkö|first5=Pekka|date=2003|title=QED corrections to the binding energy of the eka-radon (Z=118) negative ion|journal=Physical Review A|volume=67|issue=2|pages=020102(R)|bibcode=2003PhRvA..67b0102G|doi=10.1103/PhysRevA.67.020102}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Eliav|first=Ephraim|last2=Kaldor|first2=Uzi|last3=Ishikawa|first3=Y.|last4=Pyykkö|first4=P.|date=1996|title=Element 118: The First Rare Gas with an Electron Affinity|journal=Physical Review Letters|volume=77|issue=27|pages=5350–5352|bibcode=1996PhRvL..77.5350E|doi=10.1103/PhysRevLett.77.5350|pmid=10062781}}</ref> zaradi relativistično stabilizirane ravni energije 8s in destabilizirane 7p_3/2 ravni,<ref name="Landau">{{Navedi časopis|last=Landau|first=Arie|last2=Eliav|first2=Ephraim|last3=Ishikawa|first3=Yasuyuki|last4=Kador|first4=Uzi|date=25 May 2001|title=Benchmark calculations of electron affinities of the alkali atoms sodium to eka-francium (element 119)|url=https://www.researchgate.net/publication/234859102|journal=Journal of Chemical Physics|volume=115|issue=6|pages=2389–92|bibcode=2001JChPh.115.2389L|doi=10.1063/1.1386413|access-date=15 September 2015}}</ref> medtem ko napovedujejo, da kopernicij in flerovij nimata elektronske afinitete.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kernchemie.uni-mainz.de/downloads/che_7/presentations/borschevsky.pdf|title=Fully relativistic ''ab initio'' studies of superheavy elements|last=Borschevsky|first=Anastasia|first2=Valeria|last2=Pershina|first3=Uzi|last3=Kaldor|first4=Ephraim|last4=Eliav|website=www.kernchemie.uni-mainz.de|publisher=[[Johannes Gutenberg University Mainz]]|accessdate=15 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180115184921/http://www.kernchemie.uni-mainz.de/downloads/che_7/presentations/borschevsky.pdf|archivedate=15 January 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Borschevsky|first=Anastasia|last2=Pershina|first2=Valeria|last3=Eliav|first3=Ephraim|last4=Kaldor|first4=Uzi|date=27 August 2009|title=Electron affinity of element 114, with comparison to Sn and Pb|journal=Chemical Physics Letters|volume=480|issue=1|pages=49–51|bibcode=2009CPL...480...49B|doi=10.1016/j.cplett.2009.08.059}}</ref> Kljub temu, kvantno-elektrodinamični popravki so se izkazali za zelo pomembne pri zmanjševanju afinitete z zmanjševanjem v vezave v [[Ion|anionu]] Og⁻ za 9%, kar potrjuje pomembnost teh popravkov v supertežkih elementih. Oganeson naj bi imel izjemno široko [[Polarizabilnost|polarizacijo]], skoraj dvakrat večjo od radona. Z uporabo [[Metoda Monte Carlo|simulacij Monte Carlo]] in metod molekularne dinamike, primerjanih z zelo natančnimi izračuni relativističnih skupkov, bi lahko pokazali, da ima oganeson tališče {{Val|325|15}} K in vrelišče {{Val|450|10}} K. Glavni razlog za to vedenje lahko najdemo v spin-tir relativističnih učinkih (nerelativistični oganeson bi se topil okoli 220 K). Točno določeno tališče za oganeson se zelo razlikuje od predhodno ocenjenih vrednosti 263&nbsp;K<ref name="Seaborg">{{Navedi knjigo|title=Modern Alchemy|authorlink=Glenn Theodore Seaborg|first=Glenn Theodore|last=Seaborg|date=1994|isbn=978-981-02-1440-1|publisher=World Scientific|page=172}}</ref> oz. 247 K za vrelišče.<ref>{{Navedi časopis|last=Takahashi|first=N.|date=2002|title=Boiling points of the superheavy elements 117 and 118|journal=Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry|volume=251|issue=2|pages=299–301|doi=10.1023/A:1014880730282}}</ref> Tako se zdi malo verjetno, da bi bil oganeson v [[Standardni pogoji|običajnih pogojih]] plin in ker je obseg tekočega stanja drugih plinov zelo ozek, med 2 in 9 kelvini, bi moral biti ta element pod standardnimi pogoji [[Trdnina|trden]]. Če je oganeson [[plin]] pri standardnih pogojih, bi bil eden izmed najgostejših plinastih snovi pri standardnih pogojih, četudi je monoatomski kot drugi žlahtni plini. Zaradi svoje izjemne polarizirabilnosti naj bi imel oganeson izjemno nizko [[Ionizacijska energija|ionizacijsko energijo]] (860,1&nbsp;kJ / mol), podobno kot pri [[kadmij]]u in manjšo kot pri [[iridij]]u, [[Platina|platini]] in [[Zlato|zlatu]]. To je bistveno manjše od vrednosti, predvidenih za [[Darmštatij|darmštadtij]], [[rentgenij]] in kopernicij, čeprav je večja od vrednosti, predvidene za flerovij.<ref>{{Navedi časopis|last=Nash|first=Clinton S.|last2=Bursten|first2=Bruce E.|date=1999|title=Spin-Orbit Effects, VSEPR Theory, and the Electronic Structures of Heavy and Superheavy Group IVA Hydrides and Group VIIIA Tetrafluorides. A Partial Role Reversal for Elements 114 and 118|journal=Journal of Physical Chemistry A|volume=1999|issue=3|pages=402–410|bibcode=1999JPCA..103..402N|doi=10.1021/jp982735k|pmid=27676357}}</ref> Tudi na strukturo lupine v jedru in elektronskem oblaku oganesona močno vplivajo relativistični učinki: valenčna in jedrna elektronska podlupina v oganesonu naj bi bili "zabrisani" v homogenem [[Fermijev plin|Fermijevem plinu]] elektronov, za razliko od tistih iz "manj relativističnega" radona in ksenona (čeprav v radonu obstaja nekaj začetne delokalizacije) zaradi zelo močne spin-tir delitve 7p orbital v oganesonu. Podoben učinek se pojavi tudi pri nukleonih, zlasti nevtronih, vendar se začne šele v jedru polne nevtronske lupine ³⁰²Og in še posebej velja za hipotetično supertežko jedro zaprte lupine ⁴⁷²164 s 164 protoni in 308 nevtroni.<ref name="oganesson-elf">{{Navedi časopis|last=Jerabek|first=Paul|last2=Schuetrumpf|first2=Bastian|last3=Schwerdtfeger|first3=Peter|last4=Nazarewicz|first4=Witold|date=2018|title=Electron and Nucleon Localization Functions of Oganesson: Approaching the Thomas-Fermi Limit|journal=Phys. Rev. Lett.|volume=120|issue=5|page=053001|arxiv=1707.08710|bibcode=2018PhRvL.120e3001J|doi=10.1103/PhysRevLett.120.053001|pmid=29481184}}</ref> Poleg tega lahko učinki med spinom in tirom povzročijo, da je oganeson [[polprevodnik]], medtem ko so vsi lažji žlahtni plini [[Električni izolator|izolatorji]] s [[Prepovedani pas|prepovedanim pasom]] {{Val|1.5|0.6}} eV (za [[radon]] bi morala biti {{Val|7.1|0.5}}&nbsp;eV). === Spojine === [[Slika:Square-planar-3D-balls.png|alt=Skeletal model of a planar molecule with a central atom symmetrically bonded to four peripheral (fluorine) atoms.|desno|sličica| XeF₄ ima kvadratno planarno molekularno geometrijo. ]] [[Slika:Tetrahedral-3D-balls.png|alt=Skeletal model of a terahedral molecule with a central atom (oganesson) symmetrically bonded to four peripheral (fluorine) atoms.|sličica|{{Kem|OgF|4}} naj bi imel tetraedrično molekularno geometrijo.]] Edini potrjeni izotop oganesona, ²⁹⁴Og, ima veliko prekratek razpolovni čas, da bi mu lahko eksperimenalno določili kemične lastnosti, zato še niso bile sintetizirane nobene spojine oganesona.<ref name="Moody"/> Kljub temu se izračuni za [[Teoretična kemija|teoretične spojine]] izvajajo od leta 1964. Predvideno je, da če bo [[ionizacijska energija]] elementa dovolj visoka, ga bo težko [[Redoks reakcija|oksidirati,]] zato bi bilo najpogostejše [[oksidacijsko stanje]] 0 (kot pri žlahtnih plinih);<ref name="compounds">{{Navedi splet|publisher=WebElements Periodic Table|url=https://www.webelements.com/oganesson/compounds.html|title=Oganesson: Compounds Information|accessdate=19 August 2019}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kljub temu se zdi, da temu ni tako. Izračuni na [[Dvoatomna molekula|dvoatomni molekuli]] {{Kem|Og|2}} so pokazali [[Kemična vez|vezno]] interakcijo, ki je približno enakovredna tisti, izračunani za {{Kem|Hg|2}} in [[Disociacijska energija|disociacijsko energijo]] 6&nbsp;kJ/mol, približno 4-krat več kot {{Kem|Rn|2}}. Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da je bilo izračunano, da ima dolžino vezi krajšo kot {{Kem|Rn|2}} za 0,16 Å, kar bi kazalo na pomembno vezno interakcijo. Po drugi strani pa spojina OgH⁺ kaže disociacijsko energijo (z drugimi besedami [[Protonska afiniteta|protonsko afiniteto]] oganesona), ki je manjša od energije RnH⁺. Vezava med oganesonom in [[vodik]]om v OgH naj bi bila zelo šibka in jo je mogoče obravnavati kot čisto [[Van der Waalsova sila|van der Waalsovo interakcijo]] in ne kot pravo [[Kemična vez|kemično vez]]. Po drugi strani pa izgleda, da z zelo elektronegativnimi elementi tvori več stabilnih spojin za razliko od na primer [[kopernicij]]a ali [[flerovij]]a. V [[fluorid]]ih {{Kem|OgF|2}} in {{Kem|OgF|4}} naj bi obstajala oksidacijska stanja +2 in +4.<ref name="fluoride">{{Navedi časopis|last=Han|first=Young-Kyu|last2=Lee|first2=Yoon Sup|date=1999|title=Structures of RgFn (Rg = Xe, Rn, and Element 118. n = 2, 4.) Calculated by Two-component Spin-Orbit Methods. A Spin-Orbit Induced Isomer of (118)F₄|journal=Journal of Physical Chemistry A|volume=103|issue=8|pages=1104–1108|bibcode=1999JPCA..103.1104H|doi=10.1021/jp983665k}}</ref> Oksidacijsko stanje +6 bi bilo manj stabilno zaradi močne vezave podlupine 7p_1/2. To je posledica istih interakcij med spinom in tirom, zaradi katerih je oganeson nenavadno reaktiven. Na primer, pokazalo se je, da reakcija oganesona s {{Kem|F|2}}, ki bi tvorila spojino {{Kem|OgF|2}} sprosti energijo 106 kcal/mol, od tega približno 46 kcal/mol iz teh interakcij. Za primerjavo, interacija v {{Kem|RnF|2}}, najbolj podobni molekuli, je približno 10 kcal/mol od celotne energije 49 kcal/mol. Ista interakcija stabilizira tetraedrično konfiguracijo T_d za {{Kem|OgF|4}}, za razliko od kvadratno planarne D_4h, ki jo ima XeF₄ in najbrž tudi {{Kem|RnF|4}}; to je zato, ker naj bi imel OgF₄ dva inertna elektronska para (7s in 7p_1/2 ). Kot tak se pričakuje, da OgF₆ ne bo vezan, kar bo nadaljevalo pričakovani trend destabilizacije oksidacijskega stanja +6 (RnF₆ naj bi bil tudi manj stabilen kot [[Ksenonski heksafluorid|XeF₆]]).<ref>{{Navedi časopis|last=Liebman|first=Joel F.|date=1975|title=Conceptual Problems in Noble Gas and Fluorine Chemistry, II: The Nonexistence of Radon Tetrafluoride|journal=Inorg. Nucl. Chem. Lett.|volume=11|issue=10|pages=683–685|doi=10.1016/0020-1650(75)80185-1}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Seppelt|first=Konrad|date=2015|title=Molecular Hexafluorides|journal=Chemical Reviews|volume=115|issue=2|pages=1296–1306|doi=10.1021/cr5001783|pmid=25418862}}</ref> Vez Og-F bo najverjetneje [[Ionska vez|ionska]] in ne [[Kovalentna vez|kovalentna]], zaradi česar bodo oganesonovi fluoridi nehlapni.<ref>{{Navedi časopis|last=Pitzer|first=Kenneth S.|date=1975|title=Fluorides of radon and element 118|url=https://escholarship.org/content/qt8xz4g1ff/qt8xz4g1ff.pdf?t=p2at3t|journal=Journal of the Chemical Society, Chemical Communications|issue=18|pages=760–761|doi=10.1039/C3975000760b}}</ref> OgF₂ naj bi bil delno [[Ionska vez|ionski]] zaradi visoke [[Elektronegativnost|elektropozitivnosti]] oganesona.<ref name="EB">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/603220/transuranium-element|title=transuranium element (chemical element)|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=2007-04-12 |accessdate=16 March 2010}}</ref> Za razliko od drugih žlahtnih plinov (razen po možnosti [[ksenon]]a in radona) je<ref name="无机化学丛书">{{Navedi knjigo|pages=P72|last=张青莲|isbn=978-7-03-002238-7|location=Beijing|publisher=Science Press|date=November 1991|language=zh}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Proserpio, Davide M.|last2=Hoffmann, Roald|last3=Janda, Kenneth C.|date=1991|title=The xenon-chlorine conundrum: van der Waals complex or linear molecule?|journal=Journal of the American Chemical Society|volume=113|issue=19|page=7184|doi=10.1021/ja00019a014}}</ref> napovedano, da je oganeson dovolj elektropozitiven da tvori Og-Cl vez s [[klor]]om. == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Glej tudi == * [[Izotopi oganesona]] *[[Alotropi oganesona]] *[[Oganesonove organske spojine]] *[[Oganesonove anorganske spojine]] *[[Radioaktivnost]] * [[Žlahtni plin]] * [[Radon]] * [[Jurij Oganesjan]] == Sklici == {{Clear}}{{Sklici|30em}} == Viri == * {{Navedi časopis|last=Audi|first=G.|last2=Kondev|first2=F. G.|last3=Wang|first3=M.|last4=Huang|first4=W. J.|last5=Naimi|first5=S.|display-authors=3|year=2017|title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties|journal=Chinese Physics C|volume=41|issue=3 <!--Citation bot deny-->|pages=030001|bibcode=2017ChPhC..41c0001A|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001|ref=CITEREFAudi2017}} * {{Navedi knjigo|last=Beiser|first=A.|title=Concepts of modern physics|date=2003|publisher=McGraw-Hill|isbn=978-0-07-244848-1|edition=6.|oclc=48965418|ref=CITEREFBeiser2003}} * {{Navedi knjigo|last=Hoffman|first=D. C.|authorlink=Darleane C. Hoffman|last2=Ghiorso|first2=A.|authorlink2=Albert Ghiorso|last3=Seaborg|first3=G. T.|title=The Transuranium People: The Inside Story|url=https://archive.org/details/transuraniumpeop0000hoff|year=2000|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-1-78-326244-1|ref=CITEREFHoffman2000}} * {{Navedi knjigo|last=Kragh|first=H.|authorlink=Helge Kragh|date=2018|title=From Transuranic to Superheavy Elements: A Story of Dispute and Creation|url=https://archive.org/details/fromtransuranict0000krag|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn=978-3-319-75813-8|ref=CITEREFKragh2018}} * {{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|journal=[[Journal of Physics: Conference Series]]|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|issn=1742-6588|ref=CITEREFZagrebaev2013}} == Nadaljnje branje == {{wikinews|Controversy-Plagued Element 118, the Heaviest Atom Yet, Finally Discovered}} * {{Navedi knjigo|first=Eric|last=Scerri|title=The Periodic Table, Its Story and Its Significance|url=https://archive.org/details/periodictableits0000scer|publisher=Oxford University Press|location=New York|year=2007|isbn=978-0-19-530573-9}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{Zbirka|Oganeson}} * [http://www.webelements.com/webelements/elements/text/Uuo/key.html WebElements.com – Og] {{ikona en}} * [http://www.apsidium.com/elements/118.htm Apsidium – Oganeson] {{ikona en}} *[https://www.youtube.com/watch?v=VMv44bIBdQI Video o oganesonu na kanalu Periodic Videos] (angleško s podnapisi v brazilski portugalščini) {{Navpolje periodni sistem}} {{Kemični elementi}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Žlahtni plini]] [[Kategorija:2002 v znanosti]] [[Kategorija:Sintetični elementi]] [[Kategorija:Oganeson|*]] opgsqpmv381fa5g7an4qx5x6fooz9d1 0 104473 6732516 6578925 2026-08-07T22:18:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nina Šenk''' '''Kosem''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica, * [[14. februar]] [[1982]]. Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta 2004 v razredu [[Pavel Mihelčič|Pavla Mihelčiča]] diplomirala iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. K pisanju komornih skladb jo je spodbujal tudi [[Tomaž Lorenz]], profesor komorne igre. Leta 2004 je akademijski orkester sodeloval na prestižnem festivalu Young Euro Classic v Berlinu in za najboljšo skladbo festivala so razglasili koncert za violino in orkester Nine Šenk. Sledila je še [[študentska Prešernova nagrada]] Akademije za glasbo za isto skladbo.<ref>{{navedi splet | title =Nina Šenk: Za skladbe me prosi veliko slovenskih izvajalcev | url =https://www.delo.si/kultura/glasba/nina-senk-za-skladbe-me-prosi-veliko-slovenskih-izvajalcev.html | date =9. oktober 2014 | accessdate =21. marec 2019 | archive-date =2019-03-21 | archive-url =https://web.archive.org/web/20190321130937/https://www.delo.si/kultura/glasba/nina-senk-za-skladbe-me-prosi-veliko-slovenskih-izvajalcev.html | url-status =dead }}</ref> V letu 2006 opravlja podiplomski študij v razredu [[Lothar Voigtländer|Lotharja Voigtländerja]] na ''Visoki šoli za glasbo [[Carl Maria von Weber]]'' v [[Dresden|Dresdnu]]. Je docentka Akademije za glasbo na področju kompozicije. Od 6. junija 2019 je postala izredna, 2025 redna članica [[SAZU]] v razredu za umetnosti, že od 2023 pa je tudi članica njenega predsedstva. Je tudi umetniška vodja cikla sodobne komorne glasbe ''Koncertni atelje'' v okviru Društva slovenskih skladateljev ter cikla klasične glasbe ''Koncertni abonma'' v Ribnici na Dolenjskem. == Nagrade == * Študentska Prešernova nagrada Akademije za glasbo. * Leta 2017 je prejela [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{navedi splet| title = Nagrada Prešernovega sklada: Skladateljica Nina Šenk| url = http://www.delo.si/kultura/glasba/nagrada-presernovega-sklada-skladateljica-nina-senk.html| date = 6. februar 2017| accessdate = 5. februar 2018}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *junija 2019 je bila izvoljena za izredno članico [[SAZU]]. *2022 je prejela nagrado J. J. Fuxa za sodobno operno delo == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Šenk, Nina}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] 42wmv2vf6qju573d8fwo70rirk8fipy 0 105845 6732468 6673184 2026-08-07T20:49:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732468 wikitext text/x-wiki {{NAIN|datum=marec 2026}} {{Infopolje Oseba}} '''Nelida Nemec''', rojena [[Silič]], [[Zgodovina umetnosti|umetnostna zgodovinarka]] in [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[Kritik|likovna kritičarka]] in [[Esej|esejistka]], [[Kustos|kustosinja]], [[Politik|političarka]], [[Podjetnik|podjetnica]], *[[12. oktober]] [[1954]], [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nemec, Nelida (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930260/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> == Zasebno in družinsko življenje == Otroštvo in mladost je preživljala v domačih Biljah na Goriškem, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je v iskanju novih poklicnih izzivov preselila v Ljubljano.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i251/nelida-nemec|title=Nelida Nemec|date=2018|accessdate=30. 4. 2026|last=Maličev|first=Patricija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nelida Nemec: “Goriška ni provinca. Goriška je vstop v svet.”|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/goriska-ni-provinca-goriska-je-vstop-v-svet|website=primorske.svet24.si|date=2018-05-04|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref> V njeni družini in bližnjem sorodstvu so veliko pozornost namenjali petju, ljubezen do likovne umetnosti pa je v njej prebudil [[kipar]] [[Negovan Nemec]], v katerega se je zaljubila, ko je bila še zelo mlada, stara 16 let in pol. Takrat je bila gimnazijka, sedem let starejši Nemec pa je končeval akademijo.<ref name=":5">{{Citat|title=MIDVA: dr. Nelida Nemec in Matjaž Nemec, zgodba mame in sina|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/predvajaj/odprto-za-srecanja/106615882/174992787|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Spoznala sta se po zaslugi [[Evgen Bavčar|Evgena Bavčarja]], ki je bil njen gimnazijski profesor zgodovine.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=V Dachauu je Mušič odkril resnico in jo skušal naslikati|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/v-dachauu-je-music-odkril-resnico-in-jo-skusal-naslikati|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref> Navdušil jo je nad umetnostjo in tudi zato se je odločila za študij umetnostne zgodovine.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Leta je ne dohajajo - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/leta-je-ne-dohajajo-1380120|website=Novice Svet24|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref> Ko je bila še študentka, se jima je rodil prvi sin Primož, kasneje še sin Matjaž. Življenje sta si ustvarila pri njenih starših.<ref name=":5" /> Ko sta bila otroka stara sedem oz. deset let, se je Negovan ob padcu med hojo v bližini gostišča Kekec nad [[Nova Gorica|Novo Gorico]] smrtno ponesrečil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Leta je ne dohajajo - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/leta-je-ne-dohajajo-1380120|website=Novice Svet24|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref><ref name=":7" /> Po izbruhu [[Afera HIT|afere HIT]] v 90. letih, povezane z negospodarnim ravnanjem z družbenim denarjem v igralniški družbi [[Hit]] [[Nova Gorica]], kjer je bila takrat zaposlena, so jo mediji označevali kot življenjsko sopotnico direktorja [[Danilo Kovačič|Danila Kovačiča]]<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Kako je podpredsednik DZ dosegel umik predloga za pregon|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/danilo-kovacic-proti-matjazu-nemcu-oz-kako-je-podpredsednik-dz-dosegel-umik-predloga-za-pregon-488603|website=Reporter|date=2016-12-21|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref>, ob njunem razhodu po letu 2011 pa so poročali tudi o sodni delitvi skupnega premoženja<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Mami poslanca SD grozi, da bo ob 200.000 evrov|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/foto-mami-poslanca-sd-grozi-da-bo-ob-200-000-evrov|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref>. Prvorojenec [[Primož Nemec]] ([[Šempeter pri Gorici]], [[1977]]) je postal galerist in kulturni menedžer<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Galerija, ki se skriva za galerijo|url=https://www.mladina.si/104317/200722-kul-profil-miha_stamcar_deja_crnovic/|website=Mladina.si|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Naprej v preteklost|url=https://www.rtvslo.si/kolumne/naprej-v-preteklost/310928|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Boštjan Jurečič, TV|last=Slovenija}}</ref>, [[Matjaž Nemec]] (Šempeter pri Gorici, [[1980]]) pa [[Socialna demokracija|socialdemokratski]] [[politik]], državnozborski in evropski [[poslanec]].[https://www.matjaz-nemec.si/sl/] == Izobrazba == Po maturi na novogoriški gimnaziji leta 1973 se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]] na [[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]] in [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za zgodovino]], kjer je leta 1978 diplomirala pri profesorju [[Nace Šumi|Nacetu Šumiju]] z nalogo ''Povojni javni spomeniki na Primorskem''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Povojni javni spomeniki na Primorskem, diplomska naloga|last=Silič|first=Nelida|publisher=FF UL|year=1976|cobiss=101558019}}</ref> Leta 2000 je diplomirala še na IEDC Bled, School of Management, in dobila naziv MBA.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=dr. Nelida Nemec|url=https://onave.si/dr-nelida-nemec/|website=ONA VE|date=2024-03-11|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI|first=NELIDA|last=NEMEC}}</ref> Doktorirala je leta 2016 s področja filozofije in teorije vizualne umetnosti na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] z doktorsko nalogo z naslovom Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva.V njej je pod mentorstvom [[Aleš Erjavec|Aleša Erjavca]] in [[Ernest Ženko|Ernesta Ženka]] "soočila filozofske poglede o slikarstvu in percepciji Mauricea Merleau-Pontyja (1908–1961) z umetniško prakso ter pogledi slikarja Zorana Mušiča (1909–2005)".<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva : doktorska disertacija|last=Nemec|first=Nelida|publisher=GHŠ|year=2016|cobiss=1538238660}}</ref> == Poklicna pot == Večji del poklicne poti se je ukvarjala z umetnostjo, kot kustodinja, likovna kritičarka in avtorica kulturno-umetniških študij. V kulturnem menedžmentu je delovala kot ravnateljica [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] (1987-1991)<ref name=":8" /> in kot načelnica občinskega oddelka za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] (1999-2023).<ref name=":8" /> Več let je preživela v gospodarstvu, in sicer v družbi Hit d.o.o., kot direktorica za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje (1991-1996) oz. vodja projektov (2008-2012); v tem obdboju se je posvečala razvoju kulturnega turizma na Goriškem.<ref name=":7" /> V tej igralniški družbi je bila zaposlena tudi v obdboju t. i. afere Hit, ki jo označujejo za "največjo poosamosvojitveno afero", povezano z netransparentno rabo denarja.<ref>{{Navedi splet|title=20 let afere Hit: Politično spletkarjenje in divja privatizacija|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/20-let-afere-hit-politicno-spletkarjenje-in-divja-privatizacija-368171|website=siol.net|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref> Sama ni bila v nobenem kazenskem postopku v povezavi s poslovnimi odločitvami, ki so privedle do več obsodb, zagovarjati pa se je morala pred delovnim sodiščem, v 13 let trajajočem postopku.<ref name=":7" /> Na višjem sodišču je zmagala in iztožila povrnitev izpada dohodkov po neupravičenem odpustu.<ref>{{Navedi splet|title=Nelida Nemec je iztožila Hit|url=https://www.finance.si/finance/nelida-nemec-je-iztozila-hit/a/55230|website=Finance|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref> Med letoma 2003 in 2008 je bila direktorica družbe Erina svetovanje d.o.o., ki jo je ustanovil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Danilo Kovačič bolan vodil Mercatorjev interni radio|url=https://www.finance.si/finance/danilo-kovacic-bolan-vodil-mercatorjev-interni-radio/a/144163|website=Finance|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref> === Delovanje v Goriškem muzeju === Po diplomi leta 1978 se je zaposlila v Goriškem muzeju in tam delovala do leta 1991. Sprva je opravljala delo kustosinje - dokumentalistke, kanseje kustosinje za sodobno umetnost, zadnja štiri leta pa je bila ravnateljica muzeja.<ref name=":6" /><ref name=":8" /> V njenem mandatu so odprli stalno zbirko [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti gori]], stalno zbirko del [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacala]] na [[Grad Štanjel|gradu Štanjel]] ter prvo zbirko grafičnih del [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] na dvorcu [[Dobrovo]] v [[Goriška brda|Brdih]].<ref name=":8" /> V okviru razstavne dejavnosti Goriškega muzeja je pripravila več razstav del likovnih umetnikov, mdr. [[Vladimir Makuc|Vladimirja Makuca]], [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]], [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacal]]<nowiki/>a, Zorana Mušiča itd. Sodelovala je s številnimi primorskimi in istrskimi galerijami, kulturnimi ustanovami in društvi. === Galerijsko delovanje === Med letoma 1980 in 2004 je pripravljala razstave v okviru otvoritev Kogojevih dnevov v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu ob Soči]]<ref>Primorske novice. - ISSN 0350-4468 (49, št.69 (5.IX.1995), str.7. Ilustr.)</ref> in razstavne kataloge, mdr. o razstavi del [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]]<ref>Kregar, Stane. 1994. „Stane Kregar: risbe, akvareli, gvaši in slike: [Kogojevi dnevi ’94, 2.9.-8.10.1994]“. Kanal: Galerija Rika debenjaka; Goriške galerije.</ref>, [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]]<ref>Zdenko Kalin: kipi: Kogojevi dnevi ’90, 31. 8. - 29. 9. 1990. Nova Gorica: Goriški muzej, Goriške galerije; 1990. p. 1 zgibanka (8 ).</ref>, [[Miha Maleš|Mihe Maleša]]<ref>''Miha Maleš: slike, grafike in risbe: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi ’85: 6. 9.-30. 9. 1985'' </ref>, [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]<ref>''France Mihelič: slike in grafike: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi `88: 2.9.-1.10.1988''.</ref>. Med letoma 1999 in 2012 je strokovno vodila galerijo [[Mercator]], kjer se je zvrstilo več kot petdeset razstav slovenskih in tujih likovnih umetnikov. Avtorje in njihova dela je predstavljala v katalogih in člankih (npr.: [[Darko Slavec]]<ref>„Darko Slavec: 25. marec - 17. junij 2010, Poslovni center Mercator“. Galerija Mercator, [Ljubljana], str. 22, 2010.</ref>, [[Franc Vozelj]]<ref>''Franc Vozelj: Poslovni center Mercator, 23. februar - 16. marec 2006''. Mercator.</ref>, [[Tomaž Perko]]<ref>Tomaž Perko: 25. november - 31. december 2004, Poslovni center Mercator. Ljubljana: Mercator; 2004. </ref>, [[Biljana Unkovska]]<ref>B. Unkovska, N. Silič-Nemec, in V. Möderndorfer, „Biljana Unkovska: 25. maj - 22. junij 2000, Poslovni center Mercator“. Mercator, Ljubljana, str. 28, 2000.</ref>). V paviljonu Hit je med letoma 2008 in 2009 pripravila več razstav (npr. [[Vladimir Segalla]]<ref>„Vladimir Segalla: Poslovni center Hit, Paviljon, 3. julij - 30. september 2008“. Hit, Nova Gorica, str. 6, 2008.</ref>, Azad Karim<ref>Azad Karim: Poslovni center Hit paviljon: 16. oktober - 30. november 2008“. Hit, Nova Gorica, </ref>, [[Rudi Skočir]]<ref>Rudi Skočir: Poslovni center Hit, Paviljon, 24. oktober - 3. december 2002. Nova Gorica: Hit</ref>). Med letoma 2017 in 2022 je pripravljala v okviru [[Festival Ljubljana|Festivala Ljubljana]] kiparske razstave kot hommage umetnikom: [[Negovan Nemec]] (2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/dialog-kiparskih-oblik-s-sakralnim-prostorom.html|website=www.delo.si|accessdate=1. 5. 2026|title=Dialog kiparskih oblik s sakralnim prostorom|date=16. 8. 2017|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911174513/http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/dialog-kiparskih-oblik-s-sakralnim-prostorom.html|url-status=dead}}</ref>, [[Janez Lenassi]] (2018)<ref>{{Navedi splet|title=V kamen zapisane misli in čutenja|url=https://primorske.svet24.si/kultura/v-kamen-zapisane-misli-in-cutenja|website=primorske.svet24.si|date=2018-08-22|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref>, [[Zmago Posega]] (2019)<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Posega: preseganje izpovedi, ki bi bila atraktivna zgolj zaradi forme|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/zmago-posega-preseganje-izpovedi-ki-bi-bila-atraktivna-zgolj-zaradi-forme/497403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=P.|last=G}}</ref>, [[Jože Pohlen]] (2020)<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2020/08/12/hommage-a-joze-pohlen-petnajst-let-kasneje/|website=KRITIK.si|date=2020-08-12|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref>, [[Vasja Žbona]] (2021)<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2021/09/10/iz-zapuscine-kiparja-vasje-zbone-v-krizevniski-cerkvi/|website=KRITIK.si|date=2021-09-10|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref>, [[Tone Demšar]] (2022)<ref>{{Navedi splet|title=V Križevniški cerkvi razstava Hommage A Tone Demšar|url=https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/v-krizevniski-cerkvi-razstava-hommage-a-tone-demsar/639554|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref>. V okviru [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025]] je sodelovala v projektu predstavitve Zorana Mušiča.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Mušič se vrača v domača Brda|url=https://www.primorski.eu/goriska/music-se-vraca-v-domaca-brda-XX1880202|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Sta razstavi Zorana Mušiča v okviru EPK zadostili pričakovanjem?|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/likovni-odmevi/64838717/175132096|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kot selektorica je sodelovala pri mednarodnih likovnih kolonijah in delavnicah.<ref name=":8" /> === Ohranjanje spomina na Negovana Nemca === Po smrti moža, kiparja Negovana Nemca (1947-1987) skupaj s sinovoma ohranja spomin na njegovo monumentalno kiparsko dediščino.<ref name=":4" /> Leta 2007 so v kiparjevem ateljeju uredili stalno zbirko Negovana Nemca v Biljah.<ref>{{Citat|title=Stalna zbirka del Negovana Nemca v Biljah pri NG, prispevek Mojce Dumančič|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/3805319|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>https://www.mirenkras.si/kiparski-atelje-negovana-nemca</ref> Ob desetletnici smrti, leta. 1997, je sodelovala pri postavitvi in katalogu pregledne razstave na [[Grad Kromberk|gradu Kromberk]], ki jo je organiziral Goriški muzej.<ref>{{Navedi knjigo|title=Negovan Nemec: deset let pozneje, katalog pregledne razstave|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=1997|cobiss=69262592}}</ref> Ob dvajsetletnici smrti, leta 2007, je pripravila razstavo ''Dvajset let pozneje'' na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] skupaj s [[Festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]]<ref>{{Navedi splet|title=Nemčeva poetika v kamnu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/nemceva-poetika-v-kamnu/152145|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref>, ob tridesetletnici, leta 2017, pa razstavo ''Trideset let pozneje'' v [[Križevniška cerkev|Križevniški cerkvi v Ljubljani]] skupaj s Festivalom Ljubljana<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/96097269/HOMMAGE_NEGOVANU_NEMCU_TRIDESET_LET_POZNEJE_HOMMAGE_A_NEGOVAN_NEMEC_THIRTY_YEARS_ON|title=Hommage Negovanu Nemcu: 30 let pozneje (iz kataloga razstave)|date=2017|accessdate=30. 4. 2026|last=Nemec|first=Nelida}}</ref>. Organizirala je izdajo umetnikove monografije leta 1991 in zanjo uredila življenjepis, bibliografijo, pregled skupinskih in samostojnih razstav, nagrad in simpozijev ter katalog kiparskih del. Knjigo z naslovom ''Negovan Nemec'' je oblikoval [[Miljenko Licul]], fotografije pa so prispevali [[Milan Pajk]], [[Egon Kaše]] in Bogo Rusjan. Izšla je pri Znanstvenem inštitutu [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete Ljubljana]], v sodelovanju z Goriškim muzejem in Galerijo Nemec.<ref>{{Navedi knjigo|title=Negovan Nemec|publisher=ZI FF UL, Goriški muzej, Galerija Nemec|year=1991|cobiss=23549952}}</ref> == Publikacije in objave o umetnikih == Leta 1982 je iz njene diplomske naloge nastala knjiga ''Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, s prikazom umetniških'' dosežkov na področju tovrstnega likovnega ustvarjanja in pregledom del, ki so nastala v obravnavanem času.<ref>{{Navedi knjigo|title=Javni spomeniki na Primorskem : 1945-1978|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Lipa, Trst; Založništvo tržaškega tiska, Nova Gorica; Goriški muzej|year=1982|cobiss=12973569}}</ref> Istega leta je o primorskih javnih spomenikih po letu 1945 pripravila večjo muzejsko razstavo.<ref name=":6" /> V knjižni obliki je izšla tudi njena vsebinsko razširjena doktorska disertacija, in sicer leta 2017 z naslovom ''Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja.''<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Založba Annales|year=2017|cobiss=293141760}}</ref> Je avtorica študij v monografijah in katalogih kiparjev in slikarjev: [[France Slana|Franceta Slane]]<ref>''France Slana: akvareli''. Goriški muzej, Goriške galerije, 1990</ref><ref>''France Slana''. Galerija Hest, 2000</ref><ref>''France Slana: Poslovni center Mercator Ljubljana, 24. september - 22. oktober 1998''. Mercator, 1998</ref>, Toma Vrana<ref>''Tomo Vran''. Pigmalion, 1999</ref>, [[Klavdij Palčič|Klavdija Palčiča]]<ref>''Palčič''. Pigmalion; Amata; Gip Art, 2003</ref><ref>Palčič, Klavdij, in Nelida Silič-Nemec. ''Klavdij Palčič: ilustracije in risbe: 17. februar - 9. marec 2000, Poslovni center Mercator''. Mercator, 2000</ref>, [[Rudi Skočir|Rudija Skočirja]]<ref>''Rudi Skočir''. Bogataj, 2013</ref>. Poglobljeno se je posvečala ustvarjalnemu opusu treh primorskih avtorjev: [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Avgust Černigoj|last=Nemec Silič|first=Nelida|publisher=Kobilarna Lipica|year=1985|cobiss=1688812}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Avgust Černigoj, razstavni katalog|last=Nemec Silič|first=Nelida|publisher=Ars Fra Ma|year=2001|location=Ljubljana|cobiss=9197804|last2=Černigoj|first2=Teodor}}</ref>, Zorana Mušiča in Lojzeta Spacala<ref>{{Navedi knjigo|title=Kras v mojem spominu : [katalog stalne zbirke Galerije Lojzeta Spacala v gradu Štanjel]|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Javni zavod Komenski Kras|year=2018|location=Štanjel|cobiss=294470400|last2=Mirošič|first2=Drago|last3=Arnež|first3=Marko}}</ref><ref>„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. ''Primorska srečanja'', let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.</ref><ref>„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. ''Primorska srečanja'', let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.</ref><ref>Silič-Nemec, Nelida. „Spomin na velikega umetnika, ki je vznemirjal publiko in kritike: Avgust Černigoj - danes poteka 98 let od njegovega rojstva“. ''Primorski dnevnik'', let. 52, št. 186, 1996, str. 8.</ref>. === Objave in študije o Zoranu Mušiču === Zanimanje za umetniško pot rojaka z Goriškega, slikarja Zorana Mušiča, ki se je kot kot prvi modernistični slovenski umetnik uveljavil tudi na Zahodu, je izkazala s številnimi krajšimi in daljšimi objavami, eseji in študijami.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Citat|title=Zoran Mušič|url=https://www.youtube.com/watch?v=6zwDy0LDzAw|date=2023-04-20|accessdate=2026-05-08|last=Video Oskar}}</ref> Njegov miselno-ustvarjalni svet je tudi predmet njene doktorske disertacije <ref name=":9" /> in strokovne monografije, ki je nastala na podlagi doktorske naloge<ref name=":10" />. Njena prva objava o Mušiču sega v leto 1984, ko je o njem napisala geslo za [[Primorski slovenski biografski leksikon]].<ref name=":13">Mušič Zoran (Anton). V: Primorski slovenski biografski leksikon,10 snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1984, str.179-180.</ref> Takrat je še veljalo, da se je umetnik rodil v [[Gorica|Gorici]], kasneje pa se je tudi po njeni zaslugi razkrilo, da je bil rojen v [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovici]], v današnji občini Renče Vogrsko.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Druga tretjina vračanja Zorana Mušiča na|url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=23248|website=www.primorskival.si|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref> Ob umetnikovi donaciji 140 del [[Grad Dobrovo|gradu Dobrovo]] v 90. letih<ref>{{Navedi splet|title=Telesa pokrajin: prva razstava del Zorana Mušiča se posveča Krasu in njegovim zgodnjim delom|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/telesa-pokrajin-prva-razstava-del-zorana-musica-se-posveca-krasu-in-njegovim-zgodnjim-delom/743843|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-08|language=sl|first=A.|last=P}}</ref>, je sodelovala pri ureditvi prve stalne zbirke Mušičevih del pri nas, odprte na tem gradu leta 1991<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2023/02/10/obletnica-rojstva-zorana-musica-z-novo-razstavo-v-ng/|website=KRITIK.si|date=2023-02-10|accessdate=2026-05-08|language=sl-SI}}</ref> ter z Nacetom Šumijem in [[Zoran Kržišnik|Zoranom Kržišnikom]] napisala spremni katalog.<ref name=":14">Galerija Zorana Mušiča : grad Dobrovo : stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča, Goriški muzej, 1991</ref> Zanj je prispevala umetnikove življenjepisne podatke in seznam razstavljenih del.<ref>{{Navedi knjigo|title=Galerija Zorana Mušiča : grad Dobrovo : stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča|last=Šumi|first=Nace|publisher=Goriški muzej|year=1991|location=Nova Gorica|cobiss=24537344|last2=Kržišnik|first2=Zoran|last3=Nemec Šilič|first3=Nelida}}</ref> Kot poznavalka Mušičeve ustvarjalnosti in življenjske poti o njegovem delovanju večkrat tudi javno piše in razpravlja.<ref name=":7" /><ref>{{Citat|title=O življenju in delu Zorana Mušiča|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/s-prehodi/175136218|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Mušič: Poezija tišine » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zoran-music-poezija-tisine/|website=Noviglas|date=2018-06-27|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Mušiča je osebno poznala.<ref name=":15" /><ref name=":12" /> Na njeno pobudo so se leta 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture in ob 20. obletnici njegove smrti posebej poklonili umetnikovemu spominu: pripravili so tri razstave o umetnikovem opusu, in sicer na [[Grad Štanjel|gradu Štanjel]], gradu Dobrovo v Brdih in v [[Palača Attems-Petzensteinskih|Palači Attems-Petzenstein]] v Gorici, ter digitalni razstavi v Mušičevi rojstni Bukovici in v Novi Gorici.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Na gradu Štanjel od petka prva od treh razstav Zorana Mušiča na EPK|url=https://www.primorski.eu/se/na-gradu-stanjel-od-petka-prva-od-treh-razstav-zorana-musica-na-epk-BI1864470|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref> Koordiniral jih je njen sin, galerist Primož Nemec.<ref name=":16" /> Sama je bila avtorica razstav ''Telesa pokrajin'' v Galeriji Lojzeta Spacala v štanjelškem gradu ter ''Pokrajina teles'', ki je bila na ogled v prenovljenem gradu Dobrovo. »''Po 34 letih se z obema razstavama Mušič vrača domov na Goriško, na Kras in v Brda, v kraje, kjer se je rodil in ki so na poseben način zaznamovali njegovo dolgo ustvarjalno življenje'',« je ob tem dejala Nelida Nemec.<ref>{{Navedi splet|title=Mušič se vrača v domača Brda|url=https://www.primorski.eu/goriska/music-se-vraca-v-domaca-brda-XX1880202|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na EPK poklon Mušiču s tremi razstavami|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-epk-poklon-musicu-s-tremi-razstavami-LM1853409|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref name=":15" /> Velja tudi za "ambasadorko dela Zorana Mušiča". O tem pravi: "''Premalo se zavedamo, da je Zoran Mušič eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so se zapisali v svetovno zgodovino in med najpomembnejše slikarje moderne umetnosti. Umetnik, ki si ga lastijo tako Francozi kot Italijani, je samo Sloveniji pokazal svoje veliko srce''."<ref name=":7" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nemec, Nelida}} [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] na6o2nssep2qahy85x5ql4xuzs9od6p 2 111509 6732194 6731981 2026-08-07T12:52:18Z Pinky sl 2932 /* Variacije načina navajanja */ 6732194 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.<sup>[5]</sup>}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Dodatna anotacija=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo [[Anotacija|anotacijo]]. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – {{crossref|glejte {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, spodaj}}). Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic. V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. {{crossref|(Za več informacij glejte pravilo {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}}.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici}} {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani}} Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice. Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben [[WP:SPOGLAVJE|razdelek]], kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime.<ref group="op.">Ta smernica ne predpisuje enotnih naslovov razdelkov za sklice in opombe zato, ker urejevalci Wikipedije prihajajo z različnih strokovnih področij (zgodovina, jezikoslovje, naravoslovje itd.), ki imajo vsako svoje navade poimenovanja.</ref> Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«). Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice. Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]] ali [[WP:NADALJNJE|nadaljnje branje]], saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka. ===Splošni sklici=== {{shortcut|WP:SPLOŠNISKLIC|WP:GENREF}} Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z [[WP:Medbesedilni sklici|medbesedilnim sklicem]] ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne [[#Povezanost besedilo-vir|povezave med posamezno trditvijo in virom]] (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice. Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o [[#Kratki sklici|kratkih sklicih]] in [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklicih v oklepajih]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«. ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:SEZNAMSKLICEV|WP:REFLIST}} Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <code><nowiki><references /></nowiki></code> ali predlogo {{Tlx|Sklici}}. Na primer: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == Sklici == {{Sklici}} </nowiki>}} ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> == Sklici == <references /> </syntaxhighlight> Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje [[kareza (tipografija)|kareto]], ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu. {{Anchor|Izogibajte se drsnim seznamom|IDS|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:IDS|WP:ASL}} Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj [[Drsno okno|drsnega okna]], se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, [[Wikipedija:DOSTOPNOST|dostopnostjo]], tiskanjem in [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|zunanjo uporabo gradiva Wikipedije]]. Seznam [[#Splošni sklici|splošnih sklicev]] je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«. ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici|Pomoč:Pojasnjevalne opombe}} {{shortcut|WP:POJASNJEVALNEOP|WP:EXPLNOTESECT}} Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe [[WP:PREVERI|potrebujejo navedbo virov]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: skupine|skupin opomb]]. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«. Zapišemo jih lahko z uporabo [[WP:CITEFOOT|sklicev v opombah pod črto]] (za to so potrebne predloge, kot sta {{tl|efn}} ali {{tl|refn}}). {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|Mesec je tudi zelo velik.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Opombe}} {{notelist-ua}} {{fake header|Sklici}} {{Sklici}} }} Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]],, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih. {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.{{sfn|Miller|2008}}<ref>Mesec je tudi zelo velik {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|Sklici}} {{Sklici}} {{Fake heading|Bibliografija}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Združite ''natančno podvojene popolne sklice''. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti [[WP:GRIZI|neizkušenih]], ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji. ''Sklice na različne strani ali dele istega vira'' je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.<!-- Nekatera orodja so navedena na {{slink|Pomoč:Orodja za navajanje#Iskalniki podvojenih sklicev}}. --> ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:SLOGNAVAJANJA|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Vancouver sistem]], [[Bluebook]] ali navedki avtor–datum). Wikipedija je združila več oblik v [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]], ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]], če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede. {{em|Izogibajte se}} povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti {{xt|2002-06-11}}, ne pa {{!xt|11/06/2002}}. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: {{!xt|2002-06}}) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let. Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> ===Variacije načina navajanja<span class="anchor" id="Variation in citation methods"></span><span class="anchor" id="Style variation and consistency"></span>=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli [[WP:Soglasje|soglasje]] za spremembo.{{notetag|Wikipedija ne predpisuje slogov na številnih področjih; ta med drugim vključujejo zapise datumov in slog navajanja. Kadar Wikipedija ne zahteva točno določenega sloga, uredniki ne bi smeli poskušati prilagoditi člankov svojemu priljubljenemu slogu niti jih urejati zgolj zato, da bi vnesli svoj priljubljeni slog ali odstraniti primere oziroma sklice na sloge, ki jim niso všeč.}} Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]]. Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti. ====Generally considered helpful==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Slednje velja za uveljavljeno prakso: * izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo [[WP:bare URLs|bare URLs]] s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k[[WP:Verifiability|verifiability]] in preprečuje[[WP:Link rot|link rot]]; * zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov s sprotnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu zagotavlja več preverljivih informacij in pomaga ohranjati skladnost med besedilom in viri; * poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev; * odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z označitvijo <code><nowiki><ref></nowiki></code>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev; * združevanje podvojenih sklicev {{crossref|(glejte {{section link||Podvojeni sklici}}, zgoraj)}}; * pretvorba [[WP:PAREN|sklicev v oklepajih]] v sprejemljiv slog navajanja; *zamenjava nejasnih ime [[WP:NAMEDREFS|poimenovanih sklicev]] s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in * usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. [[WP:SOFIXIT|Če znate težavo odpraviti, jo odpravite]]. * popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih, da se dosledno uporablja izbrani slog za določen članek, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, [[Male kapitelke|male kapitelke]] itd. (vendar ne [[Vse velike črke|vse velike črke]]). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način. ====To be avoided==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} When an article is already consistent, avoid: * switching between major citation styles or replacing the preferred style of one academic discipline with another's – except when moving away from deprecated styles, such as [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|parenthetical referencing]]; * adding citation templates to an article that already uses a consistent system without templates, or removing citation templates from an article that uses them consistently; * changing where the references are defined, e.g., moving [[WP:LDRHOW|reference definitions in the reflist]] to the prose, or moving reference definitions from the prose into the reflist. ====Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>. </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Embedded links to external websites should not be used as inline citations, because they are highly susceptible to [[WP:Linkrot|link rot]]. That is, links like:<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[example.com]</syntaxhighlight>, which is rendered as: [http://example.com], should not be used as a citation. Avoid raw links even if placed between ref tags (e.g. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Since any citation that supports the preceding text is better than none, do not revert the good-faith addition of partial citations. They should be replaced with more complete, properly formatted citations as soon as possible. Embedded links should never be used to place [[WP:EL|external links]] in the content of an article, like this: {{!xt|"[https://example.com Example Inc.] announced their latest product ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} The Sun is pretty big, but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} The Sun is pretty big,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} <!-- {{main|Help:Citation merging}} --> <!-- {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} --> Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Opombe</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{sklici|group=note}} {{Wikipedia referencing}} it04p1gi8orwwldntc9kr92k0bvimom 6732204 6732194 2026-08-07T13:07:26Z Pinky sl 2932 /* Variacije načina navajanja */ 6732204 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.<sup>[5]</sup>}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Dodatna anotacija=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo [[Anotacija|anotacijo]]. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – {{crossref|glejte {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, spodaj}}). Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic. V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. {{crossref|(Za več informacij glejte pravilo {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}}.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici}} {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani}} Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice. Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben [[WP:SPOGLAVJE|razdelek]], kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime.<ref group="op.">Ta smernica ne predpisuje enotnih naslovov razdelkov za sklice in opombe zato, ker urejevalci Wikipedije prihajajo z različnih strokovnih področij (zgodovina, jezikoslovje, naravoslovje itd.), ki imajo vsako svoje navade poimenovanja.</ref> Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«). Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice. Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]] ali [[WP:NADALJNJE|nadaljnje branje]], saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka. ===Splošni sklici=== {{shortcut|WP:SPLOŠNISKLIC|WP:GENREF}} Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z [[WP:Medbesedilni sklici|medbesedilnim sklicem]] ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne [[#Povezanost besedilo-vir|povezave med posamezno trditvijo in virom]] (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice. Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o [[#Kratki sklici|kratkih sklicih]] in [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklicih v oklepajih]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«. ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:SEZNAMSKLICEV|WP:REFLIST}} Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <code><nowiki><references /></nowiki></code> ali predlogo {{Tlx|Sklici}}. Na primer: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == Sklici == {{Sklici}} </nowiki>}} ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> == Sklici == <references /> </syntaxhighlight> Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje [[kareza (tipografija)|kareto]], ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu. {{Anchor|Izogibajte se drsnim seznamom|IDS|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:IDS|WP:ASL}} Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj [[Drsno okno|drsnega okna]], se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, [[Wikipedija:DOSTOPNOST|dostopnostjo]], tiskanjem in [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|zunanjo uporabo gradiva Wikipedije]]. Seznam [[#Splošni sklici|splošnih sklicev]] je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«. ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici|Pomoč:Pojasnjevalne opombe}} {{shortcut|WP:POJASNJEVALNEOP|WP:EXPLNOTESECT}} Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe [[WP:PREVERI|potrebujejo navedbo virov]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: skupine|skupin opomb]]. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«. Zapišemo jih lahko z uporabo [[WP:CITEFOOT|sklicev v opombah pod črto]] (za to so potrebne predloge, kot sta {{tl|efn}} ali {{tl|refn}}). {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|Mesec je tudi zelo velik.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Opombe}} {{notelist-ua}} {{fake header|Sklici}} {{Sklici}} }} Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]],, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih. {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.{{sfn|Miller|2008}}<ref>Mesec je tudi zelo velik {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|Sklici}} {{Sklici}} {{Fake heading|Bibliografija}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Združite ''natančno podvojene popolne sklice''. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti [[WP:GRIZI|neizkušenih]], ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji. ''Sklice na različne strani ali dele istega vira'' je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.<!-- Nekatera orodja so navedena na {{slink|Pomoč:Orodja za navajanje#Iskalniki podvojenih sklicev}}. --> ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:SLOGNAVAJANJA|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Vancouver sistem]], [[Bluebook]] ali navedki avtor–datum). Wikipedija je združila več oblik v [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]], ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]], če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede. {{em|Izogibajte se}} povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti {{xt|2002-06-11}}, ne pa {{!xt|11/06/2002}}. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: {{!xt|2002-06}}) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let. Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> ===Variacije načina navajanja<span class="anchor" id="Variation in citation methods"></span><span class="anchor" id="Style variation and consistency"></span>=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli [[WP:Soglasje|soglasje]] za spremembo.{{notetag|Wikipedija ne predpisuje slogov na številnih področjih; ta med drugim vključujejo zapise datumov in slog navajanja. Kadar Wikipedija ne zahteva točno določenega sloga, uredniki ne bi smeli poskušati prilagoditi člankov svojemu priljubljenemu slogu niti jih urejati zgolj zato, da bi vnesli svoj priljubljeni slog ali odstraniti primere oziroma sklice na sloge, ki jim niso všeč.}} Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]]. Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti. ====Na splošno velja za koristno==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} Slednja dejanja veljajo za uveljavljeno prakso: * izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo [[WP:Goli URL|golih URL-jev]] s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k [[WP:Preverljivost|preverljivosti]] in preprečuje [[WP:Mrtva povezava|mrtve povezave]]; * zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov s sprotnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu omogoča več preverljivih informacij in ohranja skladnost med besedilom in viri; * poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev; * odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z oznako <code><nowiki><ref></nowiki></code>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev; * združevanje podvojenih sklicev {{crossref|(glejte {{section link||Podvojeni sklici}}, zgoraj)}}; * pretvorba [[WP:PAREN|sklicev v oklepajih]] v sprejemljiv slog navajanja; * zamenjava nejasnih ime [[WP:NAMEDREFS|poimenovanih sklicev]] s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in * usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. [[WP:BP|Če znate težavo odpraviti, jo odpravite]]. * popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih za dosledno uporabo izbranega sloga v članku, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, [[kapitelka|male kapitelke]] itd. (vendar ne vse velike črke). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način. ====Čemu se izogibati==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} Kadar ima članek že poenoten slog navajanja, se izogibajte: * pmenjavanju glavnih slogov navajanja ali zamenjavi sloga ene znanstvene discipline s slogom druge — razen pri opuščanju zastarelih slogov, kot so [[#Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklici v oklepajih]]; * dodajanju predlog za navajanje v članek, ki že dosledno deluje brez predlog, ali odstranjevanju predlog za navajanje iz članka, ki jih uporablja dosledno; * spreminjanju mesta, kjer so opredeljeni sklici, npr. premikanju definicij sklicev iz seznama sklicev v besedilo ali obratno. ====Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>. </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Embedded links to external websites should not be used as inline citations, because they are highly susceptible to [[WP:Linkrot|link rot]]. That is, links like:<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[example.com]</syntaxhighlight>, which is rendered as: [http://example.com], should not be used as a citation. Avoid raw links even if placed between ref tags (e.g. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Since any citation that supports the preceding text is better than none, do not revert the good-faith addition of partial citations. They should be replaced with more complete, properly formatted citations as soon as possible. Embedded links should never be used to place [[WP:EL|external links]] in the content of an article, like this: {{!xt|"[https://example.com Example Inc.] announced their latest product ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} The Sun is pretty big, but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} The Sun is pretty big,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} <!-- {{main|Help:Citation merging}} --> <!-- {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} --> Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Opombe</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{sklici|group=note}} {{Wikipedia referencing}} hay7lr5comaay2jmuvbi0ploxbwu82y 6732306 6732204 2026-08-07T15:27:42Z Pinky sl 2932 6732306 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.<sup>[5]</sup>}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Velikost Lune", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Medbesedilno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični medbesedilni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru medbesedilnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Dodatna anotacija=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo [[Anotacija|anotacijo]]. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – {{crossref|glejte {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, spodaj}}). Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic. V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. {{crossref|(Za več informacij glejte pravilo {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}}.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici}} {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani}} Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice. Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben [[WP:SPOGLAVJE|razdelek]], kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime.<ref group="op.">Ta smernica ne predpisuje enotnih naslovov razdelkov za sklice in opombe zato, ker urejevalci Wikipedije prihajajo z različnih strokovnih področij (zgodovina, jezikoslovje, naravoslovje itd.), ki imajo vsako svoje navade poimenovanja.</ref> Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«). Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice. Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]] ali [[WP:NADALJNJE|nadaljnje branje]], saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka. ===Splošni sklici=== {{shortcut|WP:SPLOŠNISKLIC|WP:GENREF}} Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z [[WP:Medbesedilni sklici|medbesedilnim sklicem]] ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne [[#Povezanost besedilo-vir|povezave med posamezno trditvijo in virom]] (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice. Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o [[#Kratki sklici|kratkih sklicih]] in [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklicih v oklepajih]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«. ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:SEZNAMSKLICEV|WP:REFLIST}} Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <code><nowiki><references /></nowiki></code> ali predlogo {{Tlx|Sklici}}. Na primer: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == Sklici == {{Sklici}} </nowiki>}} ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> == Sklici == <references /> </syntaxhighlight> Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje [[kareza (tipografija)|kareto]], ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu. {{Anchor|Izogibajte se drsnim seznamom|IDS|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:IDS|WP:ASL}} Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj [[Drsno okno|drsnega okna]], se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, [[Wikipedija:DOSTOPNOST|dostopnostjo]], tiskanjem in [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|zunanjo uporabo gradiva Wikipedije]]. Seznam [[#Splošni sklici|splošnih sklicev]] je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«. ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici|Pomoč:Pojasnjevalne opombe}} {{shortcut|WP:POJASNJEVALNEOP|WP:EXPLNOTESECT}} Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe [[WP:PREVERI|potrebujejo navedbo virov]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: skupine|skupin opomb]]. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«. Zapišemo jih lahko z uporabo [[WP:CITEFOOT|sklicev v opombah pod črto]] (za to so potrebne predloge, kot sta {{tl|efn}} ali {{tl|refn}}). {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|Mesec je tudi zelo velik.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Opombe}} {{notelist-ua}} {{fake header|Sklici}} {{Sklici}} }} Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]],, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih. {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.{{sfn|Miller|2008}}<ref>Mesec je tudi zelo velik {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|Sklici}} {{Sklici}} {{Fake heading|Bibliografija}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Združite ''natančno podvojene popolne sklice''. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti [[WP:GRIZI|neizkušenih]], ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji. ''Sklice na različne strani ali dele istega vira'' je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.<!-- Nekatera orodja so navedena na {{slink|Pomoč:Orodja za navajanje#Iskalniki podvojenih sklicev}}. --> ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:SLOGNAVAJANJA|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Vancouver sistem]], [[Bluebook]] ali navedki avtor–datum). Wikipedija je združila več oblik v [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]], ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]], če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede. {{em|Izogibajte se}} povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti {{xt|2002-06-11}}, ne pa {{!xt|11/06/2002}}. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: {{!xt|2002-06}}) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let. Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> ===Variacije načina navajanja<span class="anchor" id="Variation in citation methods"></span><span class="anchor" id="Style variation and consistency"></span>=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli [[WP:Soglasje|soglasje]] za spremembo.{{notetag|Wikipedija ne predpisuje slogov na številnih področjih; ta med drugim vključujejo zapise datumov in slog navajanja. Kadar Wikipedija ne zahteva točno določenega sloga, uredniki ne bi smeli poskušati prilagoditi člankov svojemu priljubljenemu slogu niti jih urejati zgolj zato, da bi vnesli svoj priljubljeni slog ali odstraniti primere oziroma sklice na sloge, ki jim niso všeč.}} Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]]. Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti. ====Na splošno velja za koristno==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} Slednja dejanja veljajo za uveljavljeno prakso: * izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo [[WP:Goli URL|golih URL-jev]] s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k [[WP:Preverljivost|preverljivosti]] in preprečuje [[WP:Mrtva povezava|mrtve povezave]]; * zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov z medbesedilnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu omogoča več preverljivih informacij in ohranja skladnost med besedilom in viri; * poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev; * odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z oznako <code><nowiki><ref></nowiki></code>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev; * združevanje podvojenih sklicev {{crossref|(glejte {{section link||Podvojeni sklici}}, zgoraj)}}; * pretvorba [[WP:PAREN|sklicev v oklepajih]] v sprejemljiv slog navajanja; * zamenjava nejasnih ime [[WP:NAMEDREFS|poimenovanih sklicev]] s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in * usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. [[WP:BP|Če znate težavo odpraviti, jo odpravite]]. * popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih za dosledno uporabo izbranega sloga v članku, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, [[kapitelka|male kapitelke]] itd. (vendar ne vse velike črke). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način. ====Čemu se izogibati==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} Kadar ima članek že poenoten slog navajanja, se izogibajte: * pmenjavanju glavnih slogov navajanja ali zamenjavi sloga ene znanstvene discipline s slogom druge — razen pri opuščanju zastarelih slogov, kot so [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklici v oklepajih]]; * dodajanju predlog za navajanje v članek, ki že dosledno deluje brez predlog, ali odstranjevanju predlog za navajanje iz članka, ki jih uporablja dosledno; * spreminjanju mesta, kjer so opredeljeni sklici, npr. premikanju definicij sklicev iz seznama sklicev v besedilo ali obratno. ====Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Uporaba medbesedilnih sklicev v oklepajih je na Wikipediji {{strong|opuščena}}. Sem spadajo kratki sklici v oklepajih, umeščeni {{em|v samo besedilo članka}}, kot je na primer {{!xt|(Smith 2010, str. 1)}}. Pravilo ne velja za kratke sklice z oznakami {{tag|ref|o}}, saj ti ne spadajo med medbesedilne sklice v oklepajih; opis te metode najdete v [[#Kratki in polni sklici|razdelku o kratkih sklicih]] zgoraj. Prav tako to ne vpliva na pojasnjevalne opombe. Nekateri uredniki se zaradi večje berljivosti raje izogibajo več ravnem opomb, vendar imajo nekateri članki tri ravni opomb (pojasnjevalne opomb, kratki sklic in polni sklici). Takšnega načina zapisovanja ne uporabljajte več; če nanj naletite, ga nadomestite z sklici na koncu besedila: {{block indent|style=padding: 1em; border: 1px solid currentcolor;|1={{cross}} Sonce je precej veliko (Miller 2005, str. 1), toda Mesec ni tako velik (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi vroče (Miller 2005, str. 3). {{fake heading|Sklici}} * Brown, R. (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, E. (2005). 'Sonce'', Academic Press. }} ==Ravnanje s povezavami== {{Shortcut|WP:CITELINK}} Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Vdelane povezave do zunanjih spletnih mest ne bi smeli uporabljati kot medbesedilne sklice, saj so zelo podvržene [[WP:Mrtva povezava|odmiranju povezav]]. Povezave, kot je<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[zgled.com]</syntaxhighlight> (ki se izpiše kot [http://zgled.com]), zato niso primerne za sklicevanje. Izogibajte se golim povezavam, tudi če so umeščene med oznake ref (npr. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Kljub temu je kakršen koli sklic boljši kot nič, zato ne razveljavljajte dobronamerno dodanih delnih sklicev. Takšne sklice raje čim prej dopolnite in ustrezno oblikujte. Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za dodajanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] neposredno v vsebino članka, kot je na primer: {{!xt|"[https://zgled.com Zgled Inc.] je napovedal svoj najnovejši izdelek ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela|Pomoč:Slog navajanja 1#Spletni viri}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} <!-- {{main|Help:Citation merging}} --> <!-- {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} --> Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Opombe</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, p. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{sklici|group=note}} {{Wikipedia referencing}} 3xuvjp34ksbfzurfxv2nbnl5mqylhjt 6732407 6732306 2026-08-07T17:52:59Z Pinky sl 2932 /* Povezanost besedilo-vir */ 6732407 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.<sup>[5]</sup>}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Velikost Lune", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Medbesedilno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični medbesedilni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru medbesedilnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Dodatna anotacija=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo [[Anotacija|anotacijo]]. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – {{crossref|glejte {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, spodaj}}). Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic. V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. {{crossref|(Za več informacij glejte pravilo {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}}.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici}} {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani}} Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice. Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben [[WP:SPOGLAVJE|razdelek]], kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime.<ref group="op.">Ta smernica ne predpisuje enotnih naslovov razdelkov za sklice in opombe zato, ker urejevalci Wikipedije prihajajo z različnih strokovnih področij (zgodovina, jezikoslovje, naravoslovje itd.), ki imajo vsako svoje navade poimenovanja.</ref> Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«). Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice. Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]] ali [[WP:NADALJNJE|nadaljnje branje]], saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka. ===Splošni sklici=== {{shortcut|WP:SPLOŠNISKLIC|WP:GENREF}} Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z [[WP:Medbesedilni sklici|medbesedilnim sklicem]] ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne [[#Povezanost besedilo-vir|povezave med posamezno trditvijo in virom]] (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice. Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o [[#Kratki sklici|kratkih sklicih]] in [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklicih v oklepajih]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«. ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:SEZNAMSKLICEV|WP:REFLIST}} Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <code><nowiki><references /></nowiki></code> ali predlogo {{Tlx|Sklici}}. Na primer: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == Sklici == {{Sklici}} </nowiki>}} ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> == Sklici == <references /> </syntaxhighlight> Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje [[kareza (tipografija)|kareto]], ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu. {{Anchor|Izogibajte se drsnim seznamom|IDS|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:IDS|WP:ASL}} Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj [[Drsno okno|drsnega okna]], se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, [[Wikipedija:DOSTOPNOST|dostopnostjo]], tiskanjem in [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|zunanjo uporabo gradiva Wikipedije]]. Seznam [[#Splošni sklici|splošnih sklicev]] je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«. ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici|Pomoč:Pojasnjevalne opombe}} {{shortcut|WP:POJASNJEVALNEOP|WP:EXPLNOTESECT}} Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe [[WP:PREVERI|potrebujejo navedbo virov]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: skupine|skupin opomb]]. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«. Zapišemo jih lahko z uporabo [[WP:CITEFOOT|sklicev v opombah pod črto]] (za to so potrebne predloge, kot sta {{tl|efn}} ali {{tl|refn}}). {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|Mesec je tudi zelo velik.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Opombe}} {{notelist-ua}} {{fake header|Sklici}} {{Sklici}} }} Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]],, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih. {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.{{sfn|Miller|2008}}<ref>Mesec je tudi zelo velik {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|Sklici}} {{Sklici}} {{Fake heading|Bibliografija}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Združite ''natančno podvojene popolne sklice''. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti [[WP:GRIZI|neizkušenih]], ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji. ''Sklice na različne strani ali dele istega vira'' je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.<!-- Nekatera orodja so navedena na {{slink|Pomoč:Orodja za navajanje#Iskalniki podvojenih sklicev}}. --> ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:SLOGNAVAJANJA|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Vancouver sistem]], [[Bluebook]] ali navedki avtor–datum). Wikipedija je združila več oblik v [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]], ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]], če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede. {{em|Izogibajte se}} povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti {{xt|2002-06-11}}, ne pa {{!xt|11/06/2002}}. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: {{!xt|2002-06}}) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let. Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> ===Variacije načina navajanja<span class="anchor" id="Variation in citation methods"></span><span class="anchor" id="Style variation and consistency"></span>=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli [[WP:Soglasje|soglasje]] za spremembo.{{notetag|Wikipedija ne predpisuje slogov na številnih področjih; ta med drugim vključujejo zapise datumov in slog navajanja. Kadar Wikipedija ne zahteva točno določenega sloga, uredniki ne bi smeli poskušati prilagoditi člankov svojemu priljubljenemu slogu niti jih urejati zgolj zato, da bi vnesli svoj priljubljeni slog ali odstraniti primere oziroma sklice na sloge, ki jim niso všeč.}} Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]]. Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti. ====Na splošno velja za koristno==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} Slednja dejanja veljajo za uveljavljeno prakso: * izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo [[WP:Goli URL|golih URL-jev]] s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k [[WP:Preverljivost|preverljivosti]] in preprečuje [[WP:Mrtva povezava|mrtve povezave]]; * zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov z medbesedilnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu omogoča več preverljivih informacij in ohranja skladnost med besedilom in viri; * poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev; * odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z oznako <code><nowiki><ref></nowiki></code>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev; * združevanje podvojenih sklicev {{crossref|(glejte {{section link||Podvojeni sklici}}, zgoraj)}}; * pretvorba [[WP:PAREN|sklicev v oklepajih]] v sprejemljiv slog navajanja; * zamenjava nejasnih ime [[WP:NAMEDREFS|poimenovanih sklicev]] s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in * usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. [[WP:BP|Če znate težavo odpraviti, jo odpravite]]. * popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih za dosledno uporabo izbranega sloga v članku, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, [[kapitelka|male kapitelke]] itd. (vendar ne vse velike črke). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način. ====Čemu se izogibati==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} Kadar ima članek že poenoten slog navajanja, se izogibajte: * pmenjavanju glavnih slogov navajanja ali zamenjavi sloga ene znanstvene discipline s slogom druge — razen pri opuščanju zastarelih slogov, kot so [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklici v oklepajih]]; * dodajanju predlog za navajanje v članek, ki že dosledno deluje brez predlog, ali odstranjevanju predlog za navajanje iz članka, ki jih uporablja dosledno; * spreminjanju mesta, kjer so opredeljeni sklici, npr. premikanju definicij sklicev iz seznama sklicev v besedilo ali obratno. ====Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Uporaba medbesedilnih sklicev v oklepajih je na Wikipediji {{strong|opuščena}}. Sem spadajo kratki sklici v oklepajih, umeščeni {{em|v samo besedilo članka}}, kot je na primer {{!xt|(Smith 2010, str. 1)}}. Pravilo ne velja za kratke sklice z oznakami {{tag|ref|o}}, saj ti ne spadajo med medbesedilne sklice v oklepajih; opis te metode najdete v [[#Kratki in polni sklici|razdelku o kratkih sklicih]] zgoraj. Prav tako to ne vpliva na pojasnjevalne opombe. Nekateri uredniki se zaradi večje berljivosti raje izogibajo več ravnem opomb, vendar imajo nekateri članki tri ravni opomb (pojasnjevalne opomb, kratki sklic in polni sklici). Takšnega načina zapisovanja ne uporabljajte več; če nanj naletite, ga nadomestite z sklici na koncu besedila: {{block indent|style=padding: 1em; border: 1px solid currentcolor;|1={{cross}} Sonce je precej veliko (Miller 2005, str. 1), toda Mesec ni tako velik (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi vroče (Miller 2005, str. 3). {{fake heading|Sklici}} * Brown, R. (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, E. (2005). 'Sonce'', Academic Press. }} ==Ravnanje s povezavami== {{Shortcut|WP:CITELINK}} Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Vdelane povezave do zunanjih spletnih mest ne bi smeli uporabljati kot medbesedilne sklice, saj so zelo podvržene [[WP:Mrtva povezava|odmiranju povezav]]. Povezave, kot je<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[zgled.com]</syntaxhighlight> (ki se izpiše kot [http://zgled.com]), zato niso primerne za sklicevanje. Izogibajte se golim povezavam, tudi če so umeščene med oznake ref (npr. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Kljub temu je kakršen koli sklic boljši kot nič, zato ne razveljavljajte dobronamerno dodanih delnih sklicev. Takšne sklice raje čim prej dopolnite in ustrezno oblikujte. Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za dodajanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] neposredno v vsebino članka, kot je na primer: {{!xt|"[https://zgled.com Zgled Inc.] je napovedal svoj najnovejši izdelek ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela|Pomoč:Slog navajanja 1#Spletni viri}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Ohranjanje neposredne povezave s sklici=== Pri preurejanju ali dodajanju vsebine bodite previdni, da ohranite povezavo med besedilom in virom. Sklicev ne premikajte, če bi s tem lahko porušili povezavo med besedilom in virom. Ko v odstavek vstavite novo besedilo, poskrbite, da je podprto z obstoječim ali novim virom. Če v stavek ali odstavek, ki je opremljen s sklicem, dodate novo vsebino brez lastnega vira, je to zelo zavajajoče, saj ustvarja vtis, da navedeni vir podpira tudi novo dodani del. Na primer, ko urejate besedila, ki se glasi <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> </ol> </blockquote> je urejanje, ki ne ustvarja vtisa, da navedeni vir potrjuje tudi novo dodano vsebino, sledeče <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> V odstavek ali stavek, ki je že v celoti podprt z viri, ne vrivajte dodatnih dejstev ali trditev brez ustreznih sklicev: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> Nove informacije vedno opremite z ustreznim virom. Zapis lahko oblikujete na več načinov, med drugim: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Vrstni red sklicev=== {{shortcut|WP:CITEORDER}} Glede natančnega vrstnega reda sklicev ni enotnega soglasja. Uredniki naj zaradi tega ne začenjajo [[Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskih vojn]] in ne izvajajo množičnih sprememb vrstnega reda zaradi osebnih preferenc. Sklicev zlasti ni treba premikati samo zato, da bi ohranili zaporedno številčenje sklicev, kot se prikazujejo v članku. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč|Wikipedija:Slogovni priročnik#Stališče|Wikipedija:Medbesedilni sklici}} '''Navedba avtorja v besedilu''' pomeni navajanje vira neposredno znotraj stavka, poleg [[WP:INCITE|medbesedilnega sklica]] na koncu stavka. Navedbo avtorja v besedilu je treba uporabiti pri [[direktni govor|direktnem govoru]] (besede vira med narekovaji ali kot [[blokovni citat]]); [[posredni govor|posrednem govoru]] (spremenjene besede vira brez narekovajev); in [[parafraziranje|tesnem parafraziranju]]. Uporabite ga lahko tudi pri prostem povzemanju stališč z lastnimi besedami, obvezno pa ga morate uporabiti za [[Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč|pristranske izjave o mnenju]]. Pripisovanju avtorstva naj sledi medbesedilni sklic, praviloma na koncu obravnavanega stavka ali odstavka. Na primer: {{quotation|{{cross}} Za sprejem pravičnih odločitev morajo stranke zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so »postavljene za tančico nevednost«.{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{sklici|group=note}} {{Wikipedia referencing}} 29c3c93uhic54b5is368y4yzh17gefb 6732655 6732407 2026-08-08T09:06:48Z Pinky sl 2932 6732655 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.<sup>[5]</sup>}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Velikost Lune", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Medbesedilno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični medbesedilni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru medbesedilnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|hrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Dodatna anotacija=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo [[Anotacija|anotacijo]]. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – {{crossref|glejte {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, spodaj}}). Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic. V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. {{crossref|(Za več informacij glejte pravilo {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}}.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici}} {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani}} Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice. Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben [[WP:SPOGLAVJE|razdelek]], kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime.<ref group="op.">Ta smernica ne predpisuje enotnih naslovov razdelkov za sklice in opombe zato, ker urejevalci Wikipedije prihajajo z različnih strokovnih področij (zgodovina, jezikoslovje, naravoslovje itd.), ki imajo vsako svoje navade poimenovanja.</ref> Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«). Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice. Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]] ali [[WP:NADALJNJE|nadaljnje branje]], saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka. ===Splošni sklici=== {{shortcut|WP:SPLOŠNISKLIC|WP:GENREF}} Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z [[WP:Medbesedilni sklici|medbesedilnim sklicem]] ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne [[#Povezanost besedilo-vir|povezave med posamezno trditvijo in virom]] (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice. Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o [[#Kratki sklici|kratkih sklicih]] in [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklicih v oklepajih]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«. ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:SEZNAMSKLICEV|WP:REFLIST}} Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <code><nowiki><references /></nowiki></code> ali predlogo {{Tlx|Sklici}}. Na primer: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == Sklici == {{Sklici}} </nowiki>}} ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> == Sklici == <references /> </syntaxhighlight> Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje [[kareza (tipografija)|kareto]], ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu. {{Anchor|Izogibajte se drsnim seznamom|IDS|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:IDS|WP:ASL}} Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj [[Drsno okno|drsnega okna]], se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, [[Wikipedija:DOSTOPNOST|dostopnostjo]], tiskanjem in [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|zunanjo uporabo gradiva Wikipedije]]. Seznam [[#Splošni sklici|splošnih sklicev]] je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«. ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici|Pomoč:Pojasnjevalne opombe}} {{shortcut|WP:POJASNJEVALNEOP|WP:EXPLNOTESECT}} Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe [[WP:PREVERI|potrebujejo navedbo virov]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: skupine|skupin opomb]]. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«. Zapišemo jih lahko z uporabo [[WP:CITEFOOT|sklicev v opombah pod črto]] (za to so potrebne predloge, kot sta {{tl|efn}} ali {{tl|refn}}). {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|Mesec je tudi zelo velik.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Opombe}} {{notelist-ua}} {{fake header|Sklici}} {{Sklici}} }} Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]],, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih. {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.{{sfn|Miller|2008}}<ref>Mesec je tudi zelo velik {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|Sklici}} {{Sklici}} {{Fake heading|Bibliografija}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Združite ''natančno podvojene popolne sklice''. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti [[WP:GRIZI|neizkušenih]], ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji. ''Sklice na različne strani ali dele istega vira'' je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.<!-- Nekatera orodja so navedena na {{slink|Pomoč:Orodja za navajanje#Iskalniki podvojenih sklicev}}. --> ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:SLOGNAVAJANJA|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Vancouver sistem]], [[Bluebook]] ali navedki avtor–datum). Wikipedija je združila več oblik v [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]], ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]], če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede. {{em|Izogibajte se}} povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti {{xt|2002-06-11}}, ne pa {{!xt|11/06/2002}}. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: {{!xt|2002-06}}) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let. Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> ===Variacije načina navajanja<span class="anchor" id="Variation in citation methods"></span><span class="anchor" id="Style variation and consistency"></span>=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli [[WP:Soglasje|soglasje]] za spremembo.{{notetag|Wikipedija ne predpisuje slogov na številnih področjih; ta med drugim vključujejo zapise datumov in slog navajanja. Kadar Wikipedija ne zahteva točno določenega sloga, uredniki ne bi smeli poskušati prilagoditi člankov svojemu priljubljenemu slogu niti jih urejati zgolj zato, da bi vnesli svoj priljubljeni slog ali odstraniti primere oziroma sklice na sloge, ki jim niso všeč.}} Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]]. Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti. ====Na splošno velja za koristno==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} Slednja dejanja veljajo za uveljavljeno prakso: * izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo [[WP:Goli URL|golih URL-jev]] s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k [[WP:Preverljivost|preverljivosti]] in preprečuje [[WP:Mrtva povezava|mrtve povezave]]; * zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov z medbesedilnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu omogoča več preverljivih informacij in ohranja skladnost med besedilom in viri; * poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev; * odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z oznako <code><nowiki><ref></nowiki></code>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev; * združevanje podvojenih sklicev {{crossref|(glejte {{section link||Podvojeni sklici}}, zgoraj)}}; * pretvorba [[WP:PAREN|sklicev v oklepajih]] v sprejemljiv slog navajanja; * zamenjava nejasnih ime [[WP:NAMEDREFS|poimenovanih sklicev]] s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in * usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. [[WP:BP|Če znate težavo odpraviti, jo odpravite]]. * popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih za dosledno uporabo izbranega sloga v članku, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, [[kapitelka|male kapitelke]] itd. (vendar ne vse velike črke). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način. ====Čemu se izogibati==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} Kadar ima članek že poenoten slog navajanja, se izogibajte: * pmenjavanju glavnih slogov navajanja ali zamenjavi sloga ene znanstvene discipline s slogom druge — razen pri opuščanju zastarelih slogov, kot so [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklici v oklepajih]]; * dodajanju predlog za navajanje v članek, ki že dosledno deluje brez predlog, ali odstranjevanju predlog za navajanje iz članka, ki jih uporablja dosledno; * spreminjanju mesta, kjer so opredeljeni sklici, npr. premikanju definicij sklicev iz seznama sklicev v besedilo ali obratno. ====Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Uporaba medbesedilnih sklicev v oklepajih je na Wikipediji {{strong|opuščena}}. Sem spadajo kratki sklici v oklepajih, umeščeni {{em|v samo besedilo članka}}, kot je na primer {{!xt|(Smith 2010, str. 1)}}. Pravilo ne velja za kratke sklice z oznakami {{tag|ref|o}}, saj ti ne spadajo med medbesedilne sklice v oklepajih; opis te metode najdete v [[#Kratki in polni sklici|razdelku o kratkih sklicih]] zgoraj. Prav tako to ne vpliva na pojasnjevalne opombe. Nekateri uredniki se zaradi večje berljivosti raje izogibajo več ravnem opomb, vendar imajo nekateri članki tri ravni opomb (pojasnjevalne opomb, kratki sklic in polni sklici). Takšnega načina zapisovanja ne uporabljajte več; če nanj naletite, ga nadomestite z sklici na koncu besedila: {{block indent|style=padding: 1em; border: 1px solid currentcolor;|1={{cross}} Sonce je precej veliko (Miller 2005, str. 1), toda Mesec ni tako velik (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi vroče (Miller 2005, str. 3). {{fake heading|Sklici}} * Brown, R. (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, E. (2005). 'Sonce'', Academic Press. }} ==Ravnanje s povezavami== {{Shortcut|WP:CITELINK}} Kot je omenjeno v razdelku [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Vdelane povezave do zunanjih spletnih mest ne bi smeli uporabljati kot medbesedilne sklice, saj so zelo podvržene [[WP:Mrtva povezava|odmiranju povezav]]. Povezave, kot je<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[zgled.com]</syntaxhighlight> (ki se izpiše kot [http://zgled.com]), zato niso primerne za sklicevanje. Izogibajte se golim povezavam, tudi če so umeščene med oznake ref (npr. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Kljub temu je kakršen koli sklic boljši kot nič, zato ne razveljavljajte dobronamerno dodanih delnih sklicev. Takšne sklice raje čim prej dopolnite in ustrezno oblikujte. Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za dodajanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] neposredno v vsebino članka, kot je na primer: {{!xt|"[https://zgled.com Zgled Inc.] je napovedal svoj najnovejši izdelek ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela|Pomoč:Slog navajanja 1#Spletni viri}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Ohranjanje neposredne povezave s sklici=== Pri preurejanju ali dodajanju vsebine bodite previdni, da ohranite povezavo med besedilom in virom. Sklicev ne premikajte, če bi s tem lahko porušili povezavo med besedilom in virom. Ko v odstavek vstavite novo besedilo, poskrbite, da je podprto z obstoječim ali novim virom. Če v stavek ali odstavek, ki je opremljen s sklicem, dodate novo vsebino brez lastnega vira, je to zelo zavajajoče, saj ustvarja vtis, da navedeni vir podpira tudi novo dodani del. Na primer, ko urejate besedila, ki se glasi <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> </ol> </blockquote> je urejanje, ki ne ustvarja vtisa, da navedeni vir potrjuje tudi novo dodano vsebino, sledeče <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> V odstavek ali stavek, ki je že v celoti podprt z viri, ne vrivajte dodatnih dejstev ali trditev brez ustreznih sklicev: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> Nove informacije vedno opremite z ustreznim virom. Zapis lahko oblikujete na več načinov, med drugim: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Vrstni red sklicev=== {{shortcut|WP:CITEORDER}} Glede natančnega vrstnega reda sklicev ni enotnega soglasja. Uredniki naj zaradi tega ne začenjajo [[Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskih vojn]] in ne izvajajo množičnih sprememb vrstnega reda zaradi osebnih preferenc. Sklicev zlasti ni treba premikati samo zato, da bi ohranili zaporedno številčenje sklicev, kot se prikazujejo v članku. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč|Wikipedija:Slogovni priročnik#Stališče|Wikipedija:Medbesedilni sklici}} '''Navedba avtorja v besedilu''' pomeni navajanje vira neposredno znotraj stavka, poleg [[WP:INCITE|medbesedilnega sklica]] na koncu stavka. Navedbo avtorja v besedilu je treba uporabiti pri [[direktni govor|direktnem govoru]] (besede vira med narekovaji ali kot [[blokovni citat]]); [[posredni govor|posrednem govoru]] (spremenjene besede vira brez narekovajev); in [[parafraziranje|tesnem parafraziranju]]. Uporabite ga lahko tudi pri prostem povzemanju stališč z lastnimi besedami, obvezno pa ga morate uporabiti za [[Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč|pristranske izjave o mnenju]]. Pripisovanju avtorstva naj sledi medbesedilni sklic, praviloma na koncu obravnavanega stavka ali odstavka. Na primer: {{quotation|{{cross}} Za sprejem pravičnih odločitev morajo stranke zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so »postavljene za tančico nevednost«.{{dummy ref|2}} }} Pri uporabi navedbe avtorja v besedilu pazite, da nehote ne kršite načela [[WP:NS|nepristranskosti]]. Na primer, naslednji zapis nakazuje enakovrednost med viri, ne da bi jasno pojasnil, da je Darwinovo stališče [[WP:TEŽA|stališče večine]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] pravi, da so se ljudje razvili z [[naravna selekcija|naravno selekcijo]], Janez Novak pa piše, da smo na Zemljo prispeli v strokih z Marsa.}} {{quotation|{{tick}} Ljudje so se razvili z [[naravna selekcija|naravno selekcijo]], kot je prvi pojasnil [[Charles Darwin]] v svojem delu''[[Poreklo človeka in spolni izbor]]''.}} Poleg vprašanj nepristranskosti lahko pripisovanje v besedilu zavaja tudi na druge načine. Spodnji stavek ustvarja vtis, da je časopis ''The New York Times'' sam prišel do tega pomembnega odkritja: {{quotation|{{cross}} Po poročanju časopisa ''The New York Times'' bo Sonce nocoj zašlo na zahodu.}} {{quotation|{{tick}} Sonce vsak večer zaide na zahodu.}} Priporočljivo je, da člankov ne obremenjujemo s podatki, ki sodijo v sklice. Bralci lahko s klikom na sklic sami preverijo, kje je bila vsebina objavljena: {{quotation|{{cross}} V članku, objavljenem v reviji ''The Lancet'' 20. decembra 2023, so raziskovalci objavili odkritje nove vrste tkiva.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} Odkritje te nove vrste tkiva je bilo objavljeno leta 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} Po podatkih iz jezikovnega portala ''[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]'', beseda ''helikopter'' izvira iz francoščine.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} Beseda ''helikopter'' izvira iz francoščine.{{dummy ref|4}} }} Pri preprostih dejstvih, o katerih med zanesljivimi viri obstaja soglasje, lahko bralcu v pomoč dodate medbesedilne sklice, samo besedilo pa je najbolje zapisati kot enostavno trditev brez brez navedbe avtorja v besedilu: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer v 6. izdaji knjige ''Introduction to Chemistry'' piše, da je kisik po masi tretji najpogostejši element v vesolju, za vodikom in helijem.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} Po masi je kisik tretji najpogostejši element v vesolju, za vodikom in helijem.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{sklici|group=note}} {{Wikipedia referencing}} gu9zv2cooagdzu9po4sr470i1jnaqzy 6732691 6732655 2026-08-08T09:55:40Z Pinky sl 2932 /* Dealing with unsourced material */ 6732691 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.<sup>[5]</sup>}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Velikost Lune", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, 'Sonce'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Medbesedilno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični medbesedilni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru medbesedilnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|hrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Dodatna anotacija=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo [[Anotacija|anotacijo]]. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – {{crossref|glejte {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, spodaj}}). Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic. V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. {{crossref|(Za več informacij glejte pravilo {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}}.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici}} {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila|WP:Slogovni priročnik/Postavitev#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani}} Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice. Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben [[WP:SPOGLAVJE|razdelek]], kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime.<ref group="op.">Ta smernica ne predpisuje enotnih naslovov razdelkov za sklice in opombe zato, ker urejevalci Wikipedije prihajajo z različnih strokovnih področij (zgodovina, jezikoslovje, naravoslovje itd.), ki imajo vsako svoje navade poimenovanja.</ref> Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«). Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice. Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]] ali [[WP:NADALJNJE|nadaljnje branje]], saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka. ===Splošni sklici=== {{shortcut|WP:SPLOŠNISKLIC|WP:GENREF}} Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z [[WP:Medbesedilni sklici|medbesedilnim sklicem]] ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne [[#Povezanost besedilo-vir|povezave med posamezno trditvijo in virom]] (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice. Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o [[#Kratki sklici|kratkih sklicih]] in [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklicih v oklepajih]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«. ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:SEZNAMSKLICEV|WP:REFLIST}} Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <code><nowiki><references /></nowiki></code> ali predlogo {{Tlx|Sklici}}. Na primer: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == Sklici == {{Sklici}} </nowiki>}} ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> == Sklici == <references /> </syntaxhighlight> Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje [[kareza (tipografija)|kareto]], ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu. {{Anchor|Izogibajte se drsnim seznamom|IDS|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:IDS|WP:ASL}} Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj [[Drsno okno|drsnega okna]], se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, [[Wikipedija:DOSTOPNOST|dostopnostjo]], tiskanjem in [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|zunanjo uporabo gradiva Wikipedije]]. Seznam [[#Splošni sklici|splošnih sklicev]] je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«. ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici|Pomoč:Pojasnjevalne opombe}} {{shortcut|WP:POJASNJEVALNEOP|WP:EXPLNOTESECT}} Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe [[WP:PREVERI|potrebujejo navedbo virov]]. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: skupine|skupin opomb]]. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«. Zapišemo jih lahko z uporabo [[WP:CITEFOOT|sklicev v opombah pod črto]] (za to so potrebne predloge, kot sta {{tl|efn}} ali {{tl|refn}}). {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|Mesec je tudi zelo velik.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Opombe}} {{notelist-ua}} {{fake header|Sklici}} {{Sklici}} }} Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]],, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih. {{Quote article content| Sonce je zelo veliko.{{sfn|Miller|2008}}<ref>Mesec je tudi zelo velik {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|Sklici}} {{Sklici}} {{Fake heading|Bibliografija}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Združite ''natančno podvojene popolne sklice''. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti [[WP:GRIZI|neizkušenih]], ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji. ''Sklice na različne strani ali dele istega vira'' je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.<!-- Nekatera orodja so navedena na {{slink|Pomoč:Orodja za navajanje#Iskalniki podvojenih sklicev}}. --> ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:SLOGNAVAJANJA|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Vancouver sistem]], [[Bluebook]] ali navedki avtor–datum). Wikipedija je združila več oblik v [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]], ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]], če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede. {{em|Izogibajte se}} povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti {{xt|2002-06-11}}, ne pa {{!xt|11/06/2002}}. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: {{!xt|2002-06}}) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let. Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> ===Variacije načina navajanja<span class="anchor" id="Variation in citation methods"></span><span class="anchor" id="Style variation and consistency"></span>=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli [[WP:Soglasje|soglasje]] za spremembo.{{notetag|Wikipedija ne predpisuje slogov na številnih področjih; ta med drugim vključujejo zapise datumov in slog navajanja. Kadar Wikipedija ne zahteva točno določenega sloga, uredniki ne bi smeli poskušati prilagoditi člankov svojemu priljubljenemu slogu niti jih urejati zgolj zato, da bi vnesli svoj priljubljeni slog ali odstraniti primere oziroma sklice na sloge, ki jim niso všeč.}} Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|razen medbesedilnih sklicev v oklepajih]]. Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti. ====Na splošno velja za koristno==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} Slednja dejanja veljajo za uveljavljeno prakso: * izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo [[WP:Goli URL|golih URL-jev]] s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k [[WP:Preverljivost|preverljivosti]] in preprečuje [[WP:Mrtva povezava|mrtve povezave]]; * zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov z medbesedilnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu omogoča več preverljivih informacij in ohranja skladnost med besedilom in viri; * poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev; * odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z oznako <code><nowiki><ref></nowiki></code>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev; * združevanje podvojenih sklicev {{crossref|(glejte {{section link||Podvojeni sklici}}, zgoraj)}}; * pretvorba [[WP:PAREN|sklicev v oklepajih]] v sprejemljiv slog navajanja; * zamenjava nejasnih ime [[WP:NAMEDREFS|poimenovanih sklicev]] s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in * usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. [[WP:BP|Če znate težavo odpraviti, jo odpravite]]. * popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih za dosledno uporabo izbranega sloga v članku, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, [[kapitelka|male kapitelke]] itd. (vendar ne vse velike črke). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način. ====Čemu se izogibati==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} Kadar ima članek že poenoten slog navajanja, se izogibajte: * pmenjavanju glavnih slogov navajanja ali zamenjavi sloga ene znanstvene discipline s slogom druge — razen pri opuščanju zastarelih slogov, kot so [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|sklici v oklepajih]]; * dodajanju predlog za navajanje v članek, ki že dosledno deluje brez predlog, ali odstranjevanju predlog za navajanje iz članka, ki jih uporablja dosledno; * spreminjanju mesta, kjer so opredeljeni sklici, npr. premikanju definicij sklicev iz seznama sklicev v besedilo ali obratno. ====Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Uporaba medbesedilnih sklicev v oklepajih je na Wikipediji {{strong|opuščena}}. Sem spadajo kratki sklici v oklepajih, umeščeni {{em|v samo besedilo članka}}, kot je na primer {{!xt|(Smith 2010, str. 1)}}. Pravilo ne velja za kratke sklice z oznakami {{tag|ref|o}}, saj ti ne spadajo med medbesedilne sklice v oklepajih; opis te metode najdete v [[#Kratki in polni sklici|razdelku o kratkih sklicih]] zgoraj. Prav tako to ne vpliva na pojasnjevalne opombe. Nekateri uredniki se zaradi večje berljivosti raje izogibajo več ravnem opomb, vendar imajo nekateri članki tri ravni opomb (pojasnjevalne opomb, kratki sklic in polni sklici). Takšnega načina zapisovanja ne uporabljajte več; če nanj naletite, ga nadomestite z sklici na koncu besedila: {{block indent|style=padding: 1em; border: 1px solid currentcolor;|1={{cross}} Sonce je precej veliko (Miller 2005, str. 1), toda Mesec ni tako velik (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi vroče (Miller 2005, str. 3). {{fake heading|Sklici}} * Brown, R. (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, E. (2005). 'Sonce'', Academic Press. }} ==Ravnanje s povezavami== {{Shortcut|WP:CITELINK}} Kot je omenjeno v razdelku [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Vdelane povezave do zunanjih spletnih mest ne bi smeli uporabljati kot medbesedilne sklice, saj so zelo podvržene [[WP:Mrtva povezava|odmiranju povezav]]. Povezave, kot je<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[zgled.com]</syntaxhighlight> (ki se izpiše kot [http://zgled.com]), zato niso primerne za sklicevanje. Izogibajte se golim povezavam, tudi če so umeščene med oznake ref (npr. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Kljub temu je kakršen koli sklic boljši kot nič, zato ne razveljavljajte dobronamerno dodanih delnih sklicev. Takšne sklice raje čim prej dopolnite in ustrezno oblikujte. Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za dodajanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] neposredno v vsebino članka, kot je na primer: {{!xt|"[https://zgled.com Zgled Inc.] je napovedal svoj najnovejši izdelek ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela|Pomoč:Slog navajanja 1#Spletni viri}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Ohranjanje neposredne povezave s sklici=== Pri preurejanju ali dodajanju vsebine bodite previdni, da ohranite povezavo med besedilom in virom. Sklicev ne premikajte, če bi s tem lahko porušili povezavo med besedilom in virom. Ko v odstavek vstavite novo besedilo, poskrbite, da je podprto z obstoječim ali novim virom. Če v stavek ali odstavek, ki je opremljen s sklicem, dodate novo vsebino brez lastnega vira, je to zelo zavajajoče, saj ustvarja vtis, da navedeni vir podpira tudi novo dodani del. Na primer, ko urejate besedila, ki se glasi <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> </ol> </blockquote> je urejanje, ki ne ustvarja vtisa, da navedeni vir potrjuje tudi novo dodano vsebino, sledeče <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> V odstavek ali stavek, ki je že v celoti podprt z viri, ne vrivajte dodatnih dejstev ali trditev brez ustreznih sklicev: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> Nove informacije vedno opremite z ustreznim virom. Zapis lahko oblikujete na več načinov, med drugim: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako velik.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> Sonce je tudi vroče.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Vrstni red sklicev=== {{shortcut|WP:CITEORDER}} Glede natančnega vrstnega reda sklicev ni enotnega soglasja. Uredniki naj zaradi tega ne začenjajo [[Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskih vojn]] in ne izvajajo množičnih sprememb vrstnega reda zaradi osebnih preferenc. Sklicev zlasti ni treba premikati samo zato, da bi ohranili zaporedno številčenje sklicev, kot se prikazujejo v članku. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Sklici</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. 'Sonce''. Academic Press, 2005, str. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Velikost Lune", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''Toplota Sonca''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč|Wikipedija:Slogovni priročnik#Stališče|Wikipedija:Medbesedilni sklici}} '''Navedba avtorja v besedilu''' pomeni navajanje vira neposredno znotraj stavka, poleg [[WP:INCITE|medbesedilnega sklica]] na koncu stavka. Navedbo avtorja v besedilu je treba uporabiti pri [[direktni govor|direktnem govoru]] (besede vira med narekovaji ali kot [[blokovni citat]]); [[posredni govor|posrednem govoru]] (spremenjene besede vira brez narekovajev); in [[parafraziranje|tesnem parafraziranju]]. Uporabite ga lahko tudi pri prostem povzemanju stališč z lastnimi besedami, obvezno pa ga morate uporabiti za [[Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč|pristranske izjave o mnenju]]. Pripisovanju avtorstva naj sledi medbesedilni sklic, praviloma na koncu obravnavanega stavka ali odstavka. Na primer: {{quotation|{{cross}} Za sprejem pravičnih odločitev morajo stranke zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so »postavljene za tančico nevednost«.{{dummy ref|2}} }} Pri uporabi navedbe avtorja v besedilu pazite, da nehote ne kršite načela [[WP:NS|nepristranskosti]]. Na primer, naslednji zapis nakazuje enakovrednost med viri, ne da bi jasno pojasnil, da je Darwinovo stališče [[WP:TEŽA|stališče večine]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] pravi, da so se ljudje razvili z [[naravna selekcija|naravno selekcijo]], Janez Novak pa piše, da smo na Zemljo prispeli v strokih z Marsa.}} {{quotation|{{tick}} Ljudje so se razvili z [[naravna selekcija|naravno selekcijo]], kot je prvi pojasnil [[Charles Darwin]] v svojem delu''[[Poreklo človeka in spolni izbor]]''.}} Poleg vprašanj nepristranskosti lahko pripisovanje v besedilu zavaja tudi na druge načine. Spodnji stavek ustvarja vtis, da je časopis ''The New York Times'' sam prišel do tega pomembnega odkritja: {{quotation|{{cross}} Po poročanju časopisa ''The New York Times'' bo Sonce nocoj zašlo na zahodu.}} {{quotation|{{tick}} Sonce vsak večer zaide na zahodu.}} Priporočljivo je, da člankov ne obremenjujemo s podatki, ki sodijo v sklice. Bralci lahko s klikom na sklic sami preverijo, kje je bila vsebina objavljena: {{quotation|{{cross}} V članku, objavljenem v reviji ''The Lancet'' 20. decembra 2023, so raziskovalci objavili odkritje nove vrste tkiva.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} Odkritje te nove vrste tkiva je bilo objavljeno leta 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} Po podatkih iz jezikovnega portala ''[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]'', beseda ''helikopter'' izvira iz francoščine.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} Beseda ''helikopter'' izvira iz francoščine.{{dummy ref|4}} }} Pri preprostih dejstvih, o katerih med zanesljivimi viri obstaja soglasje, lahko bralcu v pomoč dodate medbesedilne sklice, samo besedilo pa je najbolje zapisati kot enostavno trditev brez brez navedbe avtorja v besedilu: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer v 6. izdaji knjige ''Introduction to Chemistry'' piše, da je kisik po masi tretji najpogostejši element v vesolju, za vodikom in helijem.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} Po masi je kisik tretji najpogostejši element v vesolju, za vodikom in helijem.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Ravnanje z vsebino brez virov== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NIVIROV|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} Če je celoten članek brez virov: * Če je celoten članek [[WP:Očitni nesmisel|očitni nesmisel]], ga označite za [[WP:MHI|hitro brisanje]] * Če je članek biografija živeče osebe, ga lahko označite z <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> in tako predlagate brisanje. Če gre za biografijo živeče osebe, ki je napadalna stran, jo je treba označiti za hitro brisanje. * Če članek ne spada v zgornji dve kategoriji, poskusite sklice poiskati sami ali pa napišite komentar na pogovorni strani članka ali na pogovorni strani ustvarjalca članka. Članek lahko označite tudi s predlogo {{tlx|brez virov}}, ter razmislite o predlogu za [[WP:PZB|brisanje]]. Za posamezne trditve v članku, ki niso podprte s sklicem: * Če je članek biografija živeče osebe, takoj odstranite vso {{em|sporno}} vsebino: glejte [[WP:Biografije živečih oseb|Biografije živečih oseb]]. Če je vsebina brez sklica izjemno neprimerna, ga je morda treba skriti pred javnostjo; v tem primeru [[WP:ADPOM|zaprosite za pomoč administratorja]]. * Če se dodana vsebina zdi napačna ali izraža le osebno mnenje, jo odstranite in o tem obvestite urejevalca. Na njegovo pogovorno stran lahko dodate predlogo {{tlx|uw-unsourced1}}. * V vseh drugih primerih razmislite o tem, da sami poiščete sklice, ali pa napišite komentar na pogovorni strani članka ali na pogovorni strani urejevalca, ki je dodal gradivo brez virov. POb sporno besedilo lahko dodate oznako {{tlx|navedi vir}} ali {{tlx|dvomljivo}}. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{sklici|group=note}} {{Wikipedia referencing}} 6nvazkrrs2ukvjdtkcaodqn59lxirwl 0 115852 6732523 6561783 2026-08-07T22:48:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name= Noriaki Kasai [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | caption = ''Noriaki Kasai leta 2013'' | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 1.76 m | club = Tsuchiya Home | skis = Fischer | personalbest = 241.5 m <small>[[vikersund]], 19. Marec 2017</small> | career_start = 1989 | career_end = | wcwins = 17 | wcpodiums = 61 | wc_teamwins = 3 | wcteampodiums = 17 | individual_starts = 502 | medaltemplates={{MedalSport|Moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry | {{JPN}} }} {{MedalCompetition|Olimpijske igre}} {{Srebrna medalja|[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 1994|Ekipno velika]] }} {{Srebrna medalja|[[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2014 - moški velika skakalnica posamično|Posamično velika]] }} {{Srebrna medalja|[[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2014 - moški velika skakalnica ekipno|Ekipno velika]] }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|Svetovno prvenstvo]]}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|Ramsau 1999]]|Ekipno velika }} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|Val di Fiemme 2003]]|Ekipno velika }} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|Val di Fiemme 2003]]|Posamično srednja }} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|Val di Fiemme 2003]]|Posamično velika }} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2007|Saporo 2007]]|Ekipno velika }} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2009|Liberec 2009]]|Ekipno velika }} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|Falun 2015]]|Mešane ekipe }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|Svetovno prvenstvo v poletih]] }} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1992|Harrachov 1992]]|Posamično }} }} '''Noriaki Kasai''', [[Japonci|japonski]] [[smučarski skakalec]], * [[6. junij]] [[1972]], [[Shimokawa, Hokkaido|Shimokawa]], [[Hokkaido]] [[Japonska]]. Kasai je član japonske skakalne reprezentance od leta 1988 in ja pravi rekorderski veteran [[Smučarski skoki|smučarskih skokov]], ki si lasti številne rekordne dosežke v tem športu. Med drugim ima največ posamičnih nastopov v [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] in tudi na drugih velikih prireditvah. V svoji vitrini ima tri olimpijska in sedem prvenstvenih odličij ter še naslov prvaka v poletih. Na letalnici v Vikersundu je 15.3.2024 letel prvič po letu 2019 in Pri 51 letih preletel 200m, dva dni pozneje je doskočil pri 212m. == Tekmovalna kariera == === Pred skoki === Športu se je posvetil že v svojih zgodnjih letih. Najprej se je preizkusil kot tekač na dolge proge v [[atletika|atletiki]]. Bil je sicer dober v teku na 10 000 metrov, toda pri devetih letih se je v lokalnem klubu prvič srečal s skoki in od takrat je povsem posvečen temu športu.<ref>{{navedi splet |url= https://www.olympic.org/noriaki-kasai|title= Noriaki Kasai: Japan’s ageless flyer|accessdate= 20. oktober 2016|date= |format= |work= olympic.org|language=en}}</ref> === Začetki, 1988-91 === Na tekmah za svetovni pokal se je prvič pojavil decembra 1988 v starosti dobrih 16 let na dveh domačih prireditvah v [[Saporo|Saporu]]. Tam je 17. decembra na srednji skakalnici zasedel 31. mesto, naslednjega dne na večji napravi pa 26. mesto. Nato je februarja 1989 nastopil na svojem prvem Svetovnem prvenstvu, ki je bilo tedaj organizirano v [[Finska|finskem]] [[Lahti]]ju. Tedaj je bila Japonska še daleč od rezultatov, ki jih bo prikazovala v naslednjem desetletju. Kako daleč pove podatek, da so na moštveni tekmi med petnajstimi sodelujočimi reprezentancami nastopili z vsega tremi tekmovalci in zasedli prav zadnje 15. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1288|title= Results: Lahti (FIN), World Ski Championships - Men's Team K120, 26.02.1989|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Že v naslednji sezoni, [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1990|1989-90]], je tedaj sedemnajstletni Kasai začel nastopati na vseh tekmah in se tudi uvrščati med petnajsterico, torej na mesta ki so tedaj prinašala točke. Do svojih prvih točk je prišel na tretji tekmi sezone 9. decembra v [[ZDA|ameriškem]] [[Lake Placid]]u, ko je bil deveti in se s tem tudi prvič uvrstil med najboljšo deseterico.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=582|title= Results: Lake Placid (USA), World Cup - Men's Large Hill, 09.12.1989|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Že naslednji dan je ta rezultat še izboljšal, ko je bil sedmi. Sedmo mesto je najboljši dosežek v tisti sezoni, ki pa ga je dosegel še dvakrat. Vsega skupaj se je sedemkrat uvrstil med petnajsterico in zbral vsega skupaj 43 točk, ki so ga postavile na končno 24. mesto kot najbolje uvrščenega Japonca.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1990&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 1990|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1991|1990-91]] Kasaiju ni šlo po željah saj je rezultatsko nazadoval. Na nobeni tekmi se mu ni uspelo uvrstiti se med petnajsterico, najboljši je bil osemnajsti, in na koncu se ni niti uvrstil na razpredelnico skupnega seštevka. === 1992-94: vzpon med najboljše === Povsem drugače pa je bilo v naslednji sezoni, [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1992|1991-92]], ko se je ponovno prebil med najboljše in dosegel tudi prve uvrstitve na oder za zmagovalce. 29. februarja 1992 v Lahtiju je s tretjim mestom nekoliko presenetil in prišel do prvih stopničk, potem ko je bil do tedaj najboljši šesti.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=645|title= Results: Lahti (FIN), World Cup - Men's Normal Hill, 29.02.1992|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Še boljši je bil v naslednjem mesecu, marcu, ko je bil najprej enkrat drugi nato pa prišel do svoje prve zmage. To je bilo 22. marca na tekmi, ki je štela dvojno. Tekma v [[Harrachov]]u je bila prirejena kot [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|Svetovno prvenstvo v poletih]], štela pa je tudi za svetovni pokal. Kasai jo je zanesljivo dobil s kar petnajstimi točkami prednosti pred drugouvrščenim [[Andreas Goldberger|Andreasom Goldbergerjem]] in dokazal, da ni samo dober skakalec pač pa tudi letalec.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=651|title= Results: Harrachov (TCH), FIS Ski-Flying World Championships - Men's K180, 22.03.1992|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Na koncu je s 115 točkami sezono zaključil na skupno devetem mestu, medtem ko je v seštevku poletov zasedel sedmo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1992&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&&search=Search&discipline=FL&discipline=ALL|title= World Cup standing 1992|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1993|1992-93]] je tedaj dvajsetletni Kasai rezultatsko še bolj napredoval. Začel je sicer zelo spremenljivo, na prvih tekmah je bil enkrat sedmi, na preostalih pa niti ni bil na mestih, ki prinašajo točke. Vse to se je spremenilo, ko je prišla na vrsto [[Turneja štirih skakalnic|Novoletna turneja]]. Tam je že na prvi tekmi v [[Oberstdorf]]u zasedel tretje mesto, nato pa na prestižni tekmi na novega leta dan v [[Garmisch-Partenkirchen|Ga-Paju]] celo zmagal.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=669|title= Results: Garmisch-Partenkirchen (GER), World Cup - Men's K115, 01.01.1993|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Zatem je na [[Avstrija|avstrijskem]] delu turneje bil ponovno na zmagovalnem odru, ko je zasedel tretje in drugo mesto ter turnejo končal na skupno drugem mestu. Zaostal je le za zmagovalcem Goldbergerjem.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1993&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&&search=Search&discipline=FL&discipline=ALL&discipline=4H|title= 4 hills standing 1993|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V nadaljevanju sezone je nato dosegal same vrhunske rezultate, vedno je bil med prvo deseterico in tudi dvakrat je uspel zmagati. Poleg teh posamičnih dosežkov je bil na finalu v [[Planica|Planici]] v postavi japonske ekipe, ki je dobila moštveno preizkušnjo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=680|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's Team Large Hill, 27.03.1993|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je zbral šest posamičnih uvrstitev na stopničke, od tega so tri zmage ter eno drugo in dve tretji mesti. V skupnem seštevku sezone je zasedel končno tretje mesto s 172 osvojenimi točkami. Zaostal je le za zmagovalcem, že omenjenim Golbergerjem in drugouvrščenim Čehom [[Jaroslav Sakala|Jaroslavom Sakalo]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1993&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&&search=Search&&discipline=ALL&discipline=4H&discipline=FL&discipline=ALL|title= World Cup standing 1993|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1993-94]] je nadaljeval z uvrstitvami med najboljše. Na Novoletni turneji se je dvakrat povzpel na zmagovalni oder z drugim in tretjim mestom na avstrijski polovici turneje in v skupni razvrstitvi končal takoj za najboljšimi tremi, zasedel je nehvaležno četrto mesto. Nato je na prvi naslednji tekmi uspel zmagati. To je bilo 9. januarja v avstrijskem Muraju in s tem je zabeležil svojo peto zmago.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=828|title= Results: Murau (AUT), World Cup - Men's Large Hill, 09.01.1994|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> To je bila njegova edina zmaga v tisti sezoni, poleg nje je bil še enkrat drugi in dvakrat tretji, torej skupno štiri uvrstitve na stopničke. Na koncu je bil v seštevku sezone uvrščen na šesto mesto s 526 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1994&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 1994|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 1994 je nastopil na svojih drugih [[Zimske olimpijske igre|Olimpijskih igrah]]. [[Zimske olimpijske igre 1994|Zimske olimpijske igre]] so bile takrat prirejene na [[Norveška|norveškem]] v [[Lillehamer]]ju in na njih je prišel do svoje prve [[Medalja|medalje]]. To je bilo 22. februarja na ekipni tekmi, v japonski postavi pa so bili [[Jinja Nišikata]], [[Takanobu Okabe]], Kasai in [[Masahiko Harada]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1291|title= Results: Lillehammer (NOR), Olympic Winter Games - Men's Team K120, 22.02.1994|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 1995-97: nazadovanje === V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1995-96]] je nadaljeval s tekmovanjem, potem ko je eno leto pavziral. Vendar tokrat rezultatsko ni bil več tam kjer je bil prej. Sicer se je večinoma uvrščal med dobitnike točk toda po navadi na mesta druge polovice trideseterice. Najboljša rezultata sta eno deveto in dvanajsto mesto. Do konca je zbral samo 132 točk in sezono končal na skupno 36. mestu.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1996&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 1996|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V naslednji sezoni, to je bila sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1996-97]], se je nekoliko popravil in trikrat prišel do mest med prvo deseterico. Med njimi je tudi ena uvrstitev na oder za zmagovalce, ki jo je dosegel z drugim mestom na tekmi v domači Hakubi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=756|title= Results: Hakuba (JPN), World Cup - Men's Large Hill, 26.01.1997|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> To je bila zanj prva uvrstitev na stopničke po treh letih. V skupnem seštevku sezone je bil uvrščen na skupno 17. mesto s 351 osvojenimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1997&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 1997|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 1998-2001: ponovno med najboljšimi === Po zadnjih dveh povprečnih sezonah je v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997-98]] ponovno prišel do spodobnejših rezultatov. Dosegel je trinajst uvrstitev med prvo deseterico, od tega je bil štirikrat na stopničkah. Med temi štirimi uvrstitvami je tudi zmaga, ki jo je dosegel na zadnji tekmi sezone v [[Slovenija|slovenski]] Planici.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=740|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's Large Hill, 22.03.1998|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> To je bila za Kasaija šesta zmaga in prva po dobrih štirih letih. Na koncu je v seštevku sezone zasedel deseto mesto s 720 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1998&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 1998|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 1998 je nastopil na domačih [[Zimske olimpijske igre 1998|Olimpijskih igrah]], ki so bile v Naganu. Tam je nastopil zgolj na tekmi posameznikov kjer je zasedel sedmo mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=316|title= Results: Nagano (JPN), Olympic Winter Games - Men's Normal Hill, 11.02.1998|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Navkljub temu dobremu rezultatu pa na njegovo razočaranje ni bil uvrščen v japonsko postavo, ki je nastopila na moštveni preizkušnji. Tako je ostal na domačih igrah brez željenega odličja. V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1998-99]] je dosegal same dobre rezultate. Nastopil je na devetindvajsetih tekmah in se štiriindvajsetkrat uvrstil med najboljšo deseterico. Od tega je štirinajst uvrstitev na zmagovalni oder, šest zmag in eno drugo ter sedem tretjih mest. Eno zmago je dosegel na Novoletni turneji, ki jo je končal na drugem mestu, zaostal je le za [[Janne Ahonen|Jannejem Ahonenom]]. Dve zmagi je uspel doseči na [[Nordijska turneja|Nordijski turneji]], ki jo je tudi dobil. Dobil je tudi zadnjo tekmo sezone v Planici in tako vknjižil tudi zmago na poletih, v katerih je bil skupno drugi. Vsega skupaj je zbral 1598 točk in v skupnem seštevku sezone pristal na tretjem mestu. Pred njim sta bila le zmagovalec [[Martin Schmitt]] in pa drugouvrščeni Ahonen.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1999&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 1999|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 1999 se je udeležil [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|Svetovnega prvenstva]], ki je bilo organizirano v avstrijskem Ramsau. Tam je bil na posamični tekmi na srednji skakalnici peti, torej nedaleč od mest, ki prinašajo medalje. Nato je na večji napravi zasedel deseto mesto in zopet ostal brez odličja. Izšlo pa se mu je 20. februarja na moštveni preizkušnji kjer je japonska ekipa z drugim mestom osvojila srebrno medaljo. V postavi so bili Kasai, [[Hideharu Mijahira]], Masahiko Harada in [[Kazujoši Funaki]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1294|title= Results: Ramsau (AUT), World Ski Championships - Men's Team K120, 20.02.1999|accessdate= 15. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999-00]] sicer še vedno dosegal dobre rezultate, le tistih najboljših mest mu ni uspelo osvojiti. Tako je bil njegov najboljši rezultat sezone peto mesto, ki ga je zasedel trikrat, višje pa ni šel. Na koncu je v skupnem seštevku sezone zasedel 15. mesto s 436 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2000&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&&search=Search&discipline=FL&discipline=JP&discipline=ALL|title= World Cup standing 2000|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 2000 se je udeležil [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2000|Svetovnega prvenstva v poletih]], ki je bilo v [[Vikersund]]u in tam bil s petim mestom nedaleč od najboljših.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=99|title= Results: Vikersund (NOR), FIS Ski-Flying World Championships - Men's Flying Hill, 14.02.2000|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]] je bil ponovno med najboljšimi. Že na uvodnih tekmah se mu je uspelo povzpeti se na stopničke z dvema drugima mestoma. Nato je na prvi tekmi Novoletne turneje bil ponovno drugi v Oberstdorfu, zatem pa celo zmagal na novoletni tekmi v Ga-Paju.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=136|title= Results: Garmisch-Partenkirchen (GER), World Cup - Men's K115, 01.01.2001|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Na tretji tekmi turneje v [[Innsbruck]]u je bil tretji in pred zadnjo tekmo mu je zelo dobro kazalo v skupni razvrstitvi turneje. Na Kasaijevo nesrečo pa se mu je nastop v [[Bischofshofen|Bischofshofnu]] povsem ponesrečil, bil je šele na 44. mestu, in na lestvici turneje je končal zgolj na 12. mestu. V nadaljevanju sezone se ni več uspel uvrstiti na zmagovalni oder, je pa zato zasedal mesta v prvi deseterici in je bil vedno v stiku z najboljšimi. Vsega skupaj je dosegel štiri uvrstitve na stopničke, od tega je ena zmaga in eno drugo ter dve tretji mesti. Poleg teh posamičnih dosežkov velja omeniti še vsaj eno moštveno preizkušnjo. In sicer tisto 19. januarja v Park Cityju, ko je japonska ekipa slavila zmago pred ostalimi moštvi. V postavi so bili Kazujoši Funaki, [[Kazuja Jošioka]], Masahiko Harada in Kasai.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=217|title= Results: Park City (USA), World Cup - Men's Team K134, 19.01.2001|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Ob tej ekipni zmagi je bil še dvakrat na tretjem mestu z japonsko ekipo. V skupnem seštevku sezone je končal takoj za najboljšimi tremi na četrtem mestu s 728 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2001&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2001|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2002-08: === V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001-02]] je rezultatsko nazadoval. V celi zimi je dosegel vsega tri uvrstitve med prvo deseterico. Najboljši je bil 26. januarja v domačem Saporu, ko je s tretjim mestom se veselil edinih stopničk.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=990|title= Results: Saporo (JPN), World Cup - Men's K120, 26.01.2002|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Tako je ne preveč uspešno sezono končal na skupno 23. mestu z vsega 219 osvojenimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2002&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2002|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Naslednjo sezono, [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002-03]], je tedaj že tridesetletni Kasai odskakal v dveh različnih predstavah. Prvi del sezone ni bil nič posebnega, sicer se je uvrščal med trideseterico toda brez kakih vidnejših uspehov. Nato pa je v drugem delu nastopal kot prerojen in dosegal odlične rezultate. Med drugim je po dobrih dveh letih prišel do nove, svoje štirinajste zmage. To je bilo 9. februarja v [[Nemčija|nemškem]] [[Willingen]]u, ko sta s Mijahiro slavila dvojno japonsko zmago. Mimogrede, na tretjem mestu je bil takrat [[Robert Kranjec]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1158|title= Results: Willingen (GER), World Cup - Men's K120, 09.02.2003|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je zbral devet uvrstitev med deseterico, od tega je ena zmaga, njegova edina uvrstitev na zmagovalni oder tiste sezone. Na koncu je v skupnem seštevku kot najbolje uvrščeni Japonec s 548 točkami zasedel trinajsto mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2003&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2003|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|Svetovno prvenstvo]], ki je bilo februarja 2003 v [[italija]]nskem [[Val di Fiemme]]ju je Kasai prišel v zelo dobri formi in od tam odnesel odličja iz vseh treh prireditev. Najprej je 22. februarja na veliki napravi zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1159|title= Results: Val di Fiemme (ITA), World Ski Championships - Men's K120, 22.02.2003|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Naslednji dan je bil v japonski postavi, ki je na moštveni preizkušnji zasedla drugo mesto in osvojila srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1160|title= Results: Val di Fiemme (ITA), World Ski Championships - Men's Team K120, 23.02.2003|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je 28. februarja na srednji skakalnici ponovil dosežek iz večje naprave in poleg ekipnega srebra domov odnesel dve bronasti kolajni.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1161|title= Results: Val di Fiemme (ITA), World Ski Championships - Men's K95, 28.02.2003|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003-04]] je dosegal dobre rezultate. Med najboljšo deseterico se je uspel uvrstiti točno desetkrat, od tega so tri uvrstitve na oder za zmagovalce. Med njimi je njegova petnajsta zmaga v karieri, ki jo je uspel doseči 28. februarja v ameriškem Park Citiju.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=1378|title= Results: Park City (USA), World Cup - Men's K120, 28.02.2004|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je zbral 631 točk in na koncu zasedel osmo mesto kot najboljši Japonec.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2004&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2004|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004-05]] je bila za Sakaija razmeroma povprečna. Sicer se je dokaj redno uvrščal med dobitnike točk, manjkalo pa je vrhunskih rezultatov. Eno peto in dve šesti mesti so največ kar je uspel doseči in na koncu je v skupnem seštevku zasedel 16. mesto s 416 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2005&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2005|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> [[Slika:Noriaki Kasai at the Holmenkollen 2006.jpg|thumb|250 px|desno|Noriaki Kasai leta 2006]] V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005-06]] je še nekoliko nazadoval. Tri uvrstitve med najboljšo deseterico, med njimi četrto mesto doma v Saporu, so bili Sakaijevi presežki v tisti zimi. V skupnem seštevku sezone je zasedel zgolj 21. mesto za 249 osvojenih točk.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2006&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2006|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006-07]] je bila za Noriakija zelo spremenljiva. Odprl jo je s petdesetim, zadnjim mestom na prvi tekmi. In to je bila sploh edina uvrstitev na uvodnih tekmah. Nato je na novoletni dan presenetil in zasedel tretje mesto v Ga-Paju.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=2192|title= Results: Garmisch-Partenkirchen (GER), World Cup - Men's HS125, 01.01.2007|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Drugi rezultati Novoletne turneje niso bili niti približno podobni in končal jo je šele na 34. mestu. Do konca sezone je nato bil le še enkrat med prvo deseterico z devetim mestom v [[Oslo|Oslu]]. V skupnem seštevku sezone je na koncu pristal na 26. mestu z vsega 182 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2007&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2007|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Leta 2007 je bilo [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2007|Svetovno prvenstvo]] organizirano v Noriakijevi domovini v Saporu. Tam je bil na tekmah posameznikov povprečen, na srednji napravi je bil šele na 34. mestu, na večji pa na 24. Zato pa je bil v japonski postavi, ki je na ekipni tekmi zasedla tretje mesto in pobrala bronasto medaljo. V bronasti postavi so bili [[Šoheji Točimoto]], Takanobu Okabe, [[Daiki Ito]] in Kasai.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=2341|title= Results: Saporo (JPN), World Ski Championships - Men's Team HS134, 25.02.2007|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007-08]] je še bolj nazadoval. Sicer se je večinoma uvrščal med dobitnike točk toda bolj na mesta v drugi polovici trideseterice. Najboljši je bil dvakrat enajsti in na koncu je v skupnem seštevku zasedel 34. mesto s 122 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2008&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2008|accessdate= 17. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2009-13: === V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008-09]] je začel slabše, se v uvodnih tekmah večkrat uvrstil na sam rep trideseterice, in nato iz tekme v tekmo popravljal svoje rezultate ter se začel uvrščati čedalje višje. Potem ko je prišel že do nekaj uvrstitev med prvih deset mu je enkrat uspelo povzpeti se tudi na zmagovalni oder kjer ga ni bilo že dve leti. 8. februarja je v [[Willingen]]u zasedel tretje mesto kar so bile njegove edine stopničke v sezoni.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=2555|title= Results: Willingen (GER), World Cup - Men's HS145, 08.02.2009|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je zbral osem uvrstitev med prvo deseterico in sezono končal na skupno 15. mestu s 409 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2009&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2009|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 2009 je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2009|Svetovnem prvenstvu]], ki je bilo organizirano v [[Češka|češkem]] [[Liberec]]u. Tam je na posamični tekmi srednje skakalnice zasedel zgolj trideseto mesto. Veliko bolje mu je kazalo na večji napravi kjer je v kvalifikacijah celo zmagal. Nato pa se mu na tekmi ni izšlo, bil je uvrščen šele na 32. mesto. Vse skupaj pa se je popravilo na moštveni preizkušnji kjer je japonska ekipa zasedla tretje mesto in osvojila bronasto odličje. V postavi so bili Šoheji Točimoto, Takanobu Okabe, Daiki Ito in Kasai, torej enaka postava kot pred dvema letoma, ki je takrat prav tako osvojila bron.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=2654|title= Results: Liberec (CZE), World Ski Championships - Men's Team HS134, 28.02.2009|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V pripravljalnem obdobju pred naslednjo zimo je nastopil na več tekmah za poletno Veliko nagrado in na eni od njih tudi zmagal. To je bilo 29. avgusta v Hakubi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=2860|title= Results: Hakuba (JPN), Grand Prix - Men's HS131, 29.08.2009|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato mu v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009-10]] ni šlo tako dobro. Sicer je osvajal mesta, ki prinašajo točke toda na vrh ni segel. Še najboljši je bil na domači tekmi v Saporu kjer je z drugim mestom osvojil edine stopničke v sezoni. Vsega skupaj je zbral pet uvrstitev med prvih deset in sezono zaključil na skupno 17. mestu s 344 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2010&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2010|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 2010 je v starosti 37 let nastopil že na svojih šestih [[Zimske olimpijske igre 2010|Olimpijskih igrah]]. Tam je sicer nastopil dobro toda ne dovolj za osvojitev kakega odličja. Na posamičnih tekmah je bil sedemnajsti na srednji in osmi na večji skakalnici. Na moštveni preizkušnji pa je njegova ekipa zasedla peto mesto. Tako je moral osvojitev nove olimpijske medalje prestaviti na naslednje igre. [[Slika:Noriaki Kasai Oslo 2011 (training).jpg|thumb|250 px|desno|Kasai leta 2011]] V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010-11]] je le enkrat prišel med prvih deset. Tako je bil njegov najboljši rezultat peto mesto, ki ga je zasedel v [[Zakopane|Zakopanih]]. V skupnem seštevku sezone je s 197 točkami končal na 25. mestu.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2011&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2011|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011-12]] je bila njegova najslabša v zadnjih dveh desetletjih. Točke je osvojil na vsega sedmih tekmah, pa še to z izjemo enega petnajstega mesta, je bil po navadi povsem na repu trideseterice. Tako je skupno osvojil samo 45 točk in zasedel 51. mesto v skupnem seštevku sezone, ki mu ni šla po željah in je bolj za pozabo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2012&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2012|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Toda kljub starosti 40 let in izredno slabim rezultatom v zadnji sezoni je Kasai vztrajal in se nato v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012-13]] počasi a zanesljivo tudi pobral. Tako je sezono začel s 19. mestom, nadaljeval z desetim in nato celo sedmim mestom ter krize je bilo konec. Do finala v Planici je redno osvajal točke nato pa v zadnjih tekmah sezone v Sloveniji z dvema četrtima mestoma prišel povsem v bližino odra za zmagovalce. Vsega skupaj je zbral pet uvrstitev med prvih deset in sezono končal na skupno 24. mestu s 328 osvojenimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2013&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2013|accessdate= 18. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2014-16: === Pred naslednjo zimo je nastopal na tekmah za poletno Veliko nagrado in na njih dosegel nekaj uspehov. Najprej je 27. julija 2013 bil v japonski postavi, ki je zmagala na tekmi mešanih ekip v [[Hinterzarten|Hinterzartnu]]. V postavi so bili [[Juki Ito]], Kasai, [[Sara Takanaši]] in [[Juta Watase]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=3794|title= Results: Hinterzarten (GER), Grand Prix - A Team HS108, 27.07.2013|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je 24. avgusta dobil posamično tekmo v Hakubi, ki sta jo zmagala s povsem enakim točkovnim izkupičkom skupaj s [[Jernej Damjan|Jernejem Damjanom]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=3765|title= Results: Hakuba (JPN), Grand Prix - Men's HS131, 24.08.2013|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Zatem je v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] tekmoval kot prerojen in se ponovno uvrščal med najboljše. Po več uvrstitvah med prvih deset na uvodnih tekmah je 15. decembra v Titisee-Neustadtu zasedel tretje mesto in s tem po treh letih ponovno stal na zmagovalnem odru.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=3870|title= Results: Titisee-Neustadt (GER), World Cup - Men's HS142, 15.12.2013|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Dober je bil tudi na Novoletni turneji, ki jo je zaključil na petem mestu. Nato pa je 11. januarja na Kulmski letalnici po desetih letih dosegel novo zmago v svetovnem pokalu, in sicer svojo šestnajsto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=3875|title= Results: Tauplitz/Bad Mitterndorf (AUT), World Cup - Men's HS200, 11.01.2014|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> S to zmago je pri 41 letih postal najstarejši zmagovalec tekme za svetovni pokal.<ref>{{navedi splet |url= https://www.olympic.org/news/kasai-creates-history-in-austria|title= Kasai creates history in Austria|accessdate= 20. oktober 2016|date= 13. januar 2014|format= |work= olympic.org|language=en}}</ref> Vsega skupaj je bil na stopničkah šestkrat, od tega je ena zmaga in pet tretjih mest. V skupnem seštevku sezone je zasedel peto mesto s 1062 osvojenimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2014&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2014|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 2014 je nastopil že na svojih sedmih [[Zimske olimpijske igre 2014|Olimpijskih igrah]], ki so bile takrat organizirane v [[Rusija|ruskem]] [[Soči, Rusija|Sočiju]]. Od tam je domov odnesel dve medalji in s postavljenim rekordom najstarejšega dobitnika odličja smučarskih skakalcev. Najprej je nastopil na posamični tekmi na srednji skakalnici in zasedel osmo mesto. Nato je dne 15. februarja na večji napravi zasedel drugo mesto in se okitil s srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=3854|title= Results: Sochi (RUS), Olympic Winter Games - Men's HS140, 15.02.2014|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Še drugo medaljo na teh igrah, tokrat bronasto, je prejel na moštveni preizkušnji kjer je japonska postava zasedla tretje mesto. V bronasti ekipi so bili [[Reruhi Šimicu]], [[Taku Takeuči]], Daiki Ito in Kasai.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=3855|title= Results: Sochi (RUS), Olympic Winter Games - Men's Team HS140, 17.02.2014|accessdate= 19. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]] je že na uvodnih tekmah začel vrhunsko. Na prvi tekmi je bil šesti, na drugi že tretji, na tretji pa je celo uspel zmagati. To je bilo dne 29. novembra na finskem v [[Kuusamo|Kuusamu]] in Kasai se je veselil svoje sedemnajste zmage, ki jo je dosegel skupaj s še enim skakalnim veteranom, Švicar [[Simon Ammann]] je imel namreč enako število točk in s Kasaijem sta zabeležila dvojno zmago.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=4145|title= Results: Ruka (FIN), World Cup - Men's HS142, 29.11.2014|accessdate= 20. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V nadaljevanju sezone se je konstantno uvrščal med najboljše, le štirikrat je bil uvrščen izven prve deseterice, in bil ves čas v stiku z najboljšimi. Vsega skupaj je zbral šest uvrstitev na stopničke, od tega je ena zmaga, dve drugi in tri tretja mesta. V skupnem seštevku sezone je nabral 1137 zočk in zasedel šesto mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2015&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2015|accessdate= 20. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 2015 je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|Svetovnem prvenstvu]], ki je bilo organizirano v [[Falun]]u na [[Švedska|švedskem]]. Tam se mu je najprej ponesrečil nastop na srednji skakalnici kjer je bil šele petintrideseti. Zato pa je naslednjega dne na isti napravi na tekmi mešanih ekip bil v postavi, ki je s tretjim mestom osvojila bronasto medaljo. V postavi japonske ekipe so bili Sara Takanaši, Kasai, Juki Ito in Taku Takeuči.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=4122|title= Results: Falun (SWE), World Ski Championships - A Team HS100, 22.02.2015|accessdate= 20. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V nadaljnjih tekmah prvenstva je Kasai na večji napravi zasedel enajsto mesto, nato pa na isti skakalnici v moštveni preizkušnji zasedel nehvaležno četrto mesto. [[Slika:FIS Ski Weltcup Titisee-Neustadt 2016 - Noriaki Kasai3.jpg|thumb|250 px|desno|Noriaki Kasai v zraku, 2016]] V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] je ponovno dosegal vrhunske rezultate. Sicer mu tokrat ni uspelo zmagati, je pa bil na večini tekem med najboljšimi. Vsega skupaj je zbral devetnajst uvrstitev med najboljšo deseterico, od tega je pet tretjih mest, ki so ga pripeljala do skupnega števila šestdesetih uvrstitev na oder za zmagovalce. Po koncu sezone jih je imel ravno enainšestdeset in to ga uvršča med najboljše v zgodovini tega športa. Poleg tega je v tej sezoni kot prvi v zgodovini skokov zbral petstoti nastop v svetovnem pokalu, kar je svojevrsten rekord saj mu drugi niso niti blizu.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=noriaki-kasai-500-are-not-the-end.html|title= Noriaki Kasai: 500 are not the end|accessdate= 20. oktober 2016|date= 9. marec 2016|format= |work= fis-ski.com|language= en|archive-date= 2016-10-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20161021003255/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=noriaki-kasai-500-are-not-the-end.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/moja-generacija/skakalna-elita-se-je-poklonila-mejniku-legendarnega-kasaija/388472|title= Skakalna elita se je poklonila mejniku legendarnega Kasaija|accessdate= 20. oktober 2016|date= 17. marec 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Vsega skupaj je v tej sezoni zbral 909 točk in zasedel skupno osmo mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2016&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2016|accessdate= 20. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Januarja 2016 je nastopil na svojem rekordnem, desetem [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|Svetovnem prvenstvu v poletih]], ki je bilo prirejeno v Avstriji na [[Kulm]]ski letalnici. Tam je po treh serijah poletov zasedel peto mesto in bil nedaleč od odličij.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=29533&raceid=4464|title= Results: Tauplitz/Bad Mitterndorf (AUT), FIS Ski-Flying World Championships - Men's HS225, 16.01.2016|accessdate= 21. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Njegov prvi polet je bil 240.5 metra daleč kar je njegov dotedanji osebni rekord. == Kasaijevi rekordi == Zaradi dolgoletne in uspešne prisotnosti v skakalnem športu si Noriaki lasti številne rekordne dosežke. Kljub temu, da je večina rekordov neuradnih je januarja 2016 od [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] prejel certifikata za največje število nastopov na svetovnih prvenstvih in največje število posamičnih nastopov na tekmah za svetovni pokal.<ref>{{navedi splet |url= http://www.guinnessworldrecords.com/news/2016/1/japanese-athlete-noriaki-kasai-accepts-record-certificates-at-fis-ski-jumping-wor-414705|title= Japanese athlete Noriaki Kasai honoured with world record certificates at FIS Ski Jumping World Cup|accessdate= 20. oktober 2016|date= 31. januar 2016|format= |work= guinnessworldrecords.com|language=en}}</ref> Tako si lasti rekordno število nastopov v svetovnem pokalu, po sezoni 2015-16 jih je imel točno 502. Kot prvi je zabeležil petstoti nastop, to je bilo v Planici dne 17. marca 2016. Ob tej priložnosti je od planiških organizatorjev v dar prejel oblekico, dres za hčerko s številko 500 na njej.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=BP37uQYpKl0|title= Noriaki Kasai: 500 competition, 225m, Planica 2016|accessdate= 20. oktober 2016|date= |format= |work= youtube.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/ofsajd/noriaki-kasai-nadel-hcerki-planiski-dres.html|title= Noriaki Kasai nadel hčerki planiški dres|accessdate= 20. oktober 2016|date= 26. marec 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-10-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20161021003747/http://www.delo.si/sport/ofsajd/noriaki-kasai-nadel-hcerki-planiski-dres.html|url-status= dead}}</ref> Ima tudi največje število uvrstitev med trideseterico, 428. In je najstarejši zmagovalec svetovnega pokala s 42 leti in 176 dnevi in s 43 leti in 272 dnevi najstarejši na stopničkah. Kar se tiče svetovnih nordijskih prvenstev je rekorder v številu nastopov saj je bil že na trinajstih. Je tudi najstarejši moštveni prejemnik odličja z 42 leti in 261 dnevi. Na zimskih olimpijskih igrah, tekmoval je na sedmih, ima rekord kot najstarejši prejemnik posamičnega (41 let, 254 dni) in ekipnega odličja (41 let, 256 dni). Je rekorder tudi po številu nastopov na svetovnih prvenstvih v poletih, udeležil se jih je deset. Na desetem, leta 2016 je s poletom 240.5 metra postavil svoj daljinski rekord, ki velja tudi kot najdaljši polet kakega 35 in 40 let starega tekmovalca. Leto dni kasneje je na tekmi za svetovni pokal na letalnici [[Vikersundbakken]] ta dosežek še popravil, ko je poletel vse do 241.5 metra. Februarja 2018 je nastopil na [[Zimske olimpijske igre 2018|ZOI 2018]], že njegovih osmih olimpijskih igrah. Ob tem izpostavlja, da še ne namerava v pokoj. Kasai je po izračunih nemškega časnika ''Die Zeit'' na dotedanjih 537 tekmah v svetovnem pokalu vsega skupaj skočil 156 kilometrov daleč.<ref>{{navedi splet|url= https://www.delo.si/zoi-2018/zoi-novice/noriaki-kasai-bo-po-lastnih-besedah-skakal-do-53-leta.html|title= Noriaki Kasai pravi, da bo skakal do 53. leta|accessdate= 19. februar 2018|date= 14. februar 2018|format= |work= delo.si|archive-date= 2018-02-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20180220033152/https://www.delo.si/zoi-2018/zoi-novice/noriaki-kasai-bo-po-lastnih-besedah-skakal-do-53-leta.html|url-status= dead}}</ref> == Osebno == Leta 2014 se je poročil s Reino, ki jo je zasnubil po osvojitvi srebrne olimpijske medalje.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/ofsajd/kasai-se-je-porocil.html|title= Kasai se je poročil|accessdate= 21. oktober 2016|date= 10. april 2014|format= |work= delo.si|archive-date= 2019-09-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20190919195745/https://www.delo.si/sport/ofsajd/kasai-se-je-porocil.html|url-status= dead}}</ref> Dne 13. januarja 2016 je izgubil mlajšo sestro Kumiko Maekava, ki je umrla v 39. letu starosti. Nedolgo zatem, 30. januarja 2016 je postal oče, ko mu je žena rodila hčerko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/noriaki-kasai-je-rojstvo-hcerke-praznoval-na-zmagovalnih-stopnickah/384876|title= Noriaki Kasai je rojstvo hčerke praznoval na zmagovalnih stopničkah|accessdate= 20. oktober 2016|date= 2. februar 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Dosežki v svetovnem pokalu == === Uvrstitve po sezonah === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#ffffff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#DCDCDC;" width="65"|Sezona ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|Skupno ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|Poleti ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|JP ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|[[Turneja štirih skakalnic|Novoletna]] ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|[[Nordijska turneja|Nordijska]] |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1989|1988-89]] || align=center|– || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center| – || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1990|1989-90]] || align=center|24. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|19. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1991|1990-91]] || align=center|– || align=center| – || align=center|N/A || align=center|73. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1992|1991-92]] || align=center|9. || align=center|7. || align=center|N/A || align=center| – || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1993|1992-93]] || align=center bgcolor=#A57164|{{bronze03}} || align=center| – || align=center|N/A || align=center bgcolor=silver| {{silver02}} || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1993-94]] || align=center|6. || align=center|19. || align=center|N/A || align=center|4. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1995-96]] || align=center|36. || align=center|26. || align=center|36. || align=center| 10. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1996-97]] || align=center|17. || align=center|23. || align=center|15. || align=center|24. || align=center|11. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997-98]] || align=center|10. || align=center|13. || align=center|10. || align=center|24. || align=center|4. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1998-99]] || align=center bgcolor=#A57164|{{bronze03}} || align=center bgcolor=silver| {{silver02}} || align=center|4. || align=center bgcolor=silver| {{silver02}} || align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999-00]] || align=center|15. || align=center|10. || align=center|14. || align=center|20. || align=center|9. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]] || align=center|4. || align=center|8. || align=center|N/A || align=center|12. || align=center|23. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001-02]] || align=center|23. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|31. || align=center|20. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002-03]] || align=center|13. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|23. || align=center|6. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003-04]] || align=center|8. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|8. || align=center|10. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004-05]] || align=center|16. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|11. || align=center|26. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005-06]] || align=center|21. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|9. || align=center|15. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006-07]] || align=center|26. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|34. || align=center|20. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007-08]] || align=center|34. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|34. || align=center|30. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008-09]] || align=center|15. || align=center|20. || align=center|N/A || align=center|13. || align=center|13. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009-10]] || align=center|17. || align=center| – || align=center|N/A || align=center|11. || align=center|8. |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010-11]] || align=center|25. || align=center|31. || align=center|N/A || align=center|31. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011-12]] || align=center|51. || align=center|45. || align=center|N/A || align=center|33. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012-13]] || align=center|24. || align=center|17. || align=center|N/A || align=center|42. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] || align=center|5. || align=center bgcolor=silver| {{silver02}} || align=center|N/A || align=center|5. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]] || align=center|6. || align=center| 4. || align=center|N/A || align=center|4. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] || align=center|8. || align=center| 5. || align=center|N/A || align=center|7. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]] || align=center|15. || align=center| 4. || align=center|N/A || align=center| 29. || align=center|N/A |- | align=center| [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]] || align=center|26. || align=center| 9. || align=center|N/A || align=center| 40. || align=center|N/A |} Opomba: ''oznaka N/A pomeni, da tekmovanja ni bilo na sporedu'' === Uvrstitve na stopničke po sezonah === {|class=wikitable style="text-align: center" |-bgcolor=cccccc |Sezona||{{gold01}}||{{silver02}}||{{bronze03}}||'''Skupaj''' |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1989|1988-89]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1990|1989-90]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1991|1990-91]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1992|1991-92]]||1||1||1||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1993|1992-93]]||3||1||2||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1993-94]]||1||1||2||4 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1995-96]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1996-97]]||-||1||-||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997-98]]||1||1||2||4 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1998-99]]||6||1||7||14 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999-00]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]]||1||2||1||4 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001-02]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002-03]]||1||-||-||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003-04]]||1||1||1||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004-05]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005-06]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006-07]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007-08]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008-09]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009-10]]||-||1||-||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010-11]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011-12]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012-13]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]]||1||-||5||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]]||1||2||3||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]]||-||-||5||5 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]]||-||1||1||2 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]]||-||-||-||- |- |'''Skupaj'''||'''17'''||'''13'''||'''33'''||'''63''' |} === Zmage (17) === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#ffffff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"| Št. ! style="background:#ccc;" width="65"| Sezona ! style="background:#ccc;" width="135"| Datum ! style="background:#ccc;" width="200"| Prizorišče ! style="background:#ccc;" width="230"| Skakalnica ! style="background:#ccc;" width="30"| Velikost |- | align=center |1. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1992|1991-92]] || 22. marec 1992 || {{flagicon|TCH}} [[Harrachov]] || [[Čerťák]] K180 || align=center|Letalnica |- | align=center |2. || rowspan=3 align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1993|1992-93]] || 1. januar 1993 || {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen]] || [[Große Olympiaschanze]] K107 || align=center|Velika |- | align=center |3. || 23. januar 1993 || {{flagicon|ITA}} [[Predazzo]] || [[Trampolino dal Ben]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |4. || 6. marec 1993 || {{flagicon|FIN}} [[Lahti]] || [[Skakalnica Salpausselkä|Salpausselkä]] K90 || align=center|Srednja |- | align=center |5. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1993-94]] || 9. januar 1994 || {{flagicon|AUT}} [[Murau]] || [[Arena KLH|Hans-Walland Großschanze]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |6. || align=center|[[1998|1997-98]] || 22. marec 1998 || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Bloudkova velikanka]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |7. || rowspan=6 align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1998-99]] || 3. januar 1999 || {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] || [[Bergiselschanze]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |8. || 29. januar 1999 || {{flagicon|GER}} [[Willingen]] || [[Mühlenkopfschanze]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |9. || 31. januar 1999 || {{flagicon|GER}} [[Willingen]] || [[Mühlenkopfschanze]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |10. || 9. marec 1999 || {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] || [[Granåsen]] K120 <small>(nočna tekma)</small> || align=center|Velika |- | align=center |11. || 14. marec 1999 || {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollbakken]] K115 || align=center|Velika |- | align=center |12. || 21. marec 1999 || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek|Velikanka bratov Gorišek]] K185 || align=center|Letalnica |- | align=center |13. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]] || 1. januar 2001 || {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen]] || [[Große Olympiaschanze]] K115 || align=center|Velika |- | align=center |14. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002-03]] || 9. februar 2003 || {{flagicon|GER}} [[Willingen]] || [[Mühlenkopfschanze]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |15. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003-04]] || 28. februar 2004 || {{flagicon|USA}} [[Park City, Utah|Park City]] || [[Olimpijski park Utah|Utah Olympic Park]] K120 || align=center|Velika |- | align=center |16. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] || 11. januar 2014 || {{flagicon|AUT}} [[Tauplitz]]/[[Bad Mitterndorf]] || [[Kulm]] HS200 || align=center|Letalnica |- | align=center |17. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]] || 29. november 2014 || {{flagicon|FIN}} [[Kuusamo]] || [[Smučarska skakalnica Rukatunturi|Rukatunturi]] HS142 || align=center|Velika |} == Viri == === Reference === {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Svetovni prvaki v smučarskih poletih}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kasai, Noriaki}} [[Kategorija:Japonski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Japonsko]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Japonsko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 1994]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 1998]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2002]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2006]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v smučarskih poletih]] hbn0y4mqicz53z37b3pr2c4cdzotmdu 0 116274 6732542 6153248 2026-08-08T00:13:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732542 wikitext text/x-wiki '''Občilo''' ali '''medij''' je vsako [[Komuniciranje|komunikacijsko]] sredstvo ali orodje, na primer [[knjiga]], [[slika]], [[fotografija]], letak, plakat ali [[časopis]]. V sodobni komunikaciji pa tudi [[radio]], [[televizija]] in [[internet]]. Medijem, ki so dostopni širši javnosti, pravimo, da so [[Množično občilo|množična občila]] ([[:en:Mass_media|mass media]]). Ločimo medije opazovanja in zaznavanja ([[mikroskop]], [[Daljnogled|teleskop]], [[stetoskop]]), medije shranjevanja in obdelave ([[tisk]], [[film]], [[gramofon]], kartice, digitalni nosilci), medije prenosa in medije komunikacije ([[pošta]], TV-mreža, [[telefon]], radio). Izraz “medij” je poslovenjen iz angleške besede “[[:en:Media_(communication)|media]]”, ki jo je leta 1954 uporabil komunikacijski teoretik [[Marshall McLuhan|Marshall McLuchan]]. === Zgodovina in razvoj medijev === Začetki tovrstnega sporočanja se pričnejo v obdobju [[Paleolitik|mlajšega paleolitika]], ko je človeštvo za sporočanje in izražanje uporabljalo tehniko poslikavanja jamskih sten za komuniciranje z onostranstvom. Kasneje v [[Antika|antičnem obdobju]], sporočanje seže dlje in postane hitrejše z izumom [[papirus]]a, ter prvih poštnih služb v obliki slov. Največji preskok v zgodovini medij doseže v času [[Renesansa|renesanse]] z [[Johannes Gutenberg|Gutenbergovim]] izumom [[Tisk|tiskarskega stroja]] s premičnimi kovinskimi črkami. Izum tiskarskega stroja prične dobo masovne komunikacije, ter občil, ki so dostopne širši javnosti.  Z izumom radia, kina, televizije in interneta človeštvo vstopi v novo dobo ti. [[Informacijska družba|informacijsko dobo]], v kateri mediji igrajo pomembno vlogo v posameznikovem vsakdanjem življenju. Danes se izraz mediji povezuje zlasti z elektronskimi mediji; internetnimi ali digitalnimi mediji kot so [[Spletno družbeno omrežje|spletna družbena omrežja]], radio in televizija. Tej ponujajo širok spekter zamisli, dejavnosti, dogodkov in interesov ljudi sveta. Ključni koncept delovanja teh omrežij je vsesplošna interakcija ljudi in grajenje medosebnih odnosov. === Elektronski mediji === V zadnjem stoletju so telekomunikacijska orodja ponudila možnost hitrega komuniciranja na dolge razdalje. Glede na pretvorbo podatkov delimo medije na; * [[Analogno|Analogne]] – ''radio, telefon, televizija (antena)'' * [[Digitalno|Digitalne]] – ''internet, telegram, digitalni radio in televizija ter telefonija''. Uporaba elektronskih medijev nenehno narašča, zlasti zaradi razvoja mobilnih telefonov in računalnikov. Z njimi se je spremenil tudi pomen besede medij. === Vpliv na družbo === Vpliv medijske tehnologije na današnjo družbo je prisoten v skoraj vseh vsakodnevnih dejavnostih. Zaradi hitrejšega razvoja tehnologije, družbe ter potovanja informacij se težnja po medsebojni povezanosti hitro povečuje. Dandanes se že od otrok in mladostnikov pričakuje, da imajo pridobljene osnovne kompetence upravljanja in uporabe medijske tehnologije. Vse to v veliki meri pospešuje svetovno ekonomijo z [[Oglaševanje|oglaševanjem]], poročanjem, široko internetno ponudbo in storitvami ter deljenjem znanja. Medijska tehnologija omogoča državam v razvoju več možnosti za konkuriranje razvitim državam, vendar je razvoj informacijske tehnologije, ter medijev še vedno osredotočen na potrebe zahodne družbe. <ref>{{Navedi revijo|title=Europe 1450‐1789: Encyclopedia of the Early Modern World |url=http://dx.doi.org/10.1108/09504120510580451|journal=Reference Reviews|date=marec 2005|issn=0950-4125|pages=50–50|volume=19|issue=2|doi=10.1108/09504120510580451|first=Ruth|last=Mardall}}</ref> Za spoznavanje delovanja medijev, njihovega vpliva na družbo in individualnosti, se razvijajo številne prakse proučevanja in teoretiziranja. Ena izmed njih je [[medijska psihologija]] osredotočena zlasti na vpliv, ki ga imajo mediji pri našem zaznavanju ter razumevanju. Proučuje množične medije kot so televizija, radio, internet in tiskani mediji. Da pa imajo občila še večjo moč kot si mislimo, so pokazale tudi nedavne študije, ki so jih opravili strokovnjaki s področij medijske psihologije, ter [[Psihologija oglaševanja|psihologije oglaševanje]] in interneta. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da so pomembnosti tem, prepoznavnosti politike ali pomembnosti družbenih vprašanj posledica odločitev medijskih hiš. Skozi zgodovino se je v propagandi pokazala neizmerna moč medijev v obliki nadzora mišljenja ljudi, ter njihovega dojemanja sveta okrog sebe. Strategija medijev je povečati pozornost in prepoznavnost določene teme oziroma osebe, jo narediti pomembnejšo ali nepomembno, šele nato pa izpolniti našo potrebo po orientaciji. <ref>{{Navedi splet|title=Mediji še vedno določajo, o čem razmišljamo|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/mediji-se-vedno-dolocajo-o-cem-razmisljamo.html|website=www.delo.si|date=2013-04-12|accessdate=2020-04-29|language=sl-si|first=Lenart J. Kučić, Sobotna|last=priloga}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uporaba elektronskih medijev narašča, vendar s tem narašča tudi zaskrbljenost, da mediji zmanjšujejo zanimanje mladih pri osebnem stiku z družino oziroma prijatelji. Raziskave o vplivih na socialno vpletenost so različni. Študija, ki jo je opravil [[Berry Wellman]] ugotavlja, da socialna medijska interakcija ne razdira medosebnih odnosov. Podatki študije razkrivajo, da kar 33% vseh vprašanih spletnih uporabnikov podala odgovor, da se je njihova povezanost s prijatelji izboljšala. Prav tako je 23% vprašanih odgovorilo, da je internet izboljšal njihovo komunikacijo z družinskimi člani. Zlasti mladi ljudje so izkoristili socialne prednosti interneta. Skoraj polovica (49%) mladih od 18 do 29 let je odgovorila, da je internet močno izboljšal stike s prijatelji. Po drugi strani pa je samo 19% zaposlenih uporabnikov interneta odgovorilo, da je internet povečal število delovnih ur, ki jih opravijo od doma. == Sklici == {{sklici}} === Viri === # https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/mediji-se-vedno-dolocajo-o-cem-razmisljamo.html # Popkin, Dewald (2004). Journalism, Newspaper and newsheets. Europe 1450-1789: Encyclopedia of the Early Modern World {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Komunikacija]] 2xzmlmwmuxdu7ddh9h887narnk1lxqv 0 117628 6732473 6724599 2026-08-07T21:05:38Z Upwinxp 126544 dp infopolja, pp, posodobitev prebivalstva 6732473 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Krk}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} '''Krk''' je največje [[mesto]] na otoku [[Krk (otok)|Krku]] s skoraj 4.000 prebivalci (2021) in [[pristanišče]] na [[jug]]ozahodni [[obala|obali]] [[otok]]a ter sedež istoimenske mestne občine (''Grad Krk'') s 7.000 prebivalci, ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]] s sedežem na Reki. Je tudi sedež rimskokatoliške [[Škofija Krk|Škofije Krk]] (hrv. ''Krčka biskupija'', slovensko imenovana tudi ''Krška škofija'', vendar je ne smemo zamešati z istoimensko [[Krška škofija|Krško škofijo]] na avstrijskem Koroškem), ki teritorialno obsega kvarnerske otoke (Krk, Cres, Lošinj in Rab) ter je sufragan Reške metropolije. == Geografija == Centralni del mesta Krk je zgrajen na ozkem prostoru med dvema zalivčkoma Krškega zaliva. Novejši del mesta, pa se širi jugovzhodno in jugozahodno od starega mestnega jedra. Mesto je naravno zaščiteno pred [[burja|burjo]] in ima zelo ugodno [[podnebje|klimo]]. Povprečna januarska temperatura je 5,6&nbsp;°C, julijska pa 24,6&nbsp;°C. == Naselja == V sestavu občine Krk je 15 naselij: [[Bajčići]], [[Brusići]], [[Brzac]], [[Kornić]], Krk, [[Lakmartin]], [[Linardići]], [[Milohnići]], [[Muraj]], [[Nenadići]], [[Pinezići, Krk|Pinezići]], [[Poljica, Krk|Poljica]], [[Skrbčići]], [[Vrh, Krk|Vrh]] in [[Žgaljići]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="17" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 || 2021 |- | 1440 || 1582 || 1592 || 1620 || 1648 || 1778 || 1411 || 1812 || 1473 || 1470 || 1280 || 1531 || 2077 || 3022 || 3364 || 3730 || 3935 |- |} == Zgodovina == Mesto je bilo naseljeno že v prazgodovinskem času in identificirano kot ''Kuryka'' [[Antična Grčija|antične Grčije]], ter kot ''Curicum'' iz [[rimska doba|rimske dobe]], vendar je zanesljivo, da so ga že pred tem osnovali [[Liburni]]. Iz rimskih časov so ohranjeni ostanki [[terme|term]], [[obrambni zid|obzidja]], [[mozaik]]ov in delov stavb. Najpomembnejši kulturnozgodovinski objekt v metu je [[romanika|romanska]] [[katedrala]], zgrajena v začetku 12. stoletja, na ostankih starokrščanske [[bazilika|bazilike]] iz 5. - 6. stoletja. Od drugih zgodovinskih spomenikov je treba omeniti : kvadratni [[obrambni stolp]] iz 12. stol., dele obzidja iz 15. in 16. stol., [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Gospe od Zdravlja'' iz 12. stol. in razvaline cerkve ''sv. Lovra''. == Galerija slik == <gallery> Slika:Sudnica Krk 07.jpg|Krk-poslopje sodišča iz leta 1191 Slika:Frankopanski kastel Krk 07.jpg|Krk-Frankopanska utrdba iz 14. stoletja </gallery> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == * [http://www.tz-krk.hr/ Krk] {{Kategorija v Zbirki|Krk (town)}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Krk]] jrxetll95ifmnzxnd7i2flpdlma9cyw 0 129800 6732525 6728188 2026-08-07T23:07:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732525 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nova Slovenija – Krščanski demokrati | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Nova Slovenija Logo.svg | leader = [[Jernej Vrtovec]] | foundation = 4 August 2000 | split = [[Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | headquarters = [[Ljubljana]] | youth_wing = Mlada Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mlada Slovenija |url=https://mladaslovenija.si/ |website=mladaslovenija.si |access-date=3 February 2022}}</ref> | membership = 9.500<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | ideology = [[krščanska demokracija]]<ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref>,<br>[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo |author=Susanne Jungerstam-Mulders |title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215 |access-date=2013-07-24 |year=2006 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd |isbn=978-0-7546-4712-6 |page=215}}</ref> | position = desna sredina<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia since 1989 |work=Central and Southeast European Politics Since 1989 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |page=244 |isbn=9781139487504 |url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA24 |access-date=9 November 2011}}</ref> | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenia - Europe Elects|url=https://europeelects.eu/slovenia/ |website=europeelects.eu |access-date=26 July 2022}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra | website = {{Political party data|website}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|193|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Jernej Vrtovec]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-16 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116225201/http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |url-status=dead }}</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo|archive-date=2019-05-26|access-date=2019-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190526112013/https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|url-status=dead}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev Dne 20. junija 2025 sta potekala izvršilni odbor in svet stranke, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se jeseni ob rednem programskem izvede tudi izredni volilni kongres. Predsednik [[Matej Tonin]] je ob tem naznanil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, saj da je čas za okrepitev in novo energijo. Odločitev je pojasnil z besedami, da »če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno.«<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin ubral evropsko pot|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-jeseni-na-volilni-kongres-bo-tonina-zamenjal-vrtovec.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Tonin je prav tako napovedal, da ne bo kandidiral za poslanca temveč bo nadaljeval z delom [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|poslanca v Evropskem parlamentu]], stranka se je odpovedala tudi novembra 2022 sprejetemu stališču,<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Tudi političnim veteranom je treba reči ne'|url=https://www.24ur.com/novice/svet/tonin-tudi-politicnim-veteranom-je-treba-reci-ne.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> da z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] kot premierjem ne bi več sodelovali v vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin se poslavlja z vrha NSi, stranka bi šla v vlado tudi z Janšo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-bo-razkril-ali-se-poslavlja-z-vrha-nove-slovenije/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata. Prvi je kandidaturo dne 1. avgusta najavil [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|minister za infrastrukturo]], poslanec [[Jernej Vrtovec]], ki je dobil polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]]. Na novinarski konferenci je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Drugi kandidat, ki se je javnosti predstavil 9. septembra, je Anton Harej, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji podžupan [[Mestna občina Nova Gorica|Nove Gorice]]. Kot razliko med njim in protikandidatom je izpostavil zavzemanje za predvolilno koalicijo v slogu [[DEMOS]]a in kot potencialne partnerje navedel SDS ter Demokrate Anžeta Logarja.<ref>{{Navedi splet|title=Harej pri kandidaturi za predsednika NSi-ja med drugim poudarja tudi delo na področju demografije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/harej-pri-kandidaturi-za-predsednika-nsi-ja-med-drugim-poudarja-tudi-delo-na-podrocju-demografije/757053|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 13. septembra, za predsednika je bil izvoljen Jernej Vrtovec, ki je dobil 294 glasov delegatov, protikandidat Harej jih je prejel 48. V izvršilni odbor se je vrnila tudi Ljudmila Novak, nekdanja predsednica stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {{NSi|Predloga:NSi=}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 93.247 | 8,66 | {{Steady}} | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Steady}} | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 88.073 | 9,09 | {{Increase}} 0,43 | {{Composition bar|9|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 35.774 | 3,40 | {{Decrease}} 6,69 | {{Composition bar|0|90|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 9 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 53.758 | 4,88 | {{Increase}} 1,48 | {{Composition bar|4|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 4 | 7. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 48.846 | 5,59 | {{Increase}} 0,71 | {{Composition bar|5|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 62.682 | 7,13 | {{Increase}} 1,54 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 81.794 | 6,86 | {{Decrease}} 0,27 | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 3,40 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{decrease}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z SLS in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, obe partnerici po en 1 mandat, skupaj 9.}} | {{yes|Koalicija}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html |title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729202300/http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html |url-status=dead }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom ''Odločno naprej'', v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] NSi se je na volitve podajala skupaj z zunajparlamentarnima strankama [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Novoizvoljeni predsednik Vrtovec se je sicer že 18. septembra, pet dni po izvolitvi, prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja drugačna Slovenija|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1220501563226135&set=a.609175007692130&type=3&ref=embed_post|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|first=J.|last=Vrtovec}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|date=2026-01-15}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026, Vrtovec ga je opisal kot »dejanje, ki ga Slovenija pričakuje in ji daje upanje.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|accessdate=2026-02-11|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|date=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti NSi kandidira 49 kandidatov, na listi ni nekdanjega predsednika Mateja Tonina, ki je bil junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Jernej Vrtovec kandidira v okraju Ajdovščina, na listi pa so bili tudi vsi preostali poslanci stranke v [[9. državni zbor Republike Slovenije|devetem sklicu državnega zbora]]; Iva Dimic (Logatec), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto I), Janez Cigler Kralj (Ribnica), Jožef Horvat (Lendava), Janez Žakelj (Škofja Loka II), Franc Medic (Idrija) in Aleksander Reberšek (Žalec II).<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva za volitve je bil ''Skupaj v akcijo,'' v kampanji so poudarjali idejo ''razvojne koalicije''.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Lokalne volitve === ==== Lokalne volitve 2018 ==== Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. ==== Lokalne volitve 2022 ==== Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: [[Občina Rogatec|Rogatec]] (Martin Mikolič), [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] (Mirko Cvetko), [[Občina Vojnik|Vojnik]] (Branko Petre), [[Občina Horjul|Horjul]] (Janko Prebil), [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveta Trojica]] (David Klobasa), [[Občina Zavrč|Zavrč]] (Slavko Pravdič), [[Občina Kamnik|Kamnik]] (Matej Slapar), [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] (Jože Papež), [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] (Franc Šlihthuber), [[Občina Vransko|Vransko]] (Nataša Juhart), [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] (Majda Potočnik), [[Občina Sodražica|Sodražica]] (Blaž Milavec) in [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (Branko Kidrič).<ref>{{Navedi splet|title=Zbirni podatki - Lokalne volitve 2022|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 102.753 | 23,57 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex=#00b5dd}} | {{steady}} | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 76.866 | 16,58 | {{Decrease}} 6,99 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 1 | 3. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{Increase}} 0,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z SLS|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 53.621 | 11,12 | {{Decrease}} 5,48 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 51.812 | 7,68 | {{decrease}} 3,44 | {{Composition bar|1|9|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 5. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Matej Tonin]] | | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # '''[[Ljudmila Novak]]''' # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # Janez Vasle # Maruša Novak # Jernej Pavlin. ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # [[Ljudmila Novak]] # Mojca Kucler Dolinar # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # [[Klemen Žumer]] # Ksenija Kraševec. ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref> Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']]. ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|url-status=dead}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] – poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] – poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] – evropski poslanec # [[Iva Dimic]] – poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] – uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] – asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]], ki jo vodi [[Anže Logar]], ter stranko [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-k-sodelovanju-na-evropskih-volitvah-povabil-sls-in-logarja/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-platforma-sodelovanja-po-zasedanju-ni-razkrila-svojih-nacrtov-za-jesen/680782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-naj-bi-ostal-zvest-sds-in-zavrnil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> 4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra [[Janez Cigler Kralj]] in [[Jernej Vrtovec]], aktualna evroposlanka [[Ljudmila Novak]], pa tudi predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: [[Ljudmila Novak]], poslanci [[Jernej Vrtovec]], [[Janez Cigler Kralj]] in [[Vida Čadonič Špelič]], predsednik stranke [[Matej Tonin]], ki naj bi po poročanju časnika [[Večer (časopis)|Večer]] bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi [[David Klobasa]], predsednica [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-nsi-ja-za-evropske-volitve-tako-matej-tonin-kot-ljudmila-novak/694196|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-09|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/lista-nsi-potrjena-matej-tonin-na-prvem-ljudmila-novak-na-zadnjem-mestu/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-v-volilni-tekmi-za-stolcke-v-evropskem-parlamentu-stavi-na-mateja-tonina.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> # '''[[Matej Tonin]]''' # Katja Berk Bevc # [[David Klobasa]] # Mojca Sojar # Mojca Erjavec # [[Janez Cigler Kralj]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jernej Vrtovec]] # [[Ljudmila Novak]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] | align=center|2000</div> | align=center|2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> | align=center|31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> | align=center|13. september 2025 |- !4. ![[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Jernej Vrtovec]] |<div style="text-align: center;">13. september 2025</div> | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance – [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve – [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje – [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo – [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu – [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo – [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020–2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organiziranost == [[Slika:Informal_meeting_Vrtovec.jpg|sličica|[[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke]] === Organi stranke === * '''Predsednik:''' [[Jernej Vrtovec]] * '''Podpredsedniki:''' [[Janez Cigler Kralj]], [[Mojca Sojar]], Peter Žmak * '''Vodja poslanske skupine:'''{{efn|Poslanska skupina [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]]}} [[Janez Žakelj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Aleksander Reberšek]] * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] * Zelena zveza NSi - predsednik Nejc Vesel === Poslanska skupina === ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] rg1t2c2j32wowj7v7lo851ao5tdzkpv 0 130066 6732250 6640187 2026-08-07T14:11:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miroslav Mozetič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[pravnik]], * [[7. februar]] [[1950]]. == Življenjepis == Odraščal je v [[Tabor, Nova Gorica|Taboru]] v spodnji [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]]. V Vipavi je obiskoval versko šolo v Vipavi (danes [[Škofijska gimnazija Vipava]]), ki pa v takratnem režimu ni bila uradno priznana, zato je lahko študij nadaljeval le na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Njegov študij je prekinilo služenje vojaškega roka, nadaljeval ga je na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], kjer je v 1970. letih diplomiral in kasneje, konec 1990. let, magistriral pod mentorstvom profesorja [[Igor Kaučič|Igorja Kaučiča]].<ref name="Portret">{{navedi novice |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-miroslav-mozetic.html |title=Portret tedna: Miroslav Mozetič |last=Žerdin |first=Ali |date=1.11.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2.11.2013 |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103213317/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-miroslav-mozetic.html |url-status=dead }}</ref> Konec 1980. let je vstopil v politiko kot soustanovitelj stranke [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskih krščanskih demokratov]] (SKD). Leta 1992 je bil na listi SKD izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandatu]] je bil [[podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] in vodja poslanske skupine SKD.<ref name="Portret"/> Bil je tudi član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Mandatno-imunitetna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-imunitetna komisija]] (predsednik; do [[26. februar]]ja [[1993]]), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] (podpredsednik), * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] in * [[Odbor za notranjo politiko in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za notranjo politiko in pravosodje]]. Kasneje je postal sodnik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča RS]] in bil leta 2010 izvoljen za njegovega podpredsednika. Po podaljšanju mandata januarja 2013<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/miroslav-mozetic-vnovic-podpredsednik-ustavnega-sodisca |title=Miroslav Mozetič vnovič podpredsednik ustavnega sodišča |date=10.1.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2.11.2013 |archive-date=2013-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104025131/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/miroslav-mozetic-vnovic-podpredsednik-ustavnega-sodisca |url-status=dead }}</ref> je bil oktobra 2013 izvoljen za naslednika [[Ernest Petrič|Ernesta Petriča]] na položaju predsednika sodišča.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-po-ernestu-petricu-miroslav-mozetic/321250 |title=Ustavno sodišče: po Ernestu Petriču Miroslav Mozetič |date=28.10.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2.11.2013}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Mozetič, Miroslav}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenskih krščanskih demokratov]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] oq2bkl3wu12a2499omb63lad9t67e0v 0 131744 6732575 6638603 2026-08-08T05:41:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Pavel Gantar | order=8. [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start=15. oktober 2008 | term_end=2. september 2011 | predecessor=[[France Cukjati]] | successor=[[Ljubo Germič]] | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]], [[Zveza socialistične mladine Slovenije-Liberalna stranka|ZSMS-LS]], [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], [[Zares]] | vicepresident=[[France Cukjati]], [[Miran Potrč]], [[Vasja Klavora]] ||order2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]]|term_start2=28. februar 1994|term_end2=27. februar 1997|predecessor2=[[Miha Jazbinšek]]|successor2=[[Andrej Umek]]|premier2=[[Janez Drnovšek]]|order1=[[Minister za informacijsko družbo Republike Slovenije|Minister za informacijsko družbo<br>Republike Slovenije]]|term_start1=11. januar 2001|term_end1=3. december 2004|premier1=[[Anton Rop]]}} '''Pavel Gantar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[sociolog]], [[poslanec]] in [[publicist]], * [[26. oktober]] [[1949]], [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]], [[Škofja Loka]].<ref name="DZ-RS.si - Pavel Gantar">[http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P014 DZ-RS.si - Pavel Gantar]</ref> Gantar je bivši [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] (2008-2011). Pred tem je bil državnozborski poslanec ter minister za okolje in prostor ter minister za informacijsko družbo. == Življenjepis == === Študij in zgodnje delovanje === Po končani osnovni šoli je leta 1964 pričel s šolanjem modelarnega mizarstva na [[Srednja šola tehniških strok Šiška|Industrijsko kovinarski šoli Litostroj]]. Potem ko je leta 1967 opravil mojstrski izpit, je opravil še diferencialne izpite in postal študent sociologije na [[Visoka šola za politične vede v Ljubljani|Visoki šoli za politične vede v Ljubljani]]. V času študija je bil član vodstva Študentske skupnosti, član Gibanja 13. november in je pisal za ''[[Tribuna (časopis)|Tribuno]]'' in [[Radio Študent]]. Leta 1973 je diplomiral z nalogo ''Participacija prebivalcev pri regionalnem prostorskem načrtovanju'' {{COBISS|ID=886621}} in se zaposlil na [[Center za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij v Ljubljani|Centru za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij]]; čez dve leti je postal asistent za sociologijo lokalnih skupnosti. Oktobra 1976 je pričel [[vojaški rok|služiti vojaški rok]], ki ga je končal s činom [[razvodnik]]a.<ref name="DZ-RS.si - Pavel Gantar"/> Vrnil se je nazaj na [[FSPN]], pri čemer je postal tudi urednik ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]''. Od 1979 je bil asistent še za predmet ''Socialna in politična antropologija'', nato pa je postal še predavatelj sociologije na [[Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo]]. Leta 1983 je končal magisterij z nalogo '' Sociologija in urbanizem : o uporabnosti urbane sociologije v procesu urbanističnega planiranja'' {{COBISS|ID=683357}} in nato opravil še štirimesečno študijsko izpopolnjevanje na [[Univerza v Essexu|Univerzi v Essexu]]. Po vrnitvi v Slovenijo pa je bil izvoljen za predsednika aktiva [[Zveza komunistov Slovenije|ZK]] na [[FSPN]]. V tem času je tudi član [[Sociološko društvo Slovenije|Sociološkega društva Slovenije]], predsednik sveta [[ŠKUC]]-Foruma (1984-90), predsednik izvršnega sveta Škuca...; pisal je kolumne za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'', nekaj člankov/študij o civilni družbi, katere propagator je postal, je napisal tudi v soavtorstvu s [[Tomaž Mastnak|Tomažem Mastnakom]]. Po aretaciji [[Janez Janša|Janeza Janše]] (tudi komentatorja pri ''Mladini'') je postal član predsedstva in kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]]. Potem ko je [[proces proti četverici|četverica prejela vabila za prestajanje kazni]], je izstopil iz ZKS. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Debatni klub '89|Debatnega kluba '89]], leta 1990 pa je doktoriral na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]<ref name="DZ-RS.si - Pavel Gantar"/> z disertacijo ''Sociološka kritika teorij planiranja'' {{COBISS|ID=34085376}} in bil izvoljen za docenta na FSPN/FDV. Januarja 1990 je vstopil v [[ZSMS-Liberalna stranka|ZSMS-Liberalno stranko]].<ref name="slovenskapomlad.si">{{Navedi splet |url=http://www.slovenskapomlad.si/2?id=4&highlight=pavle%20gantar |title=Slovenskapomlad.si - Gantar Pavel (26. 10. 1949) |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2011-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111003175907/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=4&highlight=pavle%20gantar |url-status=dead }}</ref> === Politično delovanje === Istega leta (1990) je bil izvoljen kot opozicijski delegat v Delegatski forum Zbora občin ljubljanske skupščine.<ref name="slovenskapomlad.si"/> V letih 1989-1994 je bil kot raziskovalec zaposlen na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] na področju prostorskega razvoja, urbanističnega planiranja in okolja; hkrati je bil član Sveta za urbanizem v Ljubljani.<ref name="DZ-RS.si - Pavel Gantar"/> Leta 1994 je bil imenovan za [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministra za okolje in prostor RS]]; na tem položaju je ostal do leta 2000. Leta 2001 je postal [[minister za informacijsko družbo Republike Slovenije|minister za informacijsko družbo]] v sestavi [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlade]].<ref name="DZ-RS.si - Pavel Gantar"/> Leta 2004 je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za okolje in prostor]] (podpredsednik), * [[Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje]] in * [[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zadeve Evropske unije]]. 22. julija 2007 je izstopil iz [[Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije|poslanske skupine LDS]] kot same stranke<ref>{{Navedi splet |url=http://www.finance.si/175788/Iz-LDS-in-poslanske-skupine-izstopili-%B9e-trije-poslanci |title=Finance.si - Iz LDS in poslanske skupine izstopili še trije poslanci |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2019-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190624233358/https://www.finance.si/175788/Iz-LDS-in-poslanske-skupine-izstopili-%B9e-trije-poslanci |url-status=dead }}</ref>. Marca istega leta je bil soustanovitelj Združenja Zares, ki se je pozneje preoblikovalo v politično stranko [[Zares]]<ref>{{Navedi splet |url=http://24ur.com/novice/slovenija/tudi-golobic-v-drustvo-zares_comment_p2_a33.html?&page=2&p_all_items=33 |title=24ur.com - Tudi Golobič v društvo Zares |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2016-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408203915/http://www.24ur.com/novice/slovenija/tudi-golobic-v-drustvo-zares_comment_p2_a33.html?&page=2&p_all_items=33 |url-status=dead }}</ref>. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] je bil na listi Zaresa ponovno izvoljen za poslanca, nato pa je bil 15. oktobra istega leta (s 69 glasovi za in 13 proti) izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>[http://www.mladina.si/dnevnik/15-10-2008-predsednik_novega_parlamenta_je_pavel_gantar/ Mladina.si - Predsednik novega parlamenta je Pavel Gantar]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V tem času je bil tudi član naslednjih delovnih teles<ref name="DZ-RS.si - Pavel Gantar"/>: * Odbor za okolje in prostor (član), * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora]] (predsednik) in * [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavna komisija Državnega zbora]] (predsednik). 11. julija 2011 je napovedal, da bo 1. septembra odstopil s položaja predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042458196 |title=Dnevnik.si - Gantar je napovedal odstop s položaja presednika državnega zbora |accessdate=2011-07-11 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724153752/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042458196 |url-status=dead }}</ref> 31. avgusta istega leta je tudi uradno odstopil kot predsednik državnega zbora<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/pavel-gantar-odstopil-s-polozaja-predsednika-dz.html |title=Delo.si - Gantar že danes odstopil s položaja predsednika DZ |access-date=2011-09-02 |archive-date=2025-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250121052921/https://www.delo.si/novice/politika/pavel-gantar-odstopil-s-polozaja-predsednika-dz.html |url-status=dead }}</ref>. Z njegovim odstopom se je Državni zbor RS seznanil 2. septembra istega leta. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi Zares. == Izbrana bibliografija == * ''Problemi uporabe socioloških spoznanj v procesu prostorskega (urbanističnega in regionalnega) planiranja''. Ljubljana: RSS, 1982. 96 f. Usmerjanje družbenega razvoja SRS in SFRJ. {{COBISS|ID=10305792}} * ''Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje''. 1. izd. 1984. 124 str., ilustr. Krt, 18. {{COBISS|ID=5159424}} * ''Sociologija in civilna družba.'' ''Družboslovne razprave''. [Tiskana izd.]. 1987, let. 4, št. 5, str. 41-49. {{ISSN|0352-3608}}. * ''Sociološka kritika teorij planiranja''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1993. 297 str., ilustr. Znanstvena knjižnica, 4. {{ISSN|1408-1377}}. {{COBISS|ID=33250048}} * Discussions on civil society in Slovenia. V: BIBIČ, Adolf (ur.), GRAZIANO, Luigi (ur.). ''Civil society, political society, democracy''. Ljubljana: Slovenian Political Science Association, 1994. Str. 355-368. {{ISBN|961-6095-01-3}}. {{COBISS|ID=16190813}} * Prostorsko planiranje in javni interesi v pluralistični družbi = Spatial planning and public interests in a pluralist society. ''Geodetski vestnik : glasilo Zveze geodetov Slovenije''. [Tiskana izd.]. 2007, letn. 51, št. 2, str. 246-254. {{ISSN|0351-0271}}. * Arhitektura kot oblika družbenega angažmaja = Architecture as a form of social engagement. ''Arhitektov bilten : AB''. dec. 2012, letn. 41 [i. e. 42], št. 193/194, str. 10-19, ilustr. {{ISSN|0352-1982}}. * Mesta v perspektivi sociološkega raziskovanja globalizacije. ''Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja''. dec. 2014, letn. 51, posebna št., str. 193-220, 420. {{ISSN|0040-3598}}. * O državi in arhitekturi. ''Arhitektov bilten : AB''. nov. 2017, letn. 47, št. 211/212, str. 18-21, ilustr. {{ISSN|0352-1982}}. {{COBISS|ID= 297542144}}. * == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2008-2011)]] == Zunanje povezave == * [http://www.pavelgantar.si/ Osebna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120116231813/http://www.pavelgantar.si/ |date=2012-01-16 }} * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P014 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] {{-}} {{Zbirka}} {{3VladaSLO}} {{4VladaSLO}} {{6VladaSLO}} {{7VladaSLO}} {{Pred DZ RS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{s-start}} {{s-bef|before=[[France Cukjati]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]|years=2008-2011}} {{s-aft|after=[[Ljubo Germič]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gantar, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za informacijsko družbo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Zveze socialistične mladine Slovenije-Liberalne stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] 0jnjhgaj66dujkpd2nieo0zuiork5jm 0 139995 6732471 6728670 2026-08-07T21:02:27Z ~2026-43691-81 264034 /* */ 6732471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 23 |lats = 14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 45 |longEW = E |najdisi=Oplotnica |slika=Oplotnica panorama 02.jpg |grb=Oplotnica.png |povrsina=3,61 |prebivalstvo=1450 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=379 |postna=2317 |posta=Oplotnica |obcina=Oplotnica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Oplotnica''' je [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci en prebivalec je gej Mai Marinsek tak da se ne steje ima sva spola na jugovzhodnem obrobju [[Pohorje|Pohorja]], ob cesti [[Slovenske Konjice|Slovenske Konjice–]][[Lukanja]]–[[Lovrenc na Pohorju]] in potoku [[Oplotniščica|Oplotni(šči)ci]] ter središče istoimenske [[Občina Oplotnica|občine Oplotnica]]. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec. Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka [[Oplotniščica|Oplotniščice]] iz pohorske tesni (''Oplotniškega vintgarja'') na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti [[Čadram]]u, [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] in Slovenskim Konjicam.<ref>{{navedi knjigo |editor-last= Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |isbn= |cobiss=257461504 |pages=948}}</ref> Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja ([[vinogradništvo]], [[sadjarstvo]]) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les. == Zgodovina == Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je to [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV.]] podaril [[žička kartuzija|žičkemu samostanu]] tukajšnjo kmetijo. Iz 11. stoletja izvirala tudi prvotna graščina. Prvi njegovi znani lastniki so bili Oplotniški gospodje. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v okviru [[Jožefinska reforma|jožefinskih reform]] z dekretom ukinil samostan, šele kasneje se je Oplotnica razvila v večje naselje s podeželjskim značajem. == Graščina v Oplotnici == [[Slika:Oplotnica Mansion.jpg|thumb|left|230px|Dvorec Oplotnica]] {{glavni|Graščina v Oplotnici}} V središču naselja, na desnem bregu [[Oplotniščica|Oplotniščice]], stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali [[Žička kartuzija|kartuzijani]], na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.<ref>{{navedi revijo |year= 1992|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica|journal= Ur.l. RS|volume= |issue= 21/92-1091|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Leta 1828 je gospoščino kupila rodbina [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] so ga uporabljali za stanovanja uradnikov. == Etimologija == Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) [[Oplotniščica]] prek tam nepotrjenega krajevnega imena ''Oplot'', narejenega iz občnega imena ''oplòt'' v pomenu ''plot, ograja''. Beseda, ki je tvorjena iz ''plotь'' v pomenu ''plot'' je imenska osnova tudi pri drugi [[Slovani]]h; npr. [[Čehi|češka]] krajevna imena ''Oplot, Oploty, Oplotno''. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 ''mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ...'', leta 1206 ''Oplotnitz'', 1213 ''Opplotnitz'', 1235 ''Oploz'' in 1302 ''Oplotnitz''.<ref>Snoj, Marko (2009).''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime ''Oplatniz.''<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1714646.8444159988%2C5840819.327754898%2C1724415.414964102%2C5844405.007753128&map-list=1&layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey|accessdate=2025-10-03|website=maps.arcanum.com}}</ref> Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej ''Oplotnitz.'' == Gospodarske dejavnosti == [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]] Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: [[sadjarstvo]], [[vinogradništvo]] in [[čebelarstvo]]. [[Glažuta]] kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije. == Znane osebnosti == * [[Oswald Hafenrichter]] (1899–1973), [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]] * [[Franček Brglez]] (1922–1997), [[šahovski velemojster|velemojster]] [[dopisni šah|dopisnega šaha]] * [[Magerl Peter]] (1862–1935), [[veleposestnik]], graščak, lesar * [[Tine Lesjak]] (1957–2019), [[skladatelj]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji ''Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2)'', Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 {{COBISS|ID=2140932}} ISBN 978 961 91537 4 1 * Slatinek, Damjan ''Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes'', Maribor 2001. {{COBISS|ID=7788291}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Ivanič, Martin ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} * {{navedi knjigo | last=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | title=Krajevni leksikon dravske banovine | year=1937 | publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | location=Maribor | url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE | cobiss=17618945}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Oplotnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]] [[Kategorija:Oplotnica| ]] mh8cbpz4b8jlqfonhoag4p2kl52wtna 0 143938 6732566 6713367 2026-08-08T05:21:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732566 wikitext text/x-wiki [[Slika:Eingang Park.jpg|thumb|Vhod v muzej s tankom [[M4 Sherman|M4A3 Sherman]] na podstavku]] '''Park vojaške zgodovine Pivka''' je [[muzej]]ska ustanova v [[Pivka|Pivki]], ki se ukvarja z ohranjanjem in predstavljanjem vojaško-zgodovinske dediščine s poudarkom na tehnični kulturi. Park se nahaja v kompleksu nekdanje italijanske in kasneje jugoslovanske vojašnice ter vključuje bližnjo utrdbo [[Alpski zid|Alpskega zidu]], do katere vodi tematska učna pot. Nosilna zbirka muzeja je nacionalna tankovsko-artilerijska zbirka - z oklepnimi in drugimi vojaškimi vozili iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne]], [[hladna vojna|hladne]] in [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.muzej-nz.si/novice_www/2011_1/files_7_1/assets/pages/page0017.swf |title=Park vojaške zgodovine |last=Boštjančič |first=Janko |publisher=Muzej novejše zgodovine |accessdate=6.3.2014 |archive-date=2014-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140307114225/http://www.muzej-nz.si/novice_www/2011_1/files_7_1/assets/pages/page0017.swf |url-status=dead }}</ref> Park vsebuje atraktivno zbirko zrakoplovov in sicer šest letal: [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]] , [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21 Fishbed]], [[Soko 522]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Avioane Craiova IAR-93 Vultur|IAR-93]] in tri helikopterje: [[Aérospatiale Gazelle|Soko Gazell]], [[Bell 212]], [[Mil Mi-8|Mi-8]]. Zanimiva je tudi jugoslovanska diverzantska [[podmornica]] [[Razred podmornic Una|P-913 Zeta]], ki je bila v Slovenijo pripeljana in restavrirana po zamisli nekdanjega admirala [[Marjan Pogačnik (admiral)|Marjana Pogačnika]]. Park predvsem na račun rednega dodajanja eksponatov in širjenja zbirke letno obišče 25.000 obiskovalcev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/pivska-podmornica-je-pravi-magnet.html |title=Pivška podmornica je pravi magnet |first=Dragica |last=Jaksetič |date=15.4.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=6.3.2014 |archive-date=2014-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140307114525/http://www.delo.si/novice/slovenija/pivska-podmornica-je-pravi-magnet.html |url-status=dead }}</ref> Park je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj,<ref>{{navedi novice|url=http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Tri-milijone-za--Park-vojaske-zgodovine.aspx|title=Tri milijone za Park vojaške zgodovine|date=26.11.2013|work=Primorske novice|accessdate=6.3.2014|archive-date=2014-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307120124/http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Tri-milijone-za--Park-vojaske-zgodovine.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/park-vojaske-zgodovine-prevzel-sredstva-umetnostni-galeriji-maribor/301880|title=Park vojaške zgodovine "prevzel" sredstva Umetnostni galeriji Maribor|date=6.2.2013|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=6.3.2014}}</ref> država je zaradi tega na [[Občina Pivka|Občino Pivka]], ki je ustanoviteljica parka, prenesla lastništvo zemljišč in stavb kompleksa.<ref>{{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/slovenija/primorsk/se-eno-vladno-darilo-za-park-vojaske-zgodovine|title=Še eno vladno darilo za park vojaške zgodovine|first=Veronika|last=Rupnik|date=6.3.2013|accessdate=6.3.2014|archive-date=2014-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307115723/http://www.dnevnik.si/slovenija/primorsk/se-eno-vladno-darilo-za-park-vojaske-zgodovine|url-status=dead}}</ref> Upravitelj parka je občinski Zavod za turizem Pivka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=98864|title=Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za turizem Pivka«|date=9.7.2010|work=[[Uradni list RS]]|issue=54/2010}}</ref> == Zgodovina == Začetki Parka vojaške zgodovine Pivka segajo v leto 2004 ko je bila med [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvom za obrambo]] in [[Občina Pivka|občino Pivka]] podpisano pogodba s katero so nekdanji vojaški objekti v Pivki prešli v last občine Pivka. Občina Pivka se pri tem zaveže da bo zapuščene objekt obnovila ter v njih uredila vojaški muzej z obsežno zbirko oklepnih, artilerijskih in ostalih vojaških sredstev. Septembra 2006 je bil odprt prvi paviljon s tankovsko-atilerijsko zbirko. V letu 2007 se muzejska zbirka še razširi, z denarjem iz evropskih sredstev je obnovljen objekt komanda ter okolica muzeja. Septembra istega leta pride do uprizoritve spopada med zavezniško in nemško vojsko. Uprizoritev v muzej privabi več tisoč obiskovalcev, do podobnih uprizoritev prihaja tudi v naslednjih letih (Festival vojaške zgodovine). Aprila 2011 je zbirka v muzeju obogatena z nekdanjo jugoslovansko diverzantsko podmornico P-913, ki jo je muzeju podarila [[Črna gora]]. Leta 2012 [[Slovenska vojska]] muzeju preda helikopter Gazela TO-001, ki ga je [[Teritorialna obramba]] zaplenila [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]] ob [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi leta 1991]]. Helikopter je izrednega pomena za slovensko letalsko in vojaško zgodovino saj je bilo prvo zračno plovilo Teritorialne obrambe predhodnice Slovenske vojske. Istega leta muzej obišče preko 25.000 obiskovalcev zato začnejo v muzeju razmišljati o preureditvi muzeja. Preureditev zajema obnovo vseh objektov, izgradnjo novega paviljona, ureditev parkirišč ter razširitev zbirke. 2013 v muzej prispe letalo [[Republic F-84 Thunderjet|F-84G Thunderjet]], ki ga je v petdesetih letih dvajsetega stoletja dobila Jugoslavija kot zavezniško vojaško pomoč, naslednje leto se letalu pridruži še jugoslovansko jurišno letalo [[SOKO J-22 Orao|OREL/IAR93 VULTUR]]. V letu 2013 muzej z vsemi pripadajočimi zemljišči dokončno pride v last občine Pivka. Septembra 2015 je zaključena prva faza ureditve kompleksa Parka vojaške zgodovine. Odpre se nov paviljon z zbirko Pot v samostojnost v kateri je poudarek na osamosvojitveni vojni leta 1991. == Razstave in zbirke == * Komanda, v njej se nahajajo informacijski center muzeja, turističnoinformacijski center Pivka, muzejska trgovin in muzejska restavracija. Zgornji prostori objekta Komanda so namenjeni stalni razstavi Regio Carsica Militaris ter drugim gostujočim razstavam. * Pot v samostojnost, je razstava ki se nahaja v novem paviljonu odprtem leta [[2015]]. Razstava prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni. Prvi del razstave prikazuje življenje v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], njenih oboroženih silah JLA ter vzrokih ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije ter razpada Jugoslavije kot skupne države. Drugi del razstave je posvečen bojni tehniki iz leta 1991. Obiskovalec si lahko ogleda tanke in oklepna vozila [[T-55]], [[M-84]], [[BTR-80|BTR]], BVP, BOV ter letalo [[Mig-21]] in helikopter Gazela TO-001 Velenje. * Podmorničarstvo Jugoslavije in podmornica P-913 ZETA, razstava prikazuje življenje in delo podmorničarjev v mornarici JLA. Osrednji eksponat razstave je diverzantska podmornica P-913 ZETA, ki jo je leta 2011 muzeju podarila Črna gora. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi notranjost podmornice. * Zbirka vozil, vključuje različna vozila, ki jih je uporabljala JLA. Ogledati si je mogoče tanka [[T-72]] in M-84 samovozno havbico 2S1 Gvozdika protiletalski sitem [[ZSU-57-2|ZSU-57]] in Praga M53/59, oklepno vozilo BVP-M80A, inženirsko vozilo za kopanje rovov BTM-3 ter simulator tanka T-55. Razstava vozil se nahaja v novem paviljonu. * Razstava partizanskih tankovskih enot, razstava zajema tanke in ostala oklepna vozila ter orožja iz obdobja druge svetovne vojne. Ogledati se je mogoče ameriški tank [[M3 Stuart]], sovjetski tank [[T-34|T-34/85]] ter britansko gosenično transportno vozilo Bren Carrier. * Oklep svobode, je razstava ki zajema vojaška vozila in orožje ki jih je Jugoslavijo dobila kot vojaško pomoč zahodnih zaveznikov v petdesetih letih dvajsetega stoletja potem ko se je [[Josip Broz - Tito|Tito]] prišel v spor z [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinom]]. * Artilerija, v obsežni zbirki si je mogoče ogledati topove in protiletalske topove kot so npr. [[8.8 cm FlaK|Flak 88]], Bofors, Long Tom,.... ter jugoslovansko šolsko letalo SOKO 522. * Alpski zid utrdba na Primožu == Nagrade in priznanja == * 2016: [[Valvasorjev nagelj]] za izvedbo operacije Celovita ureditev kompleksa parka vojaške zgodovine in postavitev novih stalnih razstav<ref name=":15">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2016-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2015]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Fotogalerija == <center> <gallery mode="packed"> Slika:Razstava Pot v samostojnost 2.JPG|Aérospatiale Gazelle Slika:F-84G Thunderjet.JPG|[[Republic F-84 Thunderjet|F-84G Thunderjet]] Slika:F-86D Sabre-Dog Pivka.jpg|[[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre-Dog]] Slika:Razstava Pot v samostojnost 1.JPG|[[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] Slika:Srednji tank M4A3 Sherman.jpg|[[M4 Sherman|M4A3 Sherman]] Slika:Samohodni top M36 Jackson.JPG|M36 Jackson Slika:Srednji tank M47 Patton.JPG|M47 Patton Slika:Lahki tank M3A3 Stuart.JPG|[[M3 Stuart|M3A3 Stuart]] Slika:Izvidniško oklepno vozilo M8 Greyhound.JPG|M8 Greyhound Slika:Oklepno vozilo M3A1 Scout Car.JPG|M3A1 Scout Car Slika:M1 155mm.jpg|M2 155 mm Long Tom Slika:T-55 inženirsko vozilo.JPG|T-55 inženirsko vozilo Slika:Mini Submarine, Park of Military History, Pivka, Slovenia (8457057307).jpg|[[Razred podmornic Una|P-913 Zeta diverzantska podmornica]] Slika:Protitankovski top 47 mm Schneider MLE 1937.JPG|Protitankovski top 47 mm Schneider MLE 1937 Slika:Protiletalski top 20 mm Flak 38.JPG|Protiletalski top 20 mm Flak 38 Slika:Razstava Pot v samostojnost 3.JPG|Razstava Pot v samostojnost Slika:Zbirka oklepnikov Pivka 2.JPG|Zbirka oklepnih vozil Slika:Bitka pri Razdrtem Pivka 5.JPG|Ponazoritev bitke pri Razdrtem Slika:Bitka pri Razdrtem Pivka 8.JPG|Ponazoritev bitke pri Razdrtem Slika:OPERACIJA BERLIN 45 Pivka 5.JPG|Ponazoritev bitke za Berlin </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pivka Military History Park}} * {{official|http://www.parkvojaskezgodovine.si}} [[Kategorija:Vojaški muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Pivka]] {{normativna kontrola}} la4k2spd6niz1wp7peb6wexevuazstz 0 148995 6732528 6708273 2026-08-07T23:12:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | playername = Novak Đoković | nickname = Nole, Joker, Nox, Serbinator, The Man Of Steel | image= |caption = | country = {{flag|Srbija}} | residence = [[Monte Carlo]], [[Monako]] | datebirth = | placebirth = | height = 188 cm | weight = 75 kg | turnedpro = 2003 | coach = [[Dejan Petrović]] (2004–2005)<br>[[Riccardo Piatti]] (2005–2006)<br>'''[[Marián Vajda]]''' (2006–)<br>[[Mark Woodforde]] (2007)<br>[[Todd Martin]] (2009–2010)<br>[[Boris Becker]] (2013–2016)<br>'''[[Goran Ivanišević]]''' (2019–) | plays = desničar, dvoročni backhand | careerprizemoney = [[Ameriški dolar|US$]]102.813.310 milijonov | singlesrecord = {{#property:P564}} | singlestitles = 55 | highestsinglesranking = Št. '''1''' (4. julij, 2011) | currentsinglesranking = Št. 1 (2019) | AustralianOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 2008 - moški posamično|2008]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2011 - moški posamično|2011]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2012 - moški posamično|2012]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2013 - moški posamično|2013]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2015 - moški posamično|2015]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2016 - moški posamično|2016]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2019 - moški posamično|2019]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2020 - moški posamično|2020]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2021 - moški posamično|2021]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2023 - moški posamično|2023]]) | FrenchOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moški posamično|2016]], [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moški posamično|2021]], [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moški posamično|2023]]) | Wimbledonresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 2011 - moški posamično|2011]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2014 - moški posamično|2014]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2015 - moški posamično|2015]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2018 - moški posamično|2018]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2019 - moški posamično|2019]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2021 - moški posamično|2021]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2022 - moški posamično|2022]]) | USOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 2011 - moški posamično|2011]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2015 - moški posamično|2015]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - moški posamično|2018]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2023 - moški posamično|2023]]) | Othertournaments = Yes | MastersCupresult = '''Z''' ([[2008 Tennis Masters Cup#Singles|2008]], 2012, 2013, 2014, 2015) | Olympicsresult = [[Slika:Gold medal.svg|20px]] Zlato (2024) | doublesrecord = {{#property:P555}} | doublestitles = 1 | grandslamsdoublesresults= yes | AustralianOpenDoublesresult = 1R (2006, 2007) | FrenchOpenDoublesresult = 1R (2006) | WimbledonDoublesresult = 2R (2006) | USOpenDoublesresult = 1R (2006) | highestdoublesranking = No. 114 (November 30, 2009) | updated = 25. februar 2013 }}'''Novak Đoković''' ([nôʋaːk d͡ʑôːkoʋit͡ɕ], v [[cirilica|cirilici]] Новак Ђоковић), [[Srbi|srbski]] [[tenis]]ač, * [[22. maj]] [[1987]], [[Beograd]], [[Srbija]]. [[Slika:Signature of Novak Djokovic.jpg|sličica|Podpis Novaka Đokovića]] Rodil se je kot najstarejši sin Srđana in Dijane Đoković (roj. [[Žagar]]).<ref name="Kris Bauers">Kris Bauers, [https://www.knjizara.com/pdf/142290.pdf ''Sportski lider Novak Đoković i uspon Srbije''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220112233128/https://www.knjizara.com/pdf/142290.pdf |date=2022-01-12 }}, Laguna, Beograd, 2014., str. 20.</ref> Njegov oče je Črnogorec,<ref name="SD">{{navedi splet |title=Čast Federeru, Nadalu i Ančiću, ali ja ću biti broj 1 |url=http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20060730/sport03.asp |author=Burazin, Davor |work=[[Slobodna Dalmacija]] |date=2006-07-30 |accessdate=2019-07-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100607082010/http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20060730/sport03.asp |archivedate=2010-06-07 |language=hr |quote=(...) Kad sam ušao u četvrtfinale Roland Garrosa, osobno me nazvao premijer Koštunica, čestitao mi na uspjehu. Šokirao sam se jer je znao baš sve o meni. I da mi je majka Hrvatica, iako je rođena u Beogradu, jer su svi njezini iz Vinkovaca i tamo imam puno rodbine. Tata je Crnogorac, (...)}}</ref> mati pa [[Hrvati]]ca iz [[Vinkovci|Vinkovcev]].<ref name="SD"/> Trenutno je uvrščen na 4. mestu v moškem tenisu. Po mnenju nekaterih trenutnih in nekdanjih profesionalnih teniških igralcev velja za enega izmed največjih teniških igralcev vseh časov. Đokovića trenirata nekdanji slovaški teniški igralec Marian Vajda in nekdanji nemški tenisač ter šestkratni zmagovalec turnirjev za Grand Slam [[Boris Becker]]. Đoković ima najboljši odstotek zmag in porazov (83,00%) v odprti dobi tenisa. Đoković je dobil 24 turnirjev za [[Grand Slam]], kar ga uvršča na prvo mesto v zgodovini tenisa, pred [[Rafael Nadal|Nadala]], in je na prvem mestu na lestvici ATP prebil že 428 tednov. Đoković je osvojil rekordnih desetkrat [[Odprto prvenstvo Avstralije]], ter rekordne 3 zaporedne naslove na odprtem prvenstvu Avstralije od 2011-2013. Osvojil je tudi sedem naslovov na [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtem prvenstvu Anglije]], štiri naslove [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtega prvenstva ZDA]] ter tri naslove [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]]. Leta 2016 je z zmago na Odprtem prvenstvu Francije postal osmi igralec v zgodovini, z osvojenim kariernim Grand Slamom. Djoković je postal tretji človek v zgodovini, ki si lasti vse štiri Grand Slam naslove hkrati, ter prvi po [[Rod Laver|Rodu Laveru]] leta 1969. Đoković je prvi v zgodovini, kateremu je to uspelo storiti na treh različnih površinah (trda podlaga, pesek in trava). Đoković drži rekord vseh časov z osvojenimi 39 Mastersi serije 1000. Đoković je leta 2015 osvojil rekordnih 6 naslovov serije masters 1000 v eni sezoni, ter nanizal rekordnih 31 zaporednih zmag na turnirjih Masters serije 1000. Igral je v finalih vseh devetih turnirjev Masters serije 1000(Skupaj z Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom), pri čemer je edini igralec v zgodovini ki je osem od devetih turnirjev Masters serije 1000 osvojil vsaj 2-krat. Đoković je osvojil zaključni turnir ATP World Tour Final petkrat in je bil del srbske ekipe, ki je osvojila Davisov pokal leta 2010. Đoković je prav tako je osvojil bronasto medaljo med posamezniki na Poletnih olimpijskih igrah 2008. Djoković je prvi srbski igralec, uvrščen na 1. mesto teniške lestvice, ter prvi Srb z zmago na turnirju za Grand Slam. Djoković je v svoji blesteči karieri prejel številne nagrade, med drugim leta 2012, 2015 in 2016 svetovno športna nagrada Laureus za najboljšega športnika leta, leta 2011 nagrado BBC Overseas za športno osebnost leta. Đoković je sezono 4-krat končal na prvem mestu teniške lestvice. Je tudi prejemnik nekaterih najvišjih odlikovanj v domovini Srbiji. == Finali [[Grand Slam]]ov (38) == === Zmage (24) === {{Glava za finala GS}} |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2008 - moški posamično|2008]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jo-Wilfried Tsonga]] || 4–6, 6–4, 6–3, 7–6(2) |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 6–4, 6–2, 6–3 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]] || 6–4, 6–1, 1–6, 6–3 |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||6–2, 6–4, 6–7<sup>(3–7)</sup>, 6–1 |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3)||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||5–7, 6–4, 6–2, 6–7<sup>(5–7)</sup>, 7–5 |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2013 - moški posamično|2013]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(4)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 6–7(2), 7–6(3), 6–3, 6–2 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2014 - moški posamično|2014]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(2)|| {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 6-7<sup>(7-9)</sup>, 6-4, 7-6<sup>(7-4)</sup>, 5-7, 6-4 |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(5)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–7<sup>(4–7)</sup>, 6–3, 6–0 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(3)|| {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 7–6<sup>(7–1)</sup>, 6–7<sup>(10–12)</sup>, 6–4, 6–3 |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2) ||{{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]]||6–4, 5–7, 6–4, 6–4 |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2016 - moški posamično|2016]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(6)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 6-1, 7-5, 7-6<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moški posamično|2016]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] ||{{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]||3–6, 6–1, 6–2, 6–4 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2018 - moški posamično|2018]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(4)|| {{ikonazastave|JAR}} [[Kevin Anderson (tenisač)|Kevin Anderson]] || 6–2, 6–2, 7–6<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - moški posamično|2018]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(3) ||{{ikonazastave|ARG}} [[Juan Martín del Potro]]||6–3, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–3 |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2019 - moški posamično|2019]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(7)||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||6–3, 6–2, 6–3 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2019 - moški posamično|2019]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(5)|| {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 7–6<sup>(7–5)</sup>, 1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 4–6, 13–12<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2020 - moški posamično|2020]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(8)||{{ikonazastave|AUT}} [[Dominic Thiem]]||6–4, 4–6, 2–6, 6–3, 6–4 |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(9)||{{ikonazastave|RUS}} [[Daniil Medvedjev]]||7–5, 6–2, 6–2 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2) ||{{ikonazastave|GRE}} [[Stefanos Cicipas]]||6–7<sup>(6–8)</sup>, 2–6, 6–3, 6–2, 6–4 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(6)|| {{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Berrettini]] || 6–7<sup>(4–7)</sup>, 6–4, 6–4, 6–3 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2022 - moški posamično|2022]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(7)|| {{ikonazastave|AUS}} [[Nick Kyrgios]] || 4–6, 6–3, 6–4, 7–6<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(10)||{{ikonazastave|GRE}} [[Stefanos Cicipas]] || 6–3, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 7–6<sup>(7–5)</sup> |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3) ||{{ikonazastave|NOR}} [[Casper Ruud]]||7–6<sup>(7–1)</sup>, 6–3, 7–5 |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4)||{{ikonazastave|RUS}} [[Daniil Medvedjev]]||6–3, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–3 |} === Porazi (14) === {{Glava za finala GS}} |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2007 - moški posamično|2007]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 6-7(4), 6-7(2), 4-6 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2010 - moški posamično|2010]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2) || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]]||4–6, 3–6, 6–2, 5–7 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]|| 4–6, 3–6, 6–2, 5–7 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(3) || {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]] || 6–7(10), 5–7, 6–2, 6–3, 2–6 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2013 - moški posamično|2013]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]]||{{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]||4–6, 5–7, 4–6 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2013 - moški posamično|2013]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4) || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 2–6, 6–3, 4–6, 1–6 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2014 - moški posamično|2014]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2) ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||6–3, 5–7, 2–6, 4–6 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3) ||{{ikonazastave|SUI}} [[Stan Wawrinka]]||6–4, 4–6, 3–6, 4–6 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2016 - moški posamično|2016]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4) ||{{ikonazastave|SUI}} [[Stan Wawrinka]]||7–6<sup>(7–1)</sup>, 4–6, 5–7, 3–6 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2020 - moški posamično|2020]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(4) ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||0–6, 2–6, 5–7 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(5) || {{ikonazastave|Rusija}} [[Daniil Medvedjev]] || 4–6, 4–6, 4–6 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(2)||{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]]||6–1, 6–7<sup>(6–8)</sup>, 1–6, 6–3, 4–6 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2024 - moški posamično|2024]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(3)||{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]]||2–6, 2–6, 6–7<sup>(4–7)</sup> |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2026 - moški posamično|2026]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] ||{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]] || 6–2, 2–6, 3–6, 5–7 |} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih tenisačev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Đoković, Novak}} [[Kategorija:Srbski tenisači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Srbijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Srbijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Srbijo]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2024]] 44zdtmtqceajx0x1oycwz862hj5lphc 0 149731 6732431 6714842 2026-08-07T19:26:27Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zaselki v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732431 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Log}} [[Slika:Log-Vipava.jpg|thumb|Pogled na Log z [[Zemono|Zemona]].]] '''Log''' (tudi ''Log pri Vipavi'') je [[zaselek]] vasi [[Budanje]] blizu [[Vipava|Vipave]] v [[občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]]. ===Cerkev Marije Tolažnice=== [[File:Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein - Romarska cerkev v Logu pri Vipavi.jpg|thumb|levo|Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein: Cerkev in zaselek okoli leta 1843]] Mogočna [[cerkev (zgradba)|podružnična cerkev]] ''Marije Tolažnice'' ([[Župnija Vipava]]), ki obvladuje celotno zgornjo [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], stoji ob eni nekdaj (pred izgradnjo avtoceste) naprometnejših cest v Sloveniji. Po [[legenda|legendi]] je bilo tu svetišče že v [[Antika|antiki]]. Prva cerkev pa je bila dokumentirana 1320, od te sta se ohranila dva [[gotika|gotska]] [[sklepnik]]a. Sedanja [[cerkvena ladja|triladijska cerkev]] je bila postavljena v letih med 1619 do 1622, ko je Log postal pomemben [[romanje|romarski kraj]]. V letih 1826 do 1831 so stranski ladji prezidali v [[kapela|kapele]] in v letih 1867 do 1874 še pevski [[kor]]. Notranjost je poslikal [[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein|F. Goldenstein]] 1842-44. [[Klasicizem|Neoklasicistični]] veliki [[oltar]] iz belega [[marmor]]ja so postavili leta 1802 in vanj 1861 postavili [[slika (umetnost)|sliko]] [[Mihael Stroj|Mihaela Stroja]] ''Marija z Jezusom'', ki je nadomestila [[Jožef Tominc|Tominčevo]] sliko iz leta 1820. Poleg cerkve stoji tudi [[spomenik madžarskemu vojaku]]. ==Glej tudi== * [[Župnija Vipava]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} {{sloNaselje-stub}} [[Kategorija:Budanje]] [[Kategorija:Zaselki v Sloveniji]] bovxdow417mzk1z5gfuokxolz2u5izc 0 160584 6732245 6605577 2026-08-07T14:05:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=17. oktober 1969}} '''Mirna Macur''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociologija|sociologinja]], * 1969, [[Celje]]. Deluje kot družboslovna raziskovalka na [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnem inštitutu za javno zdravje]], kjer med drugim proučuje [[zasvojenost]] z [[videoigra]]mi,<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tudi-racunalniske-igre-so-lahko-narkotiki.html |title=Mirna Macur: Tudi računalniške igre so lahko narkotiki |last=Žibret |first=Andreja |date=2016-08-17 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2018-10-04 |archive-date=2018-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181004185950/https://www.delo.si/novice/slovenija/tudi-racunalniske-igre-so-lahko-narkotiki.html |url-status=dead }}</ref> in predavateljica na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije]].<ref name="fudš">{{navedi splet |url=http://www.fuds.si/sl/izr-prof-dr-mirna |title=izr. prof. dr. Mirna Macur |publisher=Fakulteta za uporabne družbene študije |accessdate=2018-10-04 |archive-date=2018-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181004203111/http://www.fuds.si/sl/izr-prof-dr-mirna |url-status=dead }}</ref> == Življenjepis == V [[Velenje|Velenju]] je končala naravoslovno-matematično srednjo šolo (program gimnazija). Leta 1993 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]], smer družboslovna informatika z nalogo ''Razkritje identitete in vzorec popisnih podatkov''. Leta 1996 je magistrira na isti fakulteti z nalogo ''Evalvacija kulturne politike na področju gledališke dejavnosti'' in leta 2000 še doktorirala pri mentorju [[Veljko Rus|Veljku Rusu]] z disertacijo ''Vpliv privatizacije na kakovost zdravstvenih storitev - evalvacija z vidika uporabnika''. V času doktorskega študija je delovala tudi kot predsednica Društva mladih raziskovalcev Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/274374/nova-predsednica-dmrs-mirna-macur |title=Nova predsednica DMRS Mirna Macur |date=1997-04-24 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2018-09-22}}</ref> Disertacija je primer evalvacije privatizacije zdravstva – njeno uspešnost merimo s kakovostjo zdravstvenih storitev. Sodobni koncepti kakovosti postavljajo uporabnika v središče (uporabniki opredeljujejo kaj je kakovost in jo tudi evalvirajo), tudi sodobne težnje v evalvacijskih raziskavah dajejo uporabnikom vedno večji pomen, žal pa je njihov pomen v zdravstvu še vedno podrejen izvajalskemu. V delu je prikazana raziskava o kakovosti zdravstvenih storitev pri zasebnikih. Med letoma 2007 in 2013 je bila prodekanja za študentske in študijske zadeve na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ).<ref name="fudš"/> == Področja delovanja == === Izobraževalna dejavnost === *Statistika *Kvantitativne raziskave v družboslovju *Metodologije v družboslovju *Kvalitativne raziskave === Raziskovalna dejavnost === *Družboslovne raziskave *Sodobni, inovativni izobraževalni procesi *Intelektualni kapital in upravljanje z znanjem *Zdravstveni sistemi, management v zdravstvu, kakovost zdravstvenih storitev *Varstvo osebnih podatkov *Soavtorica odmevne raziskave [http://www.fuds.si/nimages/dynamic_novice/druzbeni_stroski_igralnistva_porocilo.pdf Družbeni stroški igralništva]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=222 |title=Macur, Mirna |work=Šaleški biografski leksikon |date=2012-10-16 |accessdate=2018-09-22}} == Zunanje povezave == * [http://www.fdvinfo.net/index.php?fl=2&lact=1&bid=998&p1=1744&p2=552&p3=0&id=1147&page=2&parent=29 Intervju z dr. Mirno Macur] * [http://www.fuds.si/si/node/330 Predstavitev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090402134903/http://www.fuds.si/si/node/330 |date=2009-04-02 }} * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=14641 Bibliografija po katalogu COBISS] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macur, Mirna}} [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Macur, Mirna]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Macur, Mirna]] s5wrowy48ph66pnxxd4rojd41mtzt3o 0 166215 6732449 6410162 2026-08-07T20:18:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6732449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Vlahi | image = [[Slika:Map-balkans-vlachs.png|330px]] | caption = Zemljepisna področja, kjer živijo Vlahi | region1 = {{zastava|Romunija}} • {{zastava|Moldavija}} • {{zastava|Grčija}} • {{zastava|Albanija}} • {{zastava|Severna Makedonija}} • {{zastava|Ukrajina}} • {{zastava|Bolgarija}} • {{zastava|Srbija}} • {{zastava|Hrvaška}} | pop1 = &nbsp; | languages = [[romunščina]], [[aromunščina]], [[meglenoromunščina]], [[istroromunščina]] | religions = | related = [[Romuni]], [[Aromuni]] }} '''Vlahi''' ({{jezik-sq|Vllehë}}, {{jezik-grc|Βλάχοι}}, {{jezik-sr|Власи}}) je prvotno splošno ime, s katerim so [[Slovani|južni Slovani]] po svoji naselitvi na [[Balkan]]u imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane [[Rimsko cesarstvo|Romane]], romanizirane [[Iliri|Ilire]], [[Trakija|Tračane]] in druge. Ime je kasneje dobilo tudi druge pomene. Ime Vlah izvira iz poimenovanja [[Kelti|keltskih plemen]]: [[Rimljani]] so jih imenovali ''Volcae'', [[Germani]] pa ''*Walhōz''. Kasneje je naziv ''*Walhōz'' (srednje visokonemško ''Walch'', od koder so tudi pridevniki ''walhisch'', ''voelsch'''), postal splošen naziv za Kelte, po romanizaciji [[Galija|Galije]] pa za Romane – [[Francozi|Francoze]], [[Italijani|Italijane]], [[Švica|Retoromane]] in [[Romuni|Romune]]. Slovani so ime prevzeli delno od [[Germani|Germanov]], delno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]] (grško βάλαχος). V našem okolju se v obliki Lah naziv uporablja tudi za Italijane. Nekateri viri iz [[13. stoletje|13. stoletja]] z imenom Vlah poimenujejo tudi [[Dubrovniška republika|Dubrovčane]] in ostale prebivalce [[Jadransko morje|jadranskih obalnih mest]], ker je tam živelo še nekaj romanskih prebivalcev. Naziv Vlah se je prav gotovo najpogosteje uporabljal za manjše skupine romansko ([[Romuni|romunsko]]) govorečega, večinoma [[nomadi|nomadskega prebivalstva]] [[Balkan]]a od [[Makedonija|Makedonije]] do [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskega zaliva]]. Razen s splošnim imenom Vlahi so jih imenovali tudi Romuni, [[Aromuni]], Cincarji, Čiči (istrski Vlahi), Morovlahi (Morlaki), Karavlahi, Kucovlahi, Karavuni, Karavunci, Karakačani, Meglenski Vlahi itd. Pravni položaj Vlahov je bil ponekod določen s posebnimi zakonskimi določili ([[Dušanov zakonik]], Zakonik cetinskih Vlahov). Vlahi so počasi opustili nomadski način življenja: najprej so začeli prezimovali v zasilnih naseljih (katunih), od [[15. stoletje|15. stoletja]] dalje pa so živeli v stalnih vlaških vaseh. Lastnikom pašnikov so morali plačevati davke (travarina, del prirasta živine) ali opravljati razna dela, na primer pasti živino svojega fevdalnega gospoda. Vlahi so na ozemlju Balkana že davno opustili svoj jezik (razen v istrski [[Čičarija|Čičariji]]) in prenehali obstojati kot posebna etnična skupina, vendar so za seboj pustili mnogo, predvsem [[toponim|geografskih imen]], na Slovenskem na primer [[Laško]].{{Navedi vir}} Vlahi živijo danes samo še v osmih vaseh v Čičariji, kjer so deloma ohranili tudi romunski jezik, prisotni so v večjem številu še v Makedoniji, Albaniji in Grčiji. Makedonski Vlahi (Cincarji) sami sebe imenujejo ''Arm'nj'' (iz latinskega Romaus, Rimljan). Živijo večinoma v mestih ([[Kruševo]], [[Bitola]]), nomadske Cincarje pa imenujejo tudi Karavunci, Karaguni, Karakačani ali Kucovlahi. Vlahi so v Albaniji in Grčiji znani tudi pod nazivom Aromuni. Meglenski Vlahi živijo pod planino [[Kožuf|Kožuv]]. Bavijo se pretežno s poljedelstvom in se od Cincarjev razlikujejo po jeziku, noši in običajih. ==Vir== *Opća enciklopedija JLZ ==Glej tudi== * [[Uskoki]] * [[Vlaška]] * [[Istroromuni]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Balkana]] [[Kategorija:Ljudje iz antike]] b7h7nuc02gsrsm5j6xkph1pt81rv87c 0 169084 6732641 6387993 2026-08-08T08:38:29Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6732641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[17. februar]] [[1583]], † [[2. april]] [[1641]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Braunschweig-Lüneburg, Georg}} [[Kategorija:Rojeni leta 1583]] [[Kategorija:Umrli leta 1641]] [[Kategorija:Danski generali]] 6fbyj46hhzni5dj7osfzvs6q5p0dc1d 6732643 6732641 2026-08-08T08:40:32Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Umrli leta 1641]]; −[[Kategorija:Rojeni leta 1583]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[17. februar]] [[1583]], † [[2. april]] [[1641]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Braunschweig-Lüneburg, Georg}} [[Kategorija:Danski generali]] cbyviw47sdh0jwnkthxm5rken1ijznw 6732644 6732643 2026-08-08T08:41:02Z Engelbert 76895 pp 6732644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georg Wilhelm Braunschweig-Lüneburg''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[17. februar]] [[1582]], † [[2. april]] [[1641]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Braunschweig-Lüneburg, Georg}} [[Kategorija:Danski generali]] g3ct1gczpcwju593wmvwqywakwe3ux8 0 169501 6732751 5926220 2026-08-08T11:55:00Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6732751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Anthony Coucheron |nickname= |alma-mater= |allegiance=[[Danska-Norveška]] |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Skanijska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Anthony Coucheron''' (tudi '''Anton Coucheron''' oz. '''Anthony Willemsen'''), [[Nizozemci|nizozemsko]]-[[Norvežani|norveški]] [[general]] in [[vojaški inženir]], * [[1650]], † [[14. marec]] [[1689]], [[Akershus]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coucheron, Anthony}} [[Kategorija:Rojeni leta 1650]] [[Kategorija:Umrli leta 1689]] [[Kategorija:Nizozemski generali]] [[Kategorija:Nizozemski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Danski generali]] [[Kategorija:Danski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Norveški vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani skanijske vojne]] ebqzaefjru3cywgvxisp9a06rn23dzl 6732753 6732751 2026-08-08T11:57:38Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1650]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1689]]; −[[Kategorija:Norveški vojaški inženirji]]; −[[Kategorija:Veterani skanijske vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Anthony Coucheron |nickname= |alma-mater= |allegiance=[[Danska-Norveška]] |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Skanijska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Anthony Coucheron''' (tudi '''Anton Coucheron''' oz. '''Anthony Willemsen'''), [[Nizozemci|nizozemsko]]-[[Norvežani|norveški]] [[general]] in [[vojaški inženir]], * [[1650]], † [[14. marec]] [[1689]], [[Akershus]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coucheron, Anthony}} [[Kategorija:Nizozemski generali]] [[Kategorija:Nizozemski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Danski generali]] [[Kategorija:Danski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Norveški generali]] i6511kbgsvjtn3nw56kwampt7nk2mfj 0 169980 6732564 6714461 2026-08-08T04:56:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732564 wikitext text/x-wiki :''Ne sme se zamenjevati s [[protipapež Klemen VIII.|protipapežem Klemenom VIII.]].'' {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Klemen VIII. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Klemen VIII. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[30. januar]] [[1592]] (izvoljen) | term_start = [[2. februar]] [[1592]] (posvečen; <br> [[9. februar]] ustoličen in kronan) | term_end = [[3. marec]] [[1605]] (13 let, 1 mesec, 3 dni) |predecessor=[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]] | opposed = | successor = [[Papež Leon XI.|Leon XI.]] | ordination = [[1580]] | ordinated_by = | consecration = [[2. februar]] [[1592]] | consecrated_by = [[Alfonso Gesualdo di Conza]] | cardinal = [[18. december]] [[1585]] | created_cardinal_by= [[papež Sikst V.|Sikst V.]] | rank = [[Seznam papežev|231. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]] <br>[[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marija Snežna]] v [[Rim]]u | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Silvestro Aldobrandini<br>pravni svetovalec<br>Lisa Deti. | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = |previous_post= | alma_mater = [[Univerza v Bologni]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Clemente VIII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Klemen }} '''Papež Klemen VIII.''' (rojen kot '''Ippolito Aldobrandini (starejši)'''), [[italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[24. februar]] [[1536]], [[Fano]], † [[3. marec]] [[1605]]. [[Rim]] ([[Papeška država]], danes: [[Italija]]). <br> [[papež]] je bil med letoma 1592 in 1605. == Življenjepis == === Mladost in vzpon === Ippolito Aldobrandini se je rodil v [[Fano|Fanu]] (danes pokrajina Pesaro e Urbino) v severni [[Italija|Italiji]] dne 24. februarja 1536. Oče je bil znan florentinski pravni svetovalec Silvestro Aldobrandini iz ugledne plemiške rodbine, mati pa Lisa Deti. Oče je bil prisiljen pobegniti zaradi svoje [[Medičejci|proti-medičejske]] naravnanosti; bil je uslužbenec pri več vojvodih, dokler ga ni 1548 vzel pod svojo zaščito kardinal [[Alessandro Farnese]]; tako je postal konsistorialni odvetnik v Rimu. Kljub težavnim gmotnim razmeram je Hipolit mogel v šole in sicer v Padovi, Perugii in [[Univerza v Bologni|Bologni]], kjer je doktoriral iz obojnega prava.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/ |title=Clemente VIII, papa|publisher=Treccani|date=1982|accessdate=26. januar 2017}}</ref> Postal je podobno kot oče tudi on odličen pravnik. === Cerkvene službe === * Konsistorialni odvetnik pod [[papež Pij V.|Pijem V.]] od 1566 do 1572; * avditor pri [[Rimska rota|Rimski roti]] 1569; * pomočnik [[dominikanci|dominikanskemu]] kardinalu [[Michele Bonelli|Bonelliju]] med diplomatsko misijo v Španiji 1571-1572; * 1580 je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]; * memorialni tajnik 1585; * datarij njegove svetosti od 15. maja 1585 do 11. junija 1586; * [[papež Sikst V.|Sikst V.]] ga je imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri San Pancraziu 18. decembra 1585; * vrhovni penitenciar od 12. junija 1586 do 29. januarja 1592; * legat a latere na Poljskem od 1588 do 1589. == Papež == [[File:Clem8.jpg|thumb|150px|left|<center> Klemen VIII.]]</center> [[File:Cavalier d'arpino, ritratto di papa Clemente VIII aldobrandini, 1598 ca (cropped).jpg|180px|thumb|<center> Klemen VIII. je bil pobožen, učen in delaven mož]]</center> === Napet in buren [[konklave]] === Hipolit je bil v letu 1591 večkrat papabilis – tudi takrat, ko je bil izvoljen [[papež Gregor XIV.|Gregor XIV.]], ki ni papeževal niti leto dni in je umrl po kratki bolezni v noči med 15. in 16. oktobrom 1591. V konklavu, ki se je sešel deset dni pozneje, je imel še več možnosti, ker ga je tokrat podpirala tudi Španija – seveda pod pogojem, če ji ne uspe vriniti primernejšega kandidata. Med njimi je bil tudi kadinal Giovanni Antonio Facchinetti, za katerega se je [[kardinalski zbor]] odločil že po dveh dneh sejanja, in si je izvolil ime [[papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]. Toda tudi njegov pontifikat – podobno kot njegovih dveh predhodnikov, ni trajal dolgo: že 30. decembra istega leta je umrl po komaj 62 dneh vladanja. Tako so se že četrtič, v manj kot enem letu, zopet zaprla vrata konklava za škrlatniki. Razmerje med strankami je bilo podobno prejšnjemu; največ možnosti je imel kardinal [[Giulio Antonio Santori|Santori]], ki ga je sicer podpirala Španija, ni pa bil priljubljen pri tovariših zaradi svojega neprijaznega in svojeglavega značaja, kar bi lahko prevesilo tehtnico v korist drugega. 10. januarja 1592 so se zaprla konklavska vrata. Naslednjega jutra je špansko usmerjeni kardinal [[Lodovico Madruzzo|Madruzzo]] poskusil, da bi izvolili Santorija ''z odobravanjem''; vendar je skupina 16 kardinalov pod [[Marco Sittico Altemps|Altempsovim]] vodstvom zapustila Pavlinsko kapelo, kjer so potekale volitve, in se podala v [[Sikstinska kapela|Sikstinsko kapelo]], kjer se jim je kmalu pridružil še kardinal [[Ascanio Colonna|Colonna]]. Ostali kardinali – tudi Aldobrandini – so kljub manjšemu številu obljubili svoj glas Santoriju; ko so pa listke prebrali, so bili štirje nasprotni; polagoma pa so ga pustili na cedilu še drugi španskoljubi kardinali in dali svoj glas drugim; na koncu so se zedinili za sporazumnega kandidata Aldrobrandinija in ga izvolili popoldne, 30. januarja 1592. Kako buren je bil ta konklave, je nazorno opisal [[Leopold von Ranke|Ranke]] v svoji ''Zgodovini rimskih papežev''<ref>Leopold von Ranke: ''Geschichte der römischen Päpste'', 9. izd., II, 150s.</ref> Odločilnega pomena za Hipolitovo izvolitev je bila podpora [[Filip II. Španski|Filipa II.]]; Španci pa seveda niso mogli vedeti, da ga podpira tudi veliki vojvoda [[Toskana|toskanski]] [[Ferdinando I. de' Medici|Ferdinando]]; čeprav tega na zunaj ni kazal, je skrivaj zapovedal svojim ljudem že oktobra 1590, naj podprejo Aldobrandinija, če se le pokaže prilika. 30. januarja 1592 ga je torej 52 kardinalov izvolilo ''po soglasju''<ref>''po soglasju'' ({{lang-la|acclamatio, per acclamationem}}; {{lang-en|per acclamation}}; {{lang-it|per adorazione, per acclamazione}}; {{lang-de|durch Akklamation}}; {{lang-ru|aкклама́ция — «крик, восклицание}}) – to pomeni, da so papeža izvolili soglasno po dogovoru volilcev ali z vzklikanjem ali z dvigom rok.</ref> za [[papež]]a; 2. februarja je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]], a 9. februarja je bil [[papeško ustoličenje|ustoličen]] in kronan. Novi pontifik si je izbral ime Klemen VIII. V trenutku povišanja na papeški sedež še ni dopolnil 56 let ter je veljal za mladega papeža. Po velikosti je bil malo nad povprečjem, po naravi trdoživ – če izvzamemo [[protin]], ki ga je mučil že od časov škrlatništva; bil pa je neutruden delavec. Hotel se je osebno pozabaviti s sleherno zadevo; tako so o njem pravili 1598 [[Beneška republika|beneškemu]] poslancu pri [[Sveti sedež|Svetem sedežu]] [[Giovanni Dolfin|Dolfinu]],<ref>Giovanni Dolfin (1545-1622) je bil italijanski kardinal in politik</ref> češ da »papež hoče vse vedeti, vse brati in vse urejati.«<ref>E. Alberi: ''Relazioni degli ambasc. veneti al Senato'', s. 2, IV, Firenze 1857, str. 455</ref> Celo kadar so ga napadi njegove hudine prisiljevali leči v posteljo, je nadaljeval s sprejemanjem avdienc ter se živo zanimal za vse važnejše zadeve.<ref name="#1"/> === [[Sveto leto]] 1600 === [[File:AnnoSanto156 CastelAngelo-1600.jpg|thumb|180px|<center><small>[[Umetni ogenj|Umetni ognji]] nad [[Angelski grad, Rim|Angelskim gradom]] v [[sveto leto|svetem letu]] [[1600]]]] </center></small> [[Sveta vrata]] je papež odprl s kakim dnem zamude od običajnega [[Božič]]a, in sicer 31. decembra 1599, zaradi hudega [[protin]]skega napada. Velik vtis je napravilo istočasno odpiranje vseh rimskih svetih vrat, ki ga je spremljalo zvonjenje vseh rimskih cerkva, pomešano s pokanjem topov na [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. Začela se je velika dejavnost: odprli so gostilne, trgovine in prenočišča; uvedene so bile hude kazni za povišanje cen; prepovedane so bile [[pust]]ne norčije; odprli so posebno zavetišče za revne škofe in duhovnike z onkraj Alp; židovska rimska skupnost je podarila 500 slamnjač in rjuh. Sveto leto 1600 pomnijo kot eno najbolj obiskanih: v Rim, ki je štel takrat 100.000 prebivalcev, je prišlo samo za [[Velika noč|Veliko noč]] čez 200.000 romarjev, ki so dobili popolni [[cerkveni odpustki|odpustek]], če so kot tujci obiskali svetoletne cerkve 15-krat, kot Rimljani pa 30-krat. Papež je med svetim letom dajal sam dober zgled s strežbo romarjem pri mizi, s spovedovanjem čez [[Veliki teden]], s hojo po kolenih čez svete stopnice, z vsakodnevnim skupnim kosilom z dvanajstimi reveži, ter s 60-kratnim obiskom svetih krajev. Osebno je obiskal vse spokorne kraje, da bi se prepričal o njihovi urejenosti in primernosti; kardinali pa so v znamenje spokornosti slekli škrlatna oblačila.<ref name="#2">{{navedi splet|url= http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm|title= Clemente VIII|publisher= Leonardo|date= |accessdate= 1. februar 2017|archive-date= 2017-02-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20170211080657/http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm|url-status= dead}}</ref> To sveto leto imenujejo tudi ''veličastno'', ''spektakularno''. Romarje so sedaj sprejemale [[bratovščina|bratovščine]], ki so delovale v duhu [[katoliška prenova|katoliške prenove]]. Tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] so že obstajale bratovščine, ki pa so romarje le spremljale in niso imele kakega posebnega učinka pri njihovi osrkbi. Sedanje bratovščine pa so zadobile pobožnostni in bogoslužni videz, in niso bile toliko posvečene svetim zavetnikom umetnosti, obrti ali krajev, kolikor so jih bolj navdihovale posamezne bogoslovne zamisli: ''Divino amore, Gran Sacramento, Santissima Trinità (Božja ljubezen, Najsvetejši zakrament, Presveta Trojica)''. V škofijskem merilu so bratovščine sestavljale najveličastnejše dele procesij, z barvnimi pokrivali, z velikimi in pisanimi praporji, nosilci kipov in okrašenih razpel, pa vse do z zlatom vezenih nebes (baldahinov). V svetih letih so bratovščine organizirale urejena romanja oblečene v boljše noše in z daleč vidnimi znamenji. Minil je čas, ko se je ubog romar podal na pot sam, z obleko na sebi, z gorjačo v roki, s peresom na glavi in z bučo za vodo za pasom, za okras je pa imel školjko, Veroniko ali palmo. Sedaj so se romanja odvijala z ritmom procesije, ob petju svetih pesmi in s skoraj bogoslužnim redom. Iz tega svetega leta je ostal spomin na neko bratovščino iz bližine [[Velletri]]ja, kjer so šli spredaj ''»mnogi dečki oblečeni v angelce«, pa tudi na družbe spokornikov, ki so bili oblečeni v črno, zeleno, rdeče, vijolično »in v druge barve, z mnogimi podobami, križi in drugimi nabožnimi predmeti«''. Za red so skrbeli »uradniki s tolkači in žezli«. Tudi druge romarske skupine so bile oblečene v različne sijajne obleke. Vhod v Rim teh romanj je predstavljal neko vrsto pobožne zabave in Rimljani so pohiteli k vratom, ko so slišali za kako novo izvirno skupino, ki je po kronistovih besedah »razgrela celo mesto s pobožnostjo«. Sedaj je vse postalo priložnost za prizor in predstavo; novi Rim je dobival videz velikanske pozornice, na kateri so tudi sveta romanja postajala igralci. Nobena od teh procesij ni smela iti čez [[trg Campo de' Fiori]] ob bledi in sivi zori 27. februarja 1600, ko se je bedno 51-letno telo, ki sta ga navdajala častihlepnost in razočaranje, spreminjalo v pepel. Že pred sedmimi leti ga je [[Beneška republika]] izročila [[inkvizicija|inkviziciji]], ki ga je obtožila za herezijo. Žalosten konec [[Giordano Bruno|Giordana Bruna]] pač ni ganil skoraj nikogar. Znan kot čudaški frater, znan kot avtor skoraj nerazumljivih del, znan kot učitelj skrivnostnih [[kabala|kabalnih]] obredov, se je sam imenoval »sin očeta Sonca in matere Zemlje« - a je bil temna osebnost v teh dneh sijajnih verskih izražanj. Zavrnili so ga vsi: katoličani in protestanti, hebrejci in laiki, plemstvo in ljudstvo, akademiki in teologi. Brat Bruno se je opredeljeval kot »prebujevalec spečih, krotilec nevednosti, ne Italijan, ne Anglež, ne moški, ne ženska, ne škof ne vladar, ne človek s togo ali mečem, ne menih ali laik, ampak državljan in domačin celega sveta.« Vsekakor bi bili lahko počakali še kak mesec, da ne bi ta žalostna grmada zagorela ravno med [[sveto leto|svetim letom]], ki ga je oznanil papež Aldobrandini, Klemen VIII.; škoda pač, da je ta grmada sploh zagorela – toda tudi to je znamenje takratne miselnosti, danes nam nerazumljive, ki je obračunavala s krivoverci, pa četudi so bili vedeži. Umetnosti skrbeti za romarje so se posvetili bivši vojak [[Ignacij Lojolski]], ki se je predal dejanjem dobrodelnosti. [[Kamil de Lellis]] je sledeč zgledu [[Filip Neri|Filipa Nerija]] mislil na vse tiste, ki jih je bolezen prisilila k izstopu iz pisanih romarskih povork. Družba, ki jo je osnoval, se je posvetila službi bolnikom, v katerih so služili samemu [[Jezus Kristus|Kristusu]]. Poleg teh dobrodelnikov je zaznamoval sveto leto tudi [[jezuiti|jezuit]] [[Robert Bellarmino]], ki se je posvetil poučevanju zablodelih. Kljub temni senci Brunove grmade so bili ti liki svetli, otipljivi in vidni znaki svetosti tega svetega leta.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=144-151.}}</ref> Med jubilejnim svetim letom 1600 je obiskalo sveta mesta tri milijone romarjev.<ref name=Loughlin>[http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm Loughlin, James. "Pope Clement VIII." The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 3 Sept. 2014]</ref> === Ekumensko delo === [[File:Administrative divisions of the Greek Catholic Church in Polish-Lithuanian Commonwealth in 1772.PNG|240px|thumb|left|<center>Zemljevid vseh grškokatoliških [[škofija|škofij]] <br><small> v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]], ki so pristopile k polni [[krščanstvo|krščanski]] edinosti z [[Brestlitovska unija|Brestlitovsko unijo]] (stanje [[1772]]); v sredi Lucko-ostroška škofija.]]</small></center> [[File:Simmler Martyrdom of Josaphat Kuntsevych.jpg|thumb|180px|<center>Mučeništvo [[škof]]a [[Jozafat Kuncevič|Jozafata]]<br><small>[[Vitebsk]] [[1623]]; naslikal [[Poljska|poljski]] [[slikar]] [[Józef Simmler|Simmler]] (1823-1868) [[1861]]]]</small></center> [[File:marka2.jpg|right|thumb|180 px|Spominska znamka ob 350-letnici [[Brestlitovska unija|Brestlitovske unije]].]] Po tridentinskem cerkvenem zboru se je poživilo versko življenje in gorečnost. Med [[Poljaki]] so jezuitje z veliko gorečnostjo delali za utrjenje in razširjenje katoliške vere. S slovesno službo božjo, z navdušenimi govori, v šolah in spisih so vnemali ljudstvo za katoliško vero. Duša vsega dela je bil največji poljski cerkveni govornik [[jezuiti|jezuit]] [[Peter Skarga|Skarga]] (1536-1612), ki je katoličane navdušil za apostolsko delo med razkolniki in za to delo pridobil duhovščino, plemstvo in kralja.<ref>{{navedi splet|url=httphttp://www.newadvent.org/cathen/14034a.htm |title=Peter Skarga |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Leta 1595 in 1596 je večina [[Malorusi|maloruskih]]<ref>Franc Grivec govori 1909 o Malorusih; danes jih navadno imenujemo Beloruse, Ukrajince in Rusine. Glede nazivov in verske ter narodnostne pripadnosti tudi danes ni popolne jasnosti, niti med njimi samimi; takrat so ''Malorusi'' pomenili razlikovanje od ''Velikorusov'' oziroma ''pravih Rusov''.</ref> škofov sprejela unijo (v Brestu, tedaj Brestlitovsku). Sedanji [[Galicija|gališki]] [[Rusini]] so se šele 100 let pozneje zedinili<ref>Premisl 1691, Lvov 1700</ref>. Mnogo Rusinov je še ostalo v razkolu, posebno [[Kozaki]] so bili vedno fanatični nasprotniki unije. Vseh zedinjenih Rusinov je bilo gotovo okoli 10 milijonov. Mlada unija pri Poljakih ni imela potrebne opore in pomoči; kljub vsem težavam se je unija še vzdrževala, ker je imela svojo podlago v prepričanju ljudstva in duhovščine. Maloruska unija je pokazala veliko žilavost in veliko življenjsko silo: niti najhujša ruska nasilja je niso mogla popolnoma uničiti. Ni manjkalo nasprotovanj in sovražnosti: [[Polock|pološkega]] nadškofa [[Jozafat Kuncevič|Jozafata Kunceviča]], ki je bil eden od najbolj vnetih zagovornikov in širiteljev zedinjenja, so kruto umorili razkolniški razbojniki v [[Vitebsk]]u 1623; k svetim ga je prištel 1867 [[papež Pij IX.|Pij IX.]].<ref name="#2"/> 1875. je bila končno formalno uničena zadnja unijatska škofija Holm, a v srcih uniatov se je edinost še ohranila. Ko je 1905 – po katastrofalnem porazu v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] ruska vlada končno dovolila večjo versko svobodo, je okoli 200.000 bivših unijatov prestopilo v rimsko-katoliško Cerkev, ker grško-katoliški obred v Rusiji takrat še ni bil dovoljen. V Galiciji se je unija stanovitno ohranila; gotovo ne iz političnih ozirov, ampak iz prepričanja. — Takšno je bilo stanje v začetku 20. stoletja, kot ga opisuje sodobnik [[Franc Grivec]].<ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt |title=Vzhodno cerkveno vprašanje|publisher=Fran Grivec|date=1909|accessdate=20. januar 2014}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=F. Grivec|title=Vzhodno cerkveno vprašanje|page=22.23}}</ref> [[Brestlitovska unija]] pomeni torej zedinjenje pravoslavnih metropolitanskih področij, »Kijeva in cele Rutenije«, tedaj v sestavi Poljske (poljsko-litovska unija), s katoliško Cerkvijo. Zedinjenje je bilo vzpostavljeno v Rimu 1595, a potrjeno na sinodi v Brestlitovsku (danes [[Brest, Belorusija|Brest]]) 1596. Vrhovno oblast rimskega [[papež]]a in katoliške dogme je sprejel večji del pravoslavne duhovščine in manjši del vernikov. Uniatska Cerkev je ohranila lastno bogoslužje na [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanskem jeziku]], [[julijanski koledar]], svojo lastno hierarhijo, precejšnjo notranjo samostojnost in možnost poročenosti za duhovnike. V političnem smislu je [[Brestlitovska unija]] pomenila poskus zmanjšanja odvisnosti beloruskih in ukrajinskih dežel [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] od ruskih carjev prek pravoslavne hierarhije, zlasti po ustanavljanju moskovske patriarhije v Moskvi 1589. Z razdelitvijo [[Poljska|Poljske]] 1793 so področja, ki so prišla pod Rusijo, pripojili Sveti sinodi v Peterburgu, a prostor vzhodne Galicije je ohranil unijo. 1946 si je grko-katoličane Ruska pravoslavna Cerkev pod [[Stalin]]om nasilno podredila. Razpad [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je 1990 omogočil uradno javno organiziranje ukrajinske grkokatoliške Cerkve (katoličani vzhodnega obreda).<ref>{{navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=9427|title=Brestlitovska unija|publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža |date=|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Po ruskem vdoru v vzhodne dele [[Ukrajina|Ukrajine]] in zasedbi ter priključitvi [[Krim, Ukrajina|Krima]] [[Rusija|Rusiji]] 31. marca 2014 pa je preganjanje katoličanov obeh obredov – kakor tudi vseh drugih veroizpovedi pod vodstvom [[ruska pravoslavna Cerkev|ruskega pravoslavja]] – znova izbruhnilo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.carsa.rs/ukrajinski-jezik-je-stvoren-vestackim-putem-1794-godine/|title=Украјински језик је створен вештачким путем 1794. године|publisher=Carsa|date=18. december 2015|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202081434/http://www.carsa.rs/ukrajinski-jezik-je-stvoren-vestackim-putem-1794-godine/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.novosti.rs/vesti/planeta.299.html:509006-Dr-Milorad-Ekmecic-Ukrajina-je-oduvek-Malorusija|title= Milorad Ekmečić: Ukrajina je oduvek Malorusija|publisher=Večernje novosti |date=7. September 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://fakti.org/rossiya/medija-menju/velikorusi-malorusi-i-belorusi-vode-zajednicku-borbu-za-kijev|title=Марија Петрова: Великоруси, Малоруси и Белоруси воде заједничку борбу за Кијев|publisher=Rossiya|date=22. avgust 2014|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202054702/http://fakti.org/rossiya/medija-menju/velikorusi-malorusi-i-belorusi-vode-zajednicku-borbu-za-kijev|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianlondon.co.uk/en_GB/persecution-ukrainian-greek-catholic-church-ww2-26-09-2016/ |title= Persecution of the Ukrainian Greek Catholic Church after WW2|publisher=Educational|date=26. september 2016|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/14330/Ukrainian-Catholics-fearful-of-persecution.aspx|title=John L. Allen Jr.: A great Catholic renaissance in Ukraine may be at risk|publisher=National Catholic Reporter|date=22. maj 2010|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203090113/https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/14330/Ukrainian-Catholics-fearful-of-persecution.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.catholicnewsagency.com/news/ukrainian-catholics-experiencing-total-persecution-in-crimea/|title=Sonya Bilocerkowycz and Sofia Kochmar: Ukrainian Catholics experiencing 'total persecution' in Crimea|publisher=Catholic News|date=18. marec 2014|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202065715/http://www.catholicnewsagency.com/news/ukrainian-catholics-experiencing-total-persecution-in-crimea/|url-status=dead}}</ref> Novo upanje za zboljšanje medsebojnih odnosov med katoliško in pravoslavno Cerkvijo je prižgalo srečanje med rimskim [[papež Frančišek|papežem Frančiškom]] in moskovskim [[patriarh Ciril|patriarhom Cirilom]] v Havani 12. februarja 2016. Katoliška stran se je tam v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] odpovedala (vsaj začasno) uniatskega načina zedinjenja, pravoslavna stran pa je prvič uradno priznala obstoj grko katoličanov, ki jih je danes največ v [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref>{{navedi splet|url=http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/12/joint_declaration_of_pope_francis_and_patriarch_kirill/1208117|title=Skupna izjava papeža Frančiška in patriarha Cirila (Joint Declaration of Pope Francis and Patriarch Kirill)|publisher=Radio Vatikan|date=12. februar 2016|accessdate=12. februar 2017|archive-date=2017-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222171808/http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/12/joint_declaration_of_pope_francis_and_patriarch_kirill/1208117|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/sobotna/stoletja-katolisko-pravoslavnih-spopadov-in-sklenitev-miru-na-komunisticnem-otoku.html|title=Stoletja katoliško-pravoslavnih spopadov in sklenitev miru na komunističnem otoku|publisher=Delo, sobotna priloga|date=24. september 2016|accessdate=12. februar 2017|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211083628/http://www.delo.si/sobotna/stoletja-katolisko-pravoslavnih-spopadov-in-sklenitev-miru-na-komunisticnem-otoku.html|url-status=dead}}</ref> ==== Škofije, ki so pristopile k polnemu občestvu s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] ==== #[[Škofija Luck-Ostrog|Lucko-ostroška škofija]] (v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]]) dne 2. maja 1594; #[[Nadškofija Polock]], [[nadškofija Holm]], [[škofija Pinsk in Turov]] in [[škofija Vladimir-Brest]] (v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]]) – leta 1596 (po [[Brestlitovska unija|Brestlitovksi uniji]]); #[[nadškofija Kijev|Kijevska nadškofija]] – 15. decembra 1596 (po [[Brestlitovska unija|Brestlitovski uniji]]). == Klemen VIII. in [[Slovenci]] == [[File:Sziszeki csata (1593).JPG|thumb|240px|left|<center>V [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] so [[kristjani]] - tudi [[Slovenci]] - porazili trikrat številnejše [[Turki|Turke]]]]</center> [[File:Georgius Stobaeus Lavant.jpg|thumb|180px|<center>[[Nadškofija Maribor|Lavantinski škof]] [[Jurij Stobej|Jurij Stobej pl. Palmburg]] (1584−1618) je nasprotoval uporabi [[inkvizicija|inkvizicije]]]]</center> [[Slika:Janez Tavčar (crop).jpg|thumb|180px|<center>[[Janez Tavčar]] je vodil [[protireformacija|protireformacijo]] na [[Kranjska|Kranjskem]]]]</center> [[File:Sbi1000970 Auersperg Andrej.jpg|thumb|180px|right|<center> [[Andrej Turjaški]] zmagovalec v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] [[22. junij]]a [[1593]]]]</center> Pod Klemenovim pontifikatom je [[protireformacija]] na [[Slovenija|Slovenskem]] dosegla višek, ter je napredovala tudi [[katoliška obnova]]. Papež je bil s tem delom zadovoljen in dobro povezan. 13. aprila 1592 je graškemu nunciju Hieronimu Portii dal navodilo »za vzpostavitev katoliške vere v deželah Štajerski, Koroški in Kranjski« in ureditev cerkvenega življenje. Nova škofijska semenišča in jezuitski zavod naj bi pripomogli k boljši izobrazbi in vzgoji duhovnikov. Na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in v [[Gorica|Gorici]] je treba ustanoviti novi škofiji zaradi uspešnejšega dušnopastirskega delovanja in zaustavljanja protestantizma. Nuncij naj se v svojem delu opre na domače škofe in tako posredno vodi delo katoliške prenove. 1593 je po papeževem naročilu vizitiral Goriško, Kranjsko, Štajersko in Koroško koadjutor oglejskega patriarha [[Francesco Barbaro|Barbaro]]<ref>{{navedi splet|url= https://it.wikipedia.org/wiki/Francesco_Barbaro_(patriarca_di_Aquileia)|title= Francesco Barbaro (patriarca di Aquileia)|publisher=Wikipedia|date=6. november 2015|accessdate=27. januar 2017}}</ref> in o vizitaciji poslal Klemenu VIII. obširno poročilo. Graški nadvojvoda Ferdinand, od 1619 [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]], ki je najodločneje nastopil proti protestantizmu, se je ob svojem obisku v Rimu o tem pogovarjal s papežem. Neposredna navodila za to delo mu je dal lavantinski škof [[Jurij Stobej|Stobej]],<ref>škof Jurij Stobej je bil 33. škof sekovsko-lavantinske, katere naslednica je mariborska nadškofija. Imenoval se je latinsko Georgius III. Stobaeus pl. Palmburg (*1532, škof 1584−1618)</ref> ki je s papeževim dovoljenjem in na njegovo izrecno prošnjo (ker je škof Brenner to delo odklonil) od 1597 opravljal službo nadvojvodovega namestnika; odločno se je zoperstavil nuncijevim predlogom o uporabi inkvizicije, čeprav se je našel v nezavidljivem položaju: skoraj vse plemstvo in del prebivalstva je postalo [[luterani|luteransko]]. 22. maja 1585 je Stobej prevzel do tedaj dvanajst let nezasedeno, njemu neznano in versko razrvano [[nadškofija Maribor|lavantinsko škofijo]]. Težave v upravi škofije so bile številne; da si lažje predstavimo takratne razmere, naj omenimo, da so mu ovire delali: #[[protestanti|protestantski]] plemiči in meščani; #šest pravno izvzetih samostanov; neenake pravice župnij; #neurejeno življenje redovnikov, saj so bili šentpavelski opat in redovniki naklonjeni [[protestantizem|protestantizmu]]; #kanoniki, stolni prošt in dekan so bili večkrat suspendirani. #V bližini [[Šentandraž v Labotski dolini|Št. Andraža]] je na gradu Waldstein živela družina barona Ungnada, [[Primož Trubar|Trubarjevega]] podpornika; #vicedom bamberškega škofa v [[Volšperk]]u v lavantinski škofiji je bil vnet protestant. S previdnim, a odločnim ravnanjem je Stobej uspel, da se je stanje popravilo. Sestavil je nova pravila za kanonike; napisal in izdal vzgojno knjigo za duhovščino ''Institutiones clericorum''; vizitiral škofijo sam ali po namestnikih; obnavljal zapuščene cerkve, prenovil razpadajočo škofijsko palačo; izboljšal cerkvene dohodke in opremo ter sam redno pridigoval.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi614054/|title= Stobej Palm(a)burg, Jurij III., začetnik rekatolizacije|publisher=Slovenska biografija SAZU|date=|accessdate=30. januar 2017}}</ref> V zvezi s tem je na nadvojvoda [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda]] naslovil spomenico, v kateri je predlagal način rekatolizacije notranjeavstrijskih dežel. Odklonil je uvedbo inkvizicije in nasilnih metod, ki bi ustvarjale mučence; preudarno se je zavzel za postopnost, da bo deželni knez mogel najprej uveljavil svojo pravico odločanja o veri na svojem ozemlju. V Gradcu je na primer uradno zahteval, da morajo biti vodilni uslužbenci katoličani; drugače naj dajo odpoved in se izselijo; osebno pa je bil s [[protestanti]] v prijateljskih odnosih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/en/node/1146|title=Spomenica šfofa Jurija Stobeja|publisher=Zgodovinsko društvo Franc Kovačič, Maribor|date=|accessdate=30. januar 2017|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511184611/http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/en/node/1146|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://de.wikipedia.org/wiki/Georg_Stobäus_von_Palmburg |title= Georg Stobäus von Palmburg |publisher=wikipedia|date=30. januar 2017|accessdate=30. januar 2017}}</ref> Ljubljanskemu škofu [[Janez Tavčar|Tavčarju]] je Klemen VIII. pisno naročil, naj poskrbi, da ob Ferdinandovem nastopu protestantsko plemstvo ne bi zahtevalo zase novih verskih svoboščin. Sicer pa si je Tavčar zelo prizadeval za katoliško prenovo. Na njegovo pobudo so se 1591 v Gorici naselili [[kapucini]] in začeli svojo plodno pridigarsko dejavnost med slovenskim narodom. Na Slovensko je poklical tudi [[jezuiti|jezuite]]. 1. novembra 1593 je pisal Klemenu VIII.: :»V Ljubljani, kjer so dobili krivoverci javne šole in cerkev, nameravam ustanoviti kolegij za očete jezuite, katerih dela se nam zdijo za sedanje potrebe Cerkve od božje previdnosti pripravljena.« Ker so za dotacijo kolegiju namenili dohodke kartuzije v Bistri, je prišlo do spora med jezuiti in kartuzijani. Papež je 1595 naročil škofu Stobeju, naj posreduje. Z dokumentom, izdanim 23. marca 1596, je Klemen VIII. potrdil ustanovitev ljubljanskega kolegija in mu kot dotacijo namesto Bistre dodelil ukinjeno [[kartuzijanski samostan Pleterje|kartuzijo v Pleterjah]], kar je pripeljalo do sporov. Zaradi pritiska finančnih bremen je zastopnik kartuzijanskega reda, Frančišek Quintana, sredi leta 1595 dal pleterski samostan v zakup protestantu Karlu Juriču, zemljiškemu gospodu z Lanšpreža. Pogajanja med jezuiti in kartuzijani so se nadaljevala. Po mnogih zapletih je papež Klemen VIII. pooblastil graškega nuncija Hieronima Porcija, da se dogovori s kartuzijanskim zastopnikom Quintanom. Novembra 1595 sta sklenila sporazum, po katerem so si kartuzijani pridržali eno redovno postojanko na Štajerskem in eno na Kranjskem. [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurklošter]] so namenili graškim, Pleterje pa ljubljanskim jezuitom, z izjemo nekaterih posesti, ki naj bi pripadle [[kartuzijanski samostan Bistra|Bistri]] in [[kartuzijanski samostan Žiče|Žičam]]. Sporazum je 23. marca 1596 potrdil papež Klemen VIII.; s posebno listino je tudi ustanovil jezuitski kolegij v Ljubljani in mu kot dotacijo dodelil kartuzijo Pleterje. Jezuiti so sprva pletersko posest dajali v zakup, od leta 1606 pa so jo začeli upravljati sami in so v Pleterjah ustanovili jezuitsko rezidenco.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/zbiratelj.php?id=86|title=Kartuzija Pleterje|publisher=NUK|date=|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202100635/http://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/zbiratelj.php?id=86|url-status=dead}}</ref> Podobno je papež 1604 korarski kapitelj v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] dodelil jezuitskemu kolegiju v [[Celovec|Celovcu]], za katerega si je prizadeval predvsem škof Stobej. To leto je v posebnem pismu Stobeju pohvalil škofovo prizadevno delo za prenovo Cerkve. 29. marca 1599 je potrdil novega ljubljanskega škofa [[Tomaž Hren|Hrena]]. Ta mu je 1601 poročal o svoji vizitaciji na Gorenjskem. Velika dejavnost Klemena VIII. zadeva prvenstveno škofijski kler; zelo si je pa prizadeval tudi za razširitev redovnikov. Od 376 apostolskih odlokov, ki jih je razposlal v svojem pontifikatu, se četrtina nanaša na redovnike. Med drugim je dosegel od nadvojvoda Ferdinanda ustanovitev [[jezuiti|jezuitskega]] zavoda v [[Ljubljana|Ljubljani]] 1597 in v [[Celovec|Celovcu]] 1604. Na njegovo prizadevanje so prišli [[kapucini]] v [[Innsbruck]] 1593 in v [[Praga|Prago]] 1599, od koder se je red razširil v druga mesta [[Avstrijsko cesarstvo|cesarstva]].<ref name="#3">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Clemente VIII, papa|publisher=Dizionario Biografico… |date=1982|accessdate=26. januar 2017}}</ref> === [[Bitka pri Sisku]] === Turkom je bila napoti pri njihovih osvajalnih načrtih trdnjava [[Sisak|Sisek]], ki so jo poskušali osvojiti kar trikrat zapored, a vsakič brezuspešno. Junija 1593 njihov poveljnik [[Hasan-paša Predojević|Hasan-paša]] ni čakal prihoda rumelijskih osmanskih čet, ampak je z [[Bosna|bosenskimi]] [[muslimani|muslimanskimi]] krdeli prestopil [[Kolpa|Kolpo]]. Tam so ga porazili [[Slovenci]] in druge vojaške enote [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. Na bojnem polju je obležalo 7000 Turkov. Po tem porazu se je dal v beg prek Kolpe, v kateri pa je utonil. V [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] 22. junija 1593 je [[kristjani|krščanska]] vojska premagala trikrat številnejšo [[Turki|turško]] vojsko. Eden od poveljnikov je bil tudi Auersperg, ki je načeloval 300 lahkim konjenikom iz Karlovca. Po zmagi je papež napisal pohvalno pismo [[Andrej Turjaški|Andreju Turjaškemu]], ki je bil malo pred tem na predlog [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karla]] imenovan za vrhovnega poveljnika [[Vojna krajina|Vojne krajine]], s čimer se je na tem mestu pridružil svojim številnim sorodnikom iz rodbine Auersperg. Zaradi uspešnega bojevanja proti Turkom sta se ga prijela vzdevka ''Kranjski Ahil'' in ''Strah Turkov''. Zmaga pri Sisku je odmevala po vsem cesarstvu; cesar je dal v Pragi zvoniti Te Deum.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=221.222}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000970/ |title= Auersperg, Andrej, grof (1557–1593) Vrhovni poveljnik Vojne krajine|publisher=Slovenska biografija|date= 2013|accessdate=27. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr//natuknica.aspx?ID=50074 |title= Predojević, Hasan-paša |publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža |date=|accessdate=29. januar 2017}}</ref> == Dela == * {{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1592-1605-_Clemens_VIII.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} *1592 je dal natisniti temeljito popravljeno in predelano izdajo [[sveto pismo|svetega pisma]] – sikstinske vulgáte, ki jo zato imenujejo ''sikstinsko-klementinska vulgata''. *1596 je izdal nov indeks prepovedanih knjig - ''Index librorum prohibitorum''. *Izdal je na novo predelane bogoslužne knjige: ''[[Rimski misal]], [[brevir]], [[Pontificale]]''. *V Rimu je uvedel ''štiridesetdnevno češčenje''. *Podpiral je katoliške misijone po vsem svetu; ko je na Japonskem 1597 izbruhnilo preganjanje, je storil vse mogoče, da bi ga zaustavil. *Za [[Škotska|škotske]] in [[Ilirija|ilirske]] študente je v Rimu utemeljil kolegija. *V bogoslovni prepir o odnosu med Božjo milostjo in svobodno voljo ni posegal. *17. decembra 1595 je iz [[hugenoti|hugenotstva]] prestopil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] [[Henrik IV. Francoski|kralj Henrik]], prejel papeževo odvezo od izobčenja in tako končal tridesetletno versko vojno v Franciji. *Klemen VIII. je bil velik mecen umetnosti; med drugim so takrat dokončali kupolo svetega Petra v Vatikanu. === [[Papeška bula|Bule]] === #Klemen VIII. je obsodil z [[izobčenje]]m razvado [[dvoboj]]a kot možnega načina reševanja prepirov in sporov z [[papeška bula|bulo]] ''[[Illius vices]]'' z dne 17. avgusta 1592; #1567 je [[papež Pij V.]] določil z bulo ''[[De salutis gregis dominici]]'', da kdor sodeluje pri [[bikoborba]]h, avtomatsko – ''latae sententiae'' – zapade kazni izobčenja. Njene določbe je potrdil Klemen VIII. z listino ''[[Suspectus numerus]]'' z dne 12. januarja 1597.<ref>{{navedi splet|url=http://it.aleteia.org/2014/02/11/corrida-de-toros-si-o-no-ma-con-passione/|title=Corrida de toros? Sì o no? …ma con passione!|accessdate=2. oktober 2015}}</ref>. #''[[Magnus Dominus et laudabilis nimis]]'' z dne 23. decembra 1595 - bula o popolnem zedinjenju Maloruske grškokatoliške Cerkve – ki je zajemala prostor današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Belorusija|Belorusije]] – z Rimom. #Dne 17. marca 1603 je s papeškim pismom ''[[Quæcumque]]'' stopil v bran [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]]. === Listine v zvezi s svetim letom === #Bula ''[[Annus Domini placabilis]]'' z dne 19. maja 1599 oznanja 12. jubilej, prvo [[sveto leto]] v novem stoletju, in je takoj začel obširne priprave; #Bula ''[[Cum sancti jubilaei]]'' z dne 21. maja 1599 odpravlja vse druge, razen jubilejnih odpustkov; #Breve ''[[Tampus acceptabile]]'' z dne 30. oktobra 1599 poziva vse škofe, naj spodbujajo in prirejajo romanja v [[Rim]].<ref name="#2"/> === Odnosi s cerkvenimi ustanovami === ;[[Rimska kurija]] Za ureditev uprave je izdal dne 15. avgusta 1592 bulo ''[[Pro commissanobis]]'', s katero je uredil občinsko upravo ter jo podredil osrednjemu vodstvu; papež določil pravice ''kardinala namestnika'', ki ga papež določi za pastoralno delo v rimski škofiji. ;[[Družba Jezusova]] 1596 je zaupal jezuitom skrb za [[Basilica di San Vitale (Roma)|Basilica di San Vitale]] v [[Rim]]u; obenem je ukinil kardinalski naslov pri [[Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio (kardinalski naslov)|Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio]], ki ga je obnovil šele [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] 1880. ;[[karmeličani]] 1593 je dosegel predstojnik [[Niccolò di Gesù-Maria Doria|Doria]] od vrhovnega zbora popolno pravno ločitev [[bosonogi karmeličani|bosonogih karmeličanov]] od osnovnega karmeličanskega debla. Klemen VIII. je uzakonil zborovsko odločitev z bulo ''[[Pastoralis officii]]'' z dne 20. decembra 1593. ; [[judje]] #25. februarja 1593 je Klemen VIII. razposlal bulo ''[[Caeca et obdurata]]'', s katero je odpravil že pridobljene ugodnosti svojega predhodnika [[papež Pij V.|Pija V.]] z bulo ''[[Hebraeorum gens]]'' iz leta 1569; s tem je pravzaprav izgnal vse žide iz [[Papeška država|Papeške države]], ter jih omejil na rimski in ankonski [[geto]]. Kak mesec po objavi, ker ni bil upošteval pomembnost Židov v državnem gospodarstvu, je dovolil rimskim židom, da še naprej ostanejo v svojih hišah. #28. februarja istega leta je isti papež objavil bulo ''Cum hebraeorum malitia'', s katero jim prepoveduje posedovanje [[talmud]]a in katerokoli delo [[kabala|kabale]]. == Smrt in spomin == [[File:RomSMariaMaggioreGrabClemensVIII.jpg|thumb|180px|Nagrobnik Klemena VIII. v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliki Marije Snežne v Rimu]]]] Čeprav je Klemena, zavoljo stalnega postenja, mučil protin v nogah in rokah, je bila njegova delazmožnost neomejena, in njegov močan razum je dojemal vse potrebe Cerkve širom sveta. Zanimal se je osebno za najmanjše podrobnosti sleherne zadeve, ki so mu jo predložili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm |title=Pope Clement VIII|publisher=Catholic Encyclopedia 1908, New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Papež se večkrat ni videl iz dela; ker je pogosto bolehal, je prepuščal vodstvo zadev kardinalu [[Pietro Aldobrandini|Pietru Aldobrandiniju]], ki je bil sicer sposoben, toda nasilen mož; zavoljo tega so papežu očitali [[nepotizem]]; to je strlo dušo sicer tankovestnega moža.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=381}}</ref> 10. februarja 1605 zjutraj, ko se je ravno pripravljal na sejo inkvizicije, ga je zadela [[kap]], za katere posledicami je Papež Klemen VIII. umrl 3. marca 1605 v starosti 69 let v Rimu. Pokopali so ga najprej v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkvi sv. Petra v Vatikanu]], nato pa 1646 prenesli njegove ostanke v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|cerkev Marije Snežne]], kjer ima veličasten [[mavzolej]] v ''[[Capella Borghese]]'' (Paolina).<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''|page=240.}}</ref> === Papež Klemen in pitje [[kava|kave]] === Kavo, ki je danes razširjena po vsem svetu, lahko zasledimo stoletja nazaj v gozdovih na [[Etiopija|etiopski]] planoti že v 6. stoletju; po nekaterih razlagah pa jo omenja že [[sveto pismo]] [[stara zaveza|stare zaveze]]. <br> Po [[legenda|legendi]] je [[kristjani|kristjan]] [[Kaldi]] prvi odkril moč te priljubljene rastline. Ta [[pastir]] je namreč opazil, da so koze, ki so zobale zrna s tega drevesa, postajale tako živahne, da niso hotele spati niti ponoči. Kaldi je obvestil [[opat]]a bližnjega [[krščanstvo|krščanskega]] [[samostan]]a, ki je napravil zvarek iz teh jagod ter ugotovil, da mu pitje kave pomaga k čuječnosti skozi dolge ure večernih molitev. Opat je obvestil o svojem odkritju druge [[menih]]e iz samostana, ki so začeli rastlino gojiti, - in spoznanje o poživljajočih zrnih se je začelo širiti. Polagoma je kava prišla do [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]], kjer so prihajali v [[Meka|Meko]] vsako leto [[muslimani|muslimanski]] romarji; le-ti so kavo razširili v druga področja – in tako se je začelo njeno zmagovito potovanje po svetu.<ref>{{navedi splet|url= http://www.ncausa.org/About-Coffee/History-of-Coffee |title= The History of Coffee|publisher=nca|date= |accessdate=13. februar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.ncausa.org/About-Coffee/History-of-Coffee |title= The Origin of Coffee: Kaldi and the Dancing Goats |publisher=Coffee Crossroads|date=6. marec 2013|accessdate=13. februar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://spilling-the-beans.net/coffee-of-the-day-kaldis-coffee-from-ethiopias-southern-kaffa-province/|title=Maja Wallengren: Kaldi’s Coffee From Ethiopia’s Southern Kaffa Province|publisher=Spilling the beans|date=21. november 2015|accessdate=13. februar 2017|archive-date=2017-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170322002320/http://spilling-the-beans.net/coffee-of-the-day-kaldis-coffee-from-ethiopias-southern-kaffa-province/|url-status=dead}}</ref> Kava se je hitro razširila po vsem muslimanskem svetu, a kavarne so postajale prava središča učenosti. Črna, vroča in grenka, osnovne lastnosti kave vsebujejo značilnosti, ki jih pripisujejo peklu: vročemu prostoru, kjer je temno, bivanje tam pa je grenko; zaradi tega je bil ob začetnih stikih s kavo, ki so jo pridelovali njihovi skozi stoletja najhujši sovražniki [[muslimani]], zahodni [[kristjani|krščanski]] svet do pijače sumničav. V 13. stoletju je bilo pridelovanje, praženje in mletje kave za pridobivanje močno dišečega napitka razširjeno po vsem arabskem svetu. Vest o tej pijači so v Evropo prinesli trgovci, a kristjani so bili oprezni do te "hudičeve iznajdbe", kot so imenovali kavo. No, nič čudnega, da so ji nadeli takšno ime, saj je res črna kot sam vrag; dobra pa tudi, v vseh mogočih različicah. Nekateri so bili celo prepričani, da gre res za hudičev napoj in so zato zahtevali od papeža, naj njeno uživanje prepove. Papež Klemen VIII. je sklenil, da bo pijačo najprej preizkusil sam in podal mnenje. Všeč mu je bila in je razsodil takole: »Ta vražja pijača je odlična; prelisičimo torej hudiča, pa jo krstimo. Ni namreč prav, da bi tako dobroto uživali le pogani.« Po legendi se je torej odločil, da bo napitek blagoslovil. Na tak način si je kava utrla pot tudi na [[krščanstvo|krščanski]] Zahod. Kmalu so spoznale [[kavarna|kavarne]] vsa večja [[Evropa|evropska]] mesta: [[Benetke]], [[Dunaj]], [[Pariz]], [[London]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/272620|title="Hudičevaiznajdba"|publisher=Dnevnik|date=4. oktober 2007|accessdate=7. februar 2017|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211235259/https://www.dnevnik.si/272620|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://siol.net/trendi/svet-znanih/v-skodelici-kave-je-zgodovina-vsega-sveta-315057 |title= V skodelici kave je zgodovina vsega sveta |publisher=Božidar Jezernik|date=3. oktobra 2012 |accessdate=7. Februar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/2A8E03A00A9F8C54C1257FF1003BE3EA?OpenDocument |title=M. Š.: Uživate ob kavici? Zahvala gre papežu Klemenu VIII.|publisher=Družina|date=16. julij 2016 |accessdate=9. februar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://aleteia.org/2016/07/09/enjoying-that-latte-thank-pope-clement-viii/ |title= Enjoying that latte? Thank Pope Clement VIII |publisher=Aleteia|date=9. julij 2016|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.catholicgentleman.net/2014/04/blessed-beans-how-the-pope-baptized-coffee/|title=Blessed beans: how the pope baptized coffee|publisher=Catholic gentleman|date=9. april 2014|accessdate=29. januar 2017}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm|title=Clemente VIII|publisher=Leonardo|date=|accessdate=1. februar 2017|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211080657/http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm|url-status=dead}}</ref> === Ocena === *Njegovo izvolitev so pozdravili z neprikritim navdušenjem [[Italijani]] in vsi, ki so poznali njegov značaj. Posedoval je vse lastnosti, ki so potrebne Kristusovemu namestniku: neoporečne nravnosti od otroštva se je v zgodnjem obdobju postavil pod vodstvo svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki je bil njegov spovednik skozi trideset let. Po njegovem povzdignjenju k papeštvu je postarani svetnik izročil to pomembno službo [[Baronius|Baroniju]] <ref>''Cesare Baronio'' – znan tudi kot ''Caesar Baronius''; (1538-1607) je bil italijanski kardinal in cerkveni zgodovinar. Najbolj znano delo je ''Annales Ecclesiastici'' v 12 zvezkih (1588-1607); pri postopku za svetnike je dosegel naslov ''Božji služabnik''.</ref> ki ga je papež – kljub njegovemu nasprotovanju – spoznal za vrednega škrlata, in se je pri njem spovedoval vsak večer. Gorečnost, s katero je opravljal vsakodnevno mašo, je napolnjevala navzoče s pobožnostjo. Njegovo druženje z ''apostolom Rima'' je tudi pri njem ustvarilo duh svetosti tako globoko, da so pravili, češ da je v njem sam Filip Neri sedel na papeški prestol. Čeprav so čakala na rešitev resna politična vprašanja, se je papež dal najprej na pomembnejše duhovne cerkvene zadeve. Sam osebno je obiskal vse cerkve in vzgojne zavode ter dobrodelne ustanove v Rimu, kjer jer odpravljal zlorabe in učvrščeval disciplino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm |title=Pope Clement VIII |publisher=Catholic Encyclopedia 1908, New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref> * [[Ludovico Antonio Muratori|Muratori]] (1672-1750) je pisal o njem takole: ''"Umrl je papež Klemen, umrlo je pet njegovih nečakov, ki so imeli med seboj dva škrlatnika; izginili so vsi moški iz te rodovine in zmanjkalo jim je končno kakršnokoli nasledstvo kakor tudi veličina njim lastne krvi''". *Cerkveni zgodovinar [[John Kelly|Kelly]] (1909-1997) ga je opisal v svojem delu ''The Oxford Dictionary of Popes'' kot strogega, pridnega in pobožnega človeka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.com/Oxford-Dictionary-Popes-J-Kelly/dp/0192139649|title=The Oxford Dictionary of Popes by J. N. D. Kelly|publisher=Amazon|date=5. junij 1986|accessdate=2. februar 2017}}</ref> *Ne smemo podcenjevati izrednih [[ekumenizem|ekumenskih]] uspehov tega papeža, ko je prvič v zgodovini veliko področje Malorusov – v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]] in [[Belorusija|Belorusiji]] prostovoljno, prepričano in nedvoumno priznalo nadoblast rimskega škofa. Poleg tega moramo omeniti – kar tuji zgodovinarji radi zanemarjajo – , za naše področje izredno pomembne, sicer manjše zmage, med drugimi v [[Bitka pri Sisku|Bitki pri Sisku]] in [[Monošter|Monoštru]], ki so tik pred zdajci preprečile [[muslimanstvo|muslimansko]] osvajanje naših krajev. *Predvsem se očitno izkaže, da se Aldobrandinijevo papeževanje ne more pohvaliti s popolnoma pozitivnim izkupičkom: težita ga zlasti neuspešna protiangleška in protiturška politika – zlasti ta zadnja, ki je terjala velikanske izdatke brez povračila, kar je vedno bolj izčrpavalo papeško blagajno; izostanek reševanja spora o milosti. Ko predpostavimo to, ne smemo zanemariti dejstva, da so te napake in opustitve obilno nadomestili uspehi njegovega delovanja, posebej v primerni oddaljenosti od katoliških sil kot posledica sprave s Henrikom IV., čemur je sledil nov zalet izvajanja tridentinskega načrta, ponovna pridobitev katoliškega položaja v Franciji in [[Sveto rimsko cesarstvo|Cesarstvu]];<ref name="#3"/> ==== ''Crux Romulea'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je nosil ''Romulov križ'' ({{lang-la|Crux Romulea}}; {{lang-en|Cross of Romulus}}). To reklo nanašajo na Klemena VIII., češ da je bilo povezano z [[Devetletna vojna (Irska)|devetletno vojno]], ki je potekala za časa njegovega papeževanja med katoliško [[Irska|Irsko]] in protestantsko [[Anglija|Anglijo]].<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=64}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=72}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{krščanstvo}} * [[Tridentinski koncil]] * [[protireformacija]] in [[katoliška obnova]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[sveto leto]] * [[seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora]] * [[ekumenizem]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *Fran Grivec: ''Vzhodno cerkveno vprašanje''. Samozaložba, Maribor 1909. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). * Piero Bargellini: ''L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Clemens VIII}} {{Commons|Clemens VIII}} ;{{ikona sl}} *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Maribor 1909] *[http://www.delo.si/sobotna/stoletja-katolisko-pravoslavnih-spopadov-in-sklenitev-miru-na-komunisticnem-otoku.html Stoletja katoliško-pravoslavnih spopadov in sklenitev miru na komunističnem otoku. Simon Malmenvall, Delo] *[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/BEDB02FE42681579C1257AAF00388866 Družina: Sveti Jozafat Kuncevič] *[http://www.jezuiti.si/?page_id=3114 Sveti Andrej Bobola. Apostol Litve in zaščitnik Poljske] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170211082605/http://www.jezuiti.si/?page_id=3114 |date=2017-02-11 }} *[http://siol.net/trendi/svet-znanih/v-skodelici-kave-je-zgodovina-vsega-sveta-315057 V skodelici kave je zgodovina vsega sveta. Božidar Jezernik: „Kava: čarobni napoj”.] *[https://www.dnevnik.si/272620 "Hudičevaiznajdba"] *[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/2A8E03A00A9F8C54C1257FF1003BE3EA?OpenDocument Uživate ob kavici? Zahvala gre papežu Klemenu VIII. M. Š. (Družina)] ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm Pope Clement VIII, CE 1908] *[http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/12/joint_declaration_of_pope_francis_and_patriarch_kirill/1208117 Radio Vatikan: Skupna izjava papeža Frančiška in patriarha Cirila (Joint Declaration of Pope Francis and Patriarch Kirill)] *[https://www.britannica.com/biography/Clement-VIII-pope Britannica: Clement VIII pope] *[https://www.romeartlover.it/Clement8.html Rome in the Footsteps of an XVIIIth Century. Traveller: heraldic symbols of Pope Clement VIII] *[http://aleteia.org/2016/07/09/enjoying-that-latte-thank-pope-clement-viii/ Enjoying that latte? Thank Pope Clement VIII. Coffee was considered “the Devil’s Drink” until the Pontiff “baptized” it in the 16th century] *[http://www.catholicgentleman.net/2014/04/blessed-beans-how-the-pope-baptized-coffee/ Blessed beans: how the pope baptized coffee. Sam Guzman] *[http://www.ncausa.org/About-Coffee/History-of-Coffee The History of Coffee. An Ethiopian Legend] *[http://www.coffeecrossroads.com/coffee-history/origin-of-coffee-kaldi-and-dancing-goats The Origin of Coffee: Kaldi and the Dancing Goats] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/ Clemente VIII, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 26 (1982) di Agostino Borromeo] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Enciclopedia dei Papi (2000) di Agostino Borromeo: Clemente VIII] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Clemente VIII, papa. Enciclopedia Italiana (1931) di Carlo Capasso] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-viii-papa/ Clemènte VIII papa. Enciclopedie on line] *[http://www.araldicavaticana.com/creati%20da%20clemente_viii%201592.htm Kardinali ki jih je imenoval papež Klemen VIII.] *[http://www.treccani.it/vocabolario/clemente1/ clemènte¹ Vocabolario on line] *[http://www.treccani.it/vocabolario/clemente2/ clemènte² Vocabolario on line] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm Leonardo: Clemente VIII] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170211080657/http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm |date=2017-02-11 }} *[http://www.filicoriblog.com/storia-del-caffe-papa-clemente-il-papa-del-caffe/ Storia del caffè: papa Clemente viii e il battesimo del caffè] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170216063356/http://www.filicoriblog.com/storia-del-caffe-papa-clemente-il-papa-del-caffe/ |date=2017-02-16 }} ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/ClementVIII.htm Compilhistoire: Clément VIII] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Filippo Boncompagni]]}} {{s-ttl|title=[[Apostolska penitenciarija|veliki penitenciarij]]|years=12.VI.1586&ndash;30.I.1592}} {{s-aft|after=[[Giulio Antonio Santorio]]}} {{s-bef|before=[[Gianpaolo della Chiesa]]}} {{s-ttl|title=[[San Pancrazio fuori le mura (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Pancrazio fuori le mura]]|years=12.VI.1586&ndash;30.I.1592}} {{s-aft|after=[[Girolamo Mattei]]}} {{s-bef|before=[[Matteo Contarelli]]}} {{s-ttl|title=[[Apostolska datarija|datarij njegove svetosti]]|years=15.V.1585&ndash;30.I.1592}} {{s-aft|after=[[Giovanni Evangelista Pallotta]]}} {{s-bef|before=[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=30.I.1592&ndash;3.III.1605}} {{s-aft|after=[[Papež Leon XI.|Leon XI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Sikst V.]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Veliki inkvizitorji]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Umrli za protinom]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Marije Snežne, Rim]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] g1f2uazqi2hh9vuzbpl66h3fmy4mb5d 0 170002 6732559 6667687 2026-08-08T04:41:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Benedikt XV. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | elected = [[3. september]] [[1914]] (izvoljen) | term_start = [[6. september]] [[1914]] (posvečen, kronan in umeščen) | term_end = [[22. januar]] [[1922]] (7 let, 141 dni) | predecessor = [[Papež Pij X.|Pij X.]] | opposed = | successor = [[papež Pij XI.|Pij XI.]] | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | ordination = [[21. december]] [[1878]] | ordinated_by = [[Raffaele Monaco La Valletta]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1914.htm |title=Miranda, Salvador. "Della Chiesa, Giacomo", ''The Cardinals of the Holy Roman Church'', Florida International University |accessdate=2018-01-19 |archive-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170504141345/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1914.htm |url-status=dead }}</ref> | consecration = [[22. december]] [[1907]] | consecrated_by = [[papež Pij X.|Pij X.]] | cardinal = [[25. maj]] [[1914]] | created_cardinal_by= [[papež Pij X.|Pij X.]] | rank = [[Seznam papežev|258. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Giuseppe della Chiesa <br> Giovanna Migliorati | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = doktorat iz teologije in kanonskega prava |previous_post= {{unbulleted list|[[državno tajništvo Svetega sedeža|podtajnik Svetega sedeža]]<br />(1901–07)|[[Rimskokatoliška nadškofija Bologna|nadškof Bologne]]<br />(1907–14)|[[Santi Quattro Coronati|kardinal-duhovnik pri Santi Quattro Coronati]] (1914)}} | alma_mater = [[Gregoriana]] v [[Rim]]u | signature = Thérèse Martin-Histoire d'une âme-A51a.jpg | signature_alt = | coat_of_arms = CoA Benedetto XV.svg | coat_of_arms_alt = | motto = '''In Te Domine speravi,<br/> non confundar in aeternum <br/> <small>(Gospod, v tebe sem zaupal,<br/> nikoli ne bom osramočen)</small>''' <br/>Psalm 71,1) <ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicavaticana.com/chiesa%201922%20GENNAIO.htm |title=CHIESA 1922 GENNAIO |publisher=Araldicavaticana.com |date= |accessdate=2013-04-22}}</ref> <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Benedikt }} '''Papež Benedikt XV.''' ({{lang-la|Papa Benedictus Decimus Quintus}}), rojen kot '''Giacomo della Chiesa''', je bil [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[nadškof]], [[kardinal]] in [[papež]]; * [[21. november]] [[1854]], [[Pegli]] ([[Genova]], [[Kraljevina Sardinija]] – danes [[Italija]]), † [[22. januar]] [[1922]] [[Rim]] ([[Italija]] danes: [[Vatikan]]). <br> [[Papež]] je bil od 3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. <br> Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]]. == Življenjepis == [[File:Benedictxc1868.jpg|thumb|left|150px|12-letni Jakob [[1866]] ]] [[File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Genova, 1963) - BEIC 6340556.jpg|thumb|180px|<center>''Riviera di Ponente'' [[Genova]], [[Pegli]]. ''Villa Della Chiesa'' – palača grofov Della Chiesa.<ref>Izročilo pravi, da se je tukaj 21. novembra 1854 rodil Giacomo della Chiesa</ref>]]</center> [[File:Bruder von Papst Benedikt XV. 2 JS.jpg|thumb|180px|right|<center> [[Kontraadmiral]] [[Giovanni Antonio della Chiesa|Giovanni della Chiesa]], [[brat]] Benedikta XV. ]] </center> === Poreklo in mladost === ''Giacomo Paolo Giovanni Battista della Chiesa'' se je rodil 21. novembra 1854 ob 9h dopoldne kot tretji od štirih otrok v počitniški palači ''Villa Della Chiesa'', ki jo še danes imenujejo kar "Palazzo del Papa" (''Papeževa palača''). [[Pegli]] je bila samostojna občina do 1926, ko se je združila z [[Genova|Genovo]]. Oče je bil grof ''Giuseppe della Chiesa'', potomec starodavnih spoletskih vojvod; mati pa je bila grofica ''Giovanna Migliorati'' - njena rodovina je izhajala iz [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]], in je dala [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] [[papež Inocenc VII.|papeža Inocenca VII.]]. Takoj naslednjega dne so ga prenesli v Genovo, kjer so ga krstili v cerkvi ''Nostra Signora delle Vigne''. Boter mu je bil grof Giacomo Spinola, botra grofica Anna Centurione, a krstil ga je duhovnik Giovanni Batta Cardinali. Pri krstu je dobil tri mena: Giacomo, Paolo in Giovanni Batta ali Battista (Jakob, Pavel in Janez Krstnik).<ref>{{navedi splet|url=http://www.pegli.com/benedetto15.php|title=Benedetto XV, Giacomo della Chiesa|publisher=Pegli|date=|accessdate=20. januar 2018|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122001201/http://www.pegli.com/benedetto15.php|url-status=dead}}</ref><br> Drugo izročilo pravi, da se je Jakob rodil v sami Genovi. Med njimi je tudi njegov še živeči pranečak Benedetto della Chiesa po papeževem bratu Janezu (Giovanni Antonio) in lastnik palače v Pegliju – ki je dobil ime po svojem slavnem prastricu Benediktu XV. On se huduje, ker je občina odstranila spominsko ploščo o papeževem rojstvu s ''Palazzo di salita Santa Caterina'', kjer naj bi se bil papež zares rodil. »Kar se tiče njegovega spomenika v Pegliju, ki je posvečen slavnemu rojaku na ''Piazza Benedetto XV'', je na plošči napačen navedek« - vendar na papeža ponosni rojaki iz Peglija morda pri tej mikavni napaki nalašč vztrajajo.<ref>{{navedi splet|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2005/04/22/il-pronipote-di-benedetto-xv-il-mio.html?refresh_ce|title=Il pronipote di Benedetto XV: 'Il mio sogno è andare da Ratzinger'|publisher=La Repubblica|date=22. april 2005 |accessdate=18. februar 2018}}</ref> <br> Najprej je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v ''Istituto Danovaro e Giusso'', kjer je maturiral. Čeprav je želel vstopiti v semenišče, je Jakoba oče prisilil, da je moral študirati [[pravo]] na vseučilišču ''Regia Università di Genova''. Potem šele je vstopil v semenišče. Po očetovi smrti ga je mati spremljala v Rim, kjer je vstopil v [[Collegio Capranica]] ter na [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriani]] doktoriral iz [[teologija|teologije]]. 21. decembra 1878 ga je [[mašniško posvečenje|posvetil v duhovnika]] kardinal [[Raffaele Monaco La Valletta|Valletta]] <ref>Raffaele Monaco La Valletta (1827–1896) za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri ''S. Croce in Gerusalemme'' ga je imenoval 13. marca 1868 [[papež Pij IX.]] in ga posvetil za naslovnega škofa Herakleje 12. januarja 1874</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1868.htm#Monaco|title=The Cardinals of the Holy Roman Church. Pope Pius IX Consistory of March 13, 1868 (XVI)|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2015|accessdate=21. januar 2018|archive-date=2013-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130719133238/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1868.htm#Monaco|url-status=dead}}</ref> <br> === V cerkveni diplomaciji === Pridružil se je papeški akademiji cerkvenega plemstva in vstopil v diplomatsko službo pri Svetem sedežu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.galileumautografi.com/autografo.php?id=63&nome=autografo-papa-benedetto-xv-nato-giacomo-della-chiesa|title=Papa Benedetto XV|publisher=Autografi|date= |accessdate=20. januar 2018}}</ref><br> Januarja 1881 se je spoznal z [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampollom]], ki je bil tedaj tajnik kongregacije za posebne zadeve, in je preudarno izvajal [[papež Leon XIII.|Leonovo]] prizadevanje, da bi [[Sveti sedež]] zopet pridobil v svetu ugled po času osamitve med vladavino [[papež Pij IX.|Pija IX.]]. Lepa priložnost se je ponudila ob [[Otto von Bismarck|Bismarckovem]] obisku v Rimu in njegovi prošnji, naj bi papež Leon razsodil v sporu, ki je nastal med Španijo in Prusijo ob nemški zasedbi [[Karolinsko otočje|Karolinskega otočja]] 1885. Rampolla je pripravljal razsodbo, ki jo je papež objavil 22. oktobra 1885: Španiji je priznal lastništvo nad otočjem, Nemčiji pa velike trgovinske ugodnosti.<ref>Spanien (Geschichte 1875 bis zur Gegenwart). ''Brockhaus Konversations-Lexikon'' 1894–1896, 15. Band, S. 102</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sapere.it/enciclopedia/Caroline%2C+%C3%ACsole-.html|title= Caroline, ìsole|publisher=Sapere.it|date= |accessdate=23. januar 2018}}</ref> <br> V konzistoriju 14. marca 1887 je Rampolla prejel škrlat in po dveh mescih postal [[Državni tajnik Svetega sedeža]], Della Chiesa pa njegov pomočnik (minutant) in se je od spretnega diplomata veliko naučil.<ref>L. Trincia-J.M. Ticchi-L. Civinini: ''La figura e l’opera del cardinale Mariano Rampolla del Tindaro'' a cura di C. Cerami, Sciascia, Caltanissetta 2006</ref> Tako so tudi njega vedno bolj upoštevali cerkvenjaki, diplomati ter časnikarji in priznavali njegovo zgodovinsko in pravniško izobrazbo, zrelo politično presojanje in diplomatsko prefinjenost. Bil pa je Jakob tudi pobožen mož, kot spričuje [[Franziskus Ehrle|Ehrle]], od 1895 upravnik [[Vatikanska knjižnica|Vatikanske knjižnice]]: :Bil je eden tistih gorečih in dejavnih članov duhovniške družbe, ki v dolgih in mirnih nočeh tolažijo v urah češčenja Zveličarja v presv. Rešnjem telesu. Ko je prišla njegova ura, je ponoči pozno pohitel v cerkev. Po dolgotrajnem delu v Državnem tajništvu je nekaj ur opravljal svojo adoracijo. Malo po polnoči je maševal, nakar mu je zelo kratek počitek zadostoval, da je mogel potem ob navadni uri kot prvi vstopiti v tajništvo.<ref>F. Ehrle: ''Von Pius X. zu Benedikt XV.'' v: "Stimmen der Zeit", 88, 1914, s. 215</ref>. 1882 mu je Rampolla določil urad svojega tajništva. Februarja 1883 je papež poslal Rampolla za apostolskega nuncija v Španijo; ob boku mu je stal Della Chiesa. V Madridu je spoznal takratne razmere. Navzoč je bil ob smrti za jetiko kralja Alfonza XII., ki je umrl le tri dni pred svojim 28. rojstnim dnevom (1857-1885); temu je sledilo dolgo namestništvo (1885–1902) matere [[Marija Kristina Habsburška|Marije Kristine]] (1858–1929). Pri izbruhu kolere in pri hudem potresu 1884 je papež Leon priskočil na pomoč s 40.000 pesetami. Med tem časom se je toliko naučil špansko, da je lahko pridigoval in spovedoval. 1887 je Rampolla postal kardinal; v Rim je s seboj pripeljal tudi svojega tajnika Jakoba, kjer je deloval tudi kot pridigar po župnijah in pri mladinskih duhovnih vajah; v zvezi s katoliškim gibanjem je odpotoval v Francijo in Avstrijo, da bi jih pravilno usmerjal. <br> 1888 je Jakob ostal sirota brez očeta; grof Giuseppe Della Chiesa je že dolgo bolehal. Takrat se je mati Giovanna Migliorati preselila v Rim, da bi pomagala sinu. 1904 pa je tudi ona umrla v Pegliju.<ref name="#1">{{navedi splet|url= http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/|title= Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi|publisher=Storia in net|date=2. september 2015|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Nad[[škof]] === [[File:PiusXbenedict XV.jpg|180px|right|<center>[[Papež Pij X.|Pij X.]] (stoji) je posvetil Jakoba (sedi, z mitro na glavi) za bolonjskega nadškofa [[18. december|18. decembra]] [[1907]] ]] </center> Od 1887 do 1907 je služboval v rimski kuriji, zatem ga je [[papež Pij X.|Pij X.]] imenoval 18. decembra 1907 za [[nadškofija Bologna|nadškofa Bologne]] in 22. decembra istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Benedetto XV|publisher=Enciclopedia dei Papi|date=2000|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Kardinal === [[File:Pope Benedictus XV.jpg|150px|left|Jakob kot kardinal]] [[File:Benedicthorse.jpg|thumb|right|180px|Nadškof Della Chiesa na dušnopastirskem obisku [[1910]]]] Šele 25. maja 1914 je bil Giacomo Della Chiesa povzdignjen v [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri [[Ss. Quattro Coronati]]. To je bilo dokaj nenavadno, saj je po starem izročilu [[Bologna|bolonjski]] nadškof postal obenem s škofovskim imenovanjem tudi [[kardinal]] v enem od naslednjih imenovanj; prav to so z gotovostjo pričakovali tudi za Della Chiesa, saj so prejšnja leta bili imenovani ali kardinali za nadškofe, ali pa nadškofje za kardinale. [[Papež Pij X.|Pij X.]] ni hotel slediti temu izročilu in je pustil Jakoba čakati vsaj sedem let. Ko ga je poslanstvo iz Bologne spomnilo na potrebo, da bo Jakob povišan med kardinale, je papež šaljivo odgovoril, namigujoč na svoj priimek ''Sarto'' (=''krojač''), rekoč: »Žal Sarto še ni našel zanj kardinalskega blaga.« Nekateri sumijo, da Pij X. – ali osebe v njegovi bližini, – niso hotele imeti dveh [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampollov]] v [[kardinalski zbor|kardinalskem zboru]], saj je bil Jakob njegov dolgoletni sodelavec in somišljenik. Ko pa je kardinal Rampolla umrl 16. decembra 1913, je v naslednjem konsistoriju, 25. maja 1914, Della Chiesa res postal [[kardinal-duhovnik]] pri [[Santi Quattro Coronati]]; še ravno pravočasno, da je mogel biti izvoljen za papeža. Ta naslov – Santi Quattro Coronati – je nosil pred njim [[Pietro Respighi|Respighi]] <ref>Pietro Respighi (* 22. 9. 1843 † 22. 3. 1913) je postal kardinal 18. 6. 1899 pod [[papež Leon XIII.|Leonom XIII.]]</ref>. <br> Ko se je novi kardinal poskušal vrniti v Bologno, je v Srednji Italiji izbruhnila proti-kraljevinska in proti-cerkvena vstaja. Nastala je splošna [[stavka]] in nahujskane tolpe so plenile ter podirale cerkve, telefonske povezave in železniške postaje; razglasili so posvetno [[republika|republiko]]. V sami Bologni so se meščani in katoliška Cerkev uspešno zoperstavili takemu razvoju dogodkov in so na naslednjih volitvah preglasovali socialiste z veliko večino. <br> Ko se je bližala [[Prva svetovna vojna]], so v Italiji živo razpravljali, na katero stran se bo odločila. Uradno je Italija še vedno pripadala zvezi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Tudi med bolonjsko duhovščino se je širil nacionalizem. Ob izbruhu vojne je Della Chiesa kot nadškof imel govor, v katerem je dejal, da Cerkev zagovarja neuvrščenost, podpiranje miroljubne rešitve in lajšanje človeškega trpljenja.<ref>"The New Pope", ''[[The Wall Street Journal]]'', 4 September 1914, s. 3; gl. tudi poznejše številke tega časopisa. ([https://www.newspapers.com/newspage/32556436/ Newspapers.com])</ref>. == Papež == [[File:Benel.jpg|thumb|right|180px|<center>Benedikt XV. med [[pisarna|pisarniškim]] [[delo]]m ]]</center> [[File:Bene15coronation1914.jpg|thumb|left|150px|<center>[[Kronanje]] Benedikta XV.<br>[[6. september|6. septembra]] [[1914]] ]]</center> === Toliko glasov je bilo potrebnih === 3. septembra 1914 je bil Giacomo Della Chiesa v [[konklave|konklavu]] izvoljen za [[papež]]a, 6. septembra pa kronan in [[papeško ustoličenje|ustoličen]]. <br> Ni imel ničesar od vodilnega in vladarskega značaja svojih prednikov. Nežen, obtežen s hudo kratkovidnostjo, po rasti zelo nizek. »S svojo pojavo ne napravi vtisa, njegov videz je brezizrazen, v njem ni niti duhovne niti časne veličine«, je pripomnil neki ameriški časnikar, ki ga je opazoval med skromnim kronanjem v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] 6. septembra 1914; kronanje ni potekalo kot običajno v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], ampak zaradi divjajoče vojne popolnoma skrito, v znameniti [[Michelangelo]]vi kapeli. On se je svoje neznatnosti dobro zavedal. »Moj dragi, ali si name pozabil?« je dejal zmedenemu vatikanskemu krojaču, ki ga je čakal v ''Stanza delle Lacrime'', da bi mu slekel rdeča kardinalska oblačila in ga oblekel v bela papeška. Niti eden od treh izdelanih talarjev mu ni »pasal«; celo tisti najmanjše izdelave je bil prevelik za Jakoba della Chiesa, malo prej izvoljenega za papeža z imenom Benedikt XV. <br> 38 glasov in niti eden več, je odkril desetletja pozneje dnevniški zapis avstrijskega kardinala [[Friedrich Gustav Piffl|Piffla]]. Točno tolikšno število se je zahtevalo za izvolitev. To je spodbudilo kardinala [[Gaetano De Lai|De Laia]] – ki je bil hud nasprotnik te drobne eminence, ki je prejela škrlat le tri mesece poprej, in je sedaj neposredno nasledila svetega papeža, kot so že za življenja smatrali Pija X., - da je vstal s sedeža, ki je bil nad njim še dvignjen baldahin, in je zahteval, naj odprejo Della Chiesovo glasovnico. Takrat so glasovnice vsebovale neko kratico, po kateri se je moglo ugotoviti, ali ni kdo glasoval za samega sebe. Naključje je hotelo, da je bil prav Jakob eden izmed števcev, in tako je mogel dokazati – držeč listek v roki – da je glasoval za nekoga drugega.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilfoglio.it/articoli/2014/09/15/news/un-papa-mai-amato-76645/?refresh_ce|title=Papa mai amato|publisher=Il foglio|date=15. september 2014|accessdate=20. januar 2018|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122071816/https://www.ilfoglio.it/articoli/2014/09/15/news/un-papa-mai-amato-76645/?refresh_ce|url-status=dead}}</ref><br> Izvolilo ga je torej volilno telo, ki so ga sestavljali kardinali iz dežel na obeh straneh bojnih črt, ker je zagovarjal strogo neuvrščenost in nepristranskost v spopadu. Veliko vojno je imenoval »samomor [[Evropa|Evrope]]«; s tem je postal vztrajen glasnik miru od začetka svojega vladanja, čeprav se za njegove pozive vojskujoče se strani na splošno niso niti zmenile.<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/pope-benedict-xv-named-to-papacy|title=3 September 1914 - Pope Benedict XV named to papacy|publisher=History|date=|accessdate=19. januar 2018}}</ref> === Ime Benedikt === Ime si je izbral po [[papež Benedikt XIV.|papežu Benediktu XIV.]], ki je prav tako kot on prišel za papeža z bolonjskega nadškofijskega sedeža in se je trudil za spravo znotraj Cerkve, kakor tudi za premostitve napetosti med svetom in Cerkvijo.<ref>{{navedi knjigo|author=K. Szántó|title=A katolikus Egyház története²|page=534}}</ref><br /> Po hudih diplomatskih spodrsljajih (Francija, Portugalska, Nemčija) in notranjecerkvenih napetostih (integralaizem, modernizem, reformni katolicizem) pod [[papež Pij X.|Pijem X.]] se je začelo pod Benediktom XV. obdobje umirjenega notranjega urejanja. Je pa grozil zunanji sovražnik: [[Prva svetovna vojna]], ki je pognala kristjane in katoličane druge proti drugim. V vojni se je papež osredotočil na neuvrščenost, vzpostavo pravičnega miru in lajšanje stisk. V takorekoč popolni osamitvi in nemogočih razmerah je razvil izredno dobrodelno delovanje: pomoč ujetnikom, preganjanim in potrebnim. Papeževo prizadevanje za mir je doseglo vrhunec z mirovnim pozivom vsem vojskujočim se strankam sredi vojne vihre, ki pa je naletelo na gluha ušesa. Izključili so ga končno iz mirovnega sporazuma, ki ga je Benedikt nazval »maščevalni ukaz«, predvidevajoč njegove negativne posledice, ki so se kmalu pokazale z bohotenjem nestrpnega nacionalizma, ki je kmalu izbruhnil v [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]].<ref>{{navedi knjigo|author=Georg Schwaiger|title=Herder Lexikon|page=37–38}}</ref> === Politično delovanje === # Odpravil je prepoved za katoliške vladarje, da ne smejo na svojem obisku [[Rim]]a obiskati italijanskega [[kralj]]a, ki je 20. septembra 1870 izpodrinil papeža s [[Kvirinalski grič|Kvirinala]]. # Stvarno je preklical 1919 »non expedit« [[papež Pij IX.|Pija IX.]], po katerem iz istega razloga – zaradi ugrabitve [[Papeška država|Papeške države]] 1870 – italijanski katoličani niso smeli sodelovati in delovati v javnem življenju. Glede tega je bil uvideven in popustljiv, »če so razmere tako zahtevale«, že [[papež Pij X.|Pij X.]]. Benedikt se je strinjal z ustanovitvijo »Partito Popolare Italiano« (»Italijanska ljudska stranka s katoliško usmeritvijo«) 18. januarja 1919, in je k temu celo spodbujal duhovnika [[Luigi Sturzo|Sturza]] <ref>Luigi Sturzo (1871–1959) italijanski duhovnik, politik, dosmrtni senator in Božji služabnik</ref>. # Benediktovo diplomatsko delovanje, obrnjeno k razširjenju in utrjevanju odnosov [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] s sodobnimi državami, je bilo kronano z uspehom, čeprav njegova zamisel o miru pri teh deželah ni naletela na pozornost. Ko je zasedel papeški sedež, je bilo akreditirano pri Svetem sedežu komaj 14 diplomatskih predstavništev; ob njegovi smrti jih je bilo 27. Prva je bila [[Anglija]], ki je takoj po koncu svetovnega spopada – po treh in pol stoletjih pretrganja stikov in preganjanja katoličanov – poslala diplomatskega opolnomočenca; nato je 1915 prišla kneževina [[Monako]], [[Nizozemska]] 1916, [[Japonska]] 1917, [[Portugalska]] 1918, [[Brazilija]], [[Finska]], [[Poljska]], [[Peru]], [[Estonija]], [[Ukrajina]], [[Češkoslovaška]] in [[Jugoslavija|Kraljestvo SHS]]. Dogodek pa, ki je bil po pretrganju odnosov in preganjanju Cerkve 1905 najpomembnejši, je bila navezava diplomatskih stikov s [[Francija|Francijo]]<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Benedetto XV|publisher=Gabriele De Rosa v: Enciclopedia dei Papi|date=2000|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Odnos do ''modernizma'' === Kot odziv na nekatere svobodomiselne tokove znotraj katoliške Cerkve je [[papež Pij X.]] 1907 izdal okrožnico ''[[Pascendi dominici gregis]]'' in odlok ''[[Lamentabili sane exitu]]'', s katerima je obsodil modernizem kot herezijo; obenem je uvedel protimodernistično prisego, ki je bila odpravljena po [[Drugi vatikanski koncil|koncilu]] 1968. Da bi Pijeve določbe zaživele, je [[Umberto Benigni|Benigni]] <ref>Umberto Benigni (1862–1934) italijanski duhovnik, nasprotnik modernizma in masonstva</ref> ustanovil združenje ''[[Sodalitium Pianum]]'', tj. ''Pijevo društvo''<ref>imenovano po svetem [[papež Pij V.|Piju V.]]</ref>, v Franciji znano kot ''La Sapinière'', ki je poleg dobrih strani postalo znano po prenapetosti in skrivnih metodah, s čimer je zadevi bolj škodovalo kot koristilo.<ref>Eamon Duffy (2006). ''Saints & Sinners'', p. 328. Yale University Press, New Haven.</ref><ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9053148/Modernism Modernism] on ''[[Encyclopædia Britannica]]''.</ref> Državni tajnik Svetega sedeža [[Rafael Merry del Val|Merry del Val]] je preprečil njegovo kanonično priznanje; z nastopom novega papeža Benedikta XV. 1914 je bilo delovanje društva močno omejeno. 1921 pa je društvo razpustil z utemeljitvijo, ''da so se razmere spremenile''.<ref>BBKL 20 Thomas Marschler: Benigni, Umberto, stolpec 113–116}}</ref> Nekateri menijo pa, da je društvo delovalo vse do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]].<ref>Congar O.P., Yves, ''Mon journal du Concile (1946&ndash;1956)'', CERF, Paris, 2002</ref> === Sodobno misijonsko delovanje === Benedikt XV. je skušal obnoviti misijonsko dejavnost Cerkve, ki jo je svetovna vojna skoraj popolnoma onemogočila in uničila. Pontifikat papeža Della Chiesa je zarezal brazde v novem stoletju, in sicer z večkrat preroškim, vedno pa sodobnim dojemanjem stvarnosti. Gledal je daleč naprej v »nekolonialnem« videnju misionarskega dela, zlasti z okrožnico ''[[Maximum illud]]'' z dne 30. novembra 1919; tam je izrekel smelo trditev, da si osvajanje ozemelj (kolonizacija) in oznanjevanje evangelija (misionarjenje) med seboj nasprotujeta. Postavil je tudi zahtevo po vzgoji domačega duhovniškega naraščaja. Poudaril je: "Cerkev ni niti nemška, niti slovanska, niti italijanska, ampak je ''katoliška'', tj. ''splošna, vesoljna''; v nobenem narodu ni tujka." <ref name="#3">{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=386}}</ref><br/> Papež je v okrožnici priznal, da na nekaterih področjih, kjer je katoliška vera prisotna že stoletja, domači duhovniki zavzemajo samo nižje položaje v cerkveni hierarhiji, in da iz narodov, ki jih že dolga stoletja razsvetljuje ta vera, še vedno ne prihajajo »škofje, da bi jih vodili, ali duhovniki, ki bi lahko močneje vplivali na svoja področja«. Vendar je trajalo še nekaj let, preden se je položaj izboljšal. Prvih šest kitajskih škofov je bilo posvečenih leta 1926; leta 1923 je postal škof prvi Indijec, 1927 prvi Japonec, 1933 sta škofa domačina dobila Vietnam in Cejlon (današnja Šri Lanka), leta 1937 Koreja. Prvega afriškega škofa pa so posvetili šele leta 1939. Pač pa je v naslednjih letih začelo število škofov, nadškofov in celo kardinalov v [[Tretji svet|Tretjem svetu]] hitro naraščati.<ref>{{navedi knjigo|author=T. Dowley|title=Zgodovina krščanstva|page=643–644}}</ref><br/> [[Papež Frančišek]] je v zvezi s tem razvojem papežu Benediktu XV. v pismu z dne 22. oktobra 2017 kardinalu-prefektu združbe za evangelizacijo narodov [[Fernando Filoni|Filoniju]] dal veliko priznanje, ko je spomnil, da bo Cerkev proslavila stoletnico okrožnice ''Maximum illud'', ki bo 30. novembra 2019, s posebnim mesecem. »Oktober 2019 bom razglasil za izreden misijonski mesec, da bi se zavest ''missio ad gentes (poslanstvo k nekrščanskim narodom)'' zopet prebudila in da bi dobilo nov zagon življenje in dušnopastirsko delovanje misijonarjev.<ref>Lettera del santo padre Francesco in occasione del centenario della promulgazione della lettera apostolica "Maximum illud" sull'attività svolta dai missionari nel mondo [http://w2.vatican.va/content/francesco/de/letters/2017/documents/papa-francesco_20171022_lettera-filoni-mese-missionario.html]</ref>. === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === Pokazal je spoštovanje do vzhodnih kristjanov. Zanje je ustanovil »Združbo za vzhodne Cerkve«, ter »Papaški vzhodni inštitut« - da bi rimski katoličani spoštovali in ohranjali posebnosti vzhodnih kristjanov. 1920 je iz istega razloga razglasil za cekvenega učitelja svetega Efrema Sirskega.<ref name="#3"/><br> Tako kot njegova predhodnika [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] in [[papež Pij X.|Pij X.]] je tudi Benedikt XV. sanjal o vrnitvi vzhodnih ločenih Cerkva. Ko je izbruhnil ruski prevrat, je menil, da se bodo slovanske pravoslavne Cerkve zmogle osvoboditi težkega vpliva državne oblasti. 1. maja 1917 je z motuproprijem ustanovil ''Združbo za vzhodne Cerkve''; 15. oktobra istega leta je odprl v Rimu papeški zavod za visoke vzhodne študije. V konzistorijalnem nagovoru 10. marca 1919 pa je spomnil, da je latinska Cerkev ljubosumno ohranjala in branila vzhodne obrede.<ref name="#2"/> === Zakonik cerkvenega prava === Leta 1917 je objavil nov zakonik cerkvenega prava, ki ga je sicer pripravljala posebna komisija že pod Pijem X. Ta zakonik je stopol v veljavo 1918, in ostal v veljavi do 1983, ko je izšel današnji pod [[papež Janez Pavel II.|Janezom Pavlom II.]]<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=258}}</ref> == Mirovna prizadevanja == [[File:Benedict XV-A-Besnard 1917.jpg|thumb|left|150px|<center>Benedikt XV. [[1917]] <small><br/>[[Albert Besnard|Besnard]] (1849 – 1934; risba)]]</center></small> [[File:PioXIIgernamia1917.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] v glavnem stanu s papeževimi mirovnimi predlogi pri cesarju [[Viljem II. Nemški|Viljemu II.]]]]</center> [[Slika:FranzJozef Wilhelm1.jpg|thumb|180px|<center>Nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem]] in avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] na spominskem krožniku iz leta [[1916]] - sredi vojne vihre]]</center> [[File:The American War-Dog by Oscar Cesare 1916.jpg|thumb|180px|<center>[[Woodrow Wilson|Wilson]] in "Jingo", ameriški vojni [[pes]], ki laja, da morajo [[ZDA]] vstopiti v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]]]</center> === Mirovne pobude in lajšanje bede === V svojem pontifikatu se je moral soočiti predvsem s problemi in posledicami svetovne vojne. Prizadeval si je za vzpostavitev miru in blažitev težkih posledic vojnega spopada. Pri tem ga je močno oviralo dejstvo, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in [[Sveti sedež]] še ni mogel delovati kot suverena država. Italijanski nacionalisti so uspeli preprečiti sodelovanje Svetega sedeža na mirovni konferenci v Parizu. <br> V prvi okrožnici, ki jo je izdal novembra 1914, je spregovoril o vsem zlu, iz katerega izhaja spopad: kot vzroke za vojno je obsodil pomanjkanje ljubezni, nespoštovanje avtoritete, razredno borbo in človeško lakomnost. <br> Prvega avgusta 1917 je »vsem voditeljem vojskujočih se narodov« poslal skrbno pripravljen predlog za mirovna pogajanja, ki naj bi zagotovila trajen mir. Papežev predlog se je v marsičem ujemal s kasnejšimi [[Štirinajst točk|Štirinajstimi točkami]] mirovnega načrta ameriškega predsednika Wilsona. <br> Med vojno in po njej je posredoval pri posameznih vladah, da bi izpustile vojne ujetnike, zlasti bolne za jetiko; skušal je organizirati pomoč za dežele, v katerih so ljudje trpeli hudo pomanjkanje, tudi za boljševiško Rusijo.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=257}}</ref> === Papeževa vojna zoper vojno === Papež Benedikt je vznejevoljil vse v imenu resnice. Spodbudil je k dobrodelnemu delovanju ljudi, za zbiranje potrebnih sredstev in denarja; tako je sam prispeval 82 milijonov lir, da je poskrbel za najbolj ogrožene med vojno – skoraj do [[vatikan]]skega [[bankrot]]a. A v zahvalo je dobival samo zaničevanje in omalovaževanje – od vseh vojskujočih se strani, zlasti pa od Italije. <br> 1.decembra 2006 se je [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] na svojem apostolskem potovanju v Turčiji poklonil belemu spomeniku, posvečenem svojemu predhodniku Benediktu XV.. V času, v katerem ssmo se spominjali vstopa Italije v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] in [[Armenski genocid|Armenskega genocida]] - obojno se je dogodilo točno pred stotimi leti (2006) -, bi bilo zelo koristno, da se spomnimo, kdo je bil pravzaprav Benedikt XV. <br> Kdo je bil torej on, ki se ga spominjajo redki, saj si je težko predstavljati papeža, ki bi mu bili bolj oporekali. Papež je postal v najtežjem času: Sveti sedež je bil popolnoma osamljen; imel je stike le s tremi večjimi silami: [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijo]], [[Ruski imperij|Rusijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. [[Francija]] je 1905 pretrgala diplomatske odnose, medtem ko so prostozidarske italijanske vlade onemogočale, da bi se slišal glas Cerkve. Vse to se je dogajalo, ko je bila Evropa v nezaslišani vojni, ki je pripravljala tlo totalitarizmom in postopnemu propadanju Evrope. Benediktu XV. je bilo jasno, da je tekoči spor popolnoma zgrešen, brez možnega izhoda; ni verjel, da bo kratek, kot so mislili vsi; takoj mu je bilo jasno,da bo strašen, zlasti z izumitvijo novih orožij za množično uničevanje. Benediktova ''vojna zoper vojno'' se je začela takoj, takoj pa tudi osamitev. Njegova molitev za mir, napisana januarja 1915, je bila v Franciji zaplenjena, medtem ko so jo lahko v Italiji brali le znotraj cerkva. To je nakazovalo, kaj se bo godilo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] s cenzuro okrožnic [[papež Pij XII.|Pija XII.]] zoper [[nacizem]] in [[komunizem]]. <br> Evropa se samouničuje, vendar se Cerkev ne sme »vmešavati«. Mit o državi, ki je »svobodna« od nravnosti in krščanstva, tako kaže svoj najbolj resničen obraz. V [[Londonski sporazum (1915)|Londonskem sporazumu]], s katerim se Italija zavezuje, da bo vstopila v vojno na strani Angležev v zameno za ozemlja, ki jih ne bo dobila, je bil vstavljen člen 15, ki prepoveduje papežu sodelovanje v kakršnemkoli prihodnjem diplomatskem pogajanju. Benedikt si je prizadeval, da bi zaustavil vstop Italije v vojno in je brezuspešno prepričeval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], naj odstopi ozemlja, da bi izbil Lahom vsak ''casus belli''. Znotraj cerkve nekateri duhovniki in škofje niso razumeli stališča Svetega sedeža in so se vpletli v »sveto« vojno brezbožnega nacionalizma. Paradoks današnjosti: zavrženje Boga ustvarja malike: Narod, Država, Rasa, Družbeni razred. Niti mnogi katoličani ga niso razumeli in papež je moral trpeti tudi zategadelj. <br> Medtem, ko so različne države poskušale pridobiti Benedikta XV. na svojo stran in so ga pozivale, naj prizna in obsodi krivde njihovih nasprotnikov, je vendar Benedikt , čeprav se je zavedal, da bo vznejevoljil vse, potrjeval vedno resnico: poleg napak enih omenja tudi napake drugih. Npr.: »Nemci vodijo podmorsko vojno?« »Da, ampak ali Angleži prenehajo pomorsko zaporo na nemško škodo?«… Tako je 1917, njegova znamenita in silovita obsodba ''dell'inutile strage'' (''useless massacre'', ''nekoristnega pokola''), z blagim dodatkom za prihodnji ''pravičen in trajen mir'' – (veliko pametnejši od tistega, ki ga bodo načrtovali zmagovalci v Parizu, in s tem odprli vrata drugemu svetovnemu spopadu) postala pretveza za neverjetno obtožbo: nihče še ni zmagal v vojni, nihče se noče odpovedati morebitnemu plenu, za katerega je papež postal zaviralec (sabotatore). Nemci so ga obtoževali, da drži z Amerikanci in njihovimi zavezniki, Amerikanci in zavezniki pa, da drži z Nemci. V Italiji so Benedikta obtoževali celo »nedejavnosti« (»disfattismo«) in da je kriv za [[Čudež pri Kobaridu|Poraz pri Kobaridu]], da drži z Avstrijci, da je ''papa austriaco''; tako je postal iz »Benedetto XV« - »Maledetto XV«.<ref>Benedetto = Blagoslovljeni; Maledetto = Prekleti</ref><ref>AAVV: ''Grande guerra: le radici e gli sconfitti. Europei, cattolici, operatori di pace''. Il Cerchio, Rimini 2015; John F. Pollard: ''Il Papa sconosciuto. Benedetto XV (1914–1922) e la ricerca della pace''. San Paolo, 2001</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tempi.it/benedetto-xv-il-lottatore-un-papa-da-riscoprire|title= Benedetto XV, il lottatore. Un Papa da riscoprire|publisher=Francesco Agnoli v: Tempi|date=15. november 2015|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Neuvrščenost in mirovni predlogi === Papež je vse svoje sile posvetil prenehanju svetovnega spopada; njegov brat Giovanni pa je v vojni sodeloval in je napredoval do [[kontraadmiral]]a. Vojna in njene hude posledice so bile v središču Benediktovega papeževanja. Razglasil je strogo neuvrščenost Svetega sedeža in poskušal večkrat posredovati za mir, vendar sta obe strani njegove pobude gladko zavrnili, češ da je pristranski in naklonjen njihovim nasprotnikom. Ta podtikanja je zavrnil državni tajnik Svetega sedeža kardinal [[Pietro Gasparri|Gasparri]], ki je v pismu z dne 4. marca 1916 poudaril, da je Sveti sedež popolnoma neuvrščen in da ne podpira nobene od vojskojočih se strani. Tako stališče je bilo še pomembnejše, ko so italijanske oblasti ob vstopu Italije v vojno 1915 izgnale diplomatske predstavnika Nemčije in Avstro-Ogrske iz Rima, in je lahko papež z njimi imel stike le prek švicarskega [[Lugano|Lugana]].<ref>{{navedi knjigo|author=C. Gröber|title= Handbuch der Religiösen Gegenwartsfragen|page=495}}</ref> <br> Nemški protestantje so zavračali ''papeški mir'' kot žaljiv. Francoski politik [[Georges Clemenceau|Clemenceau]], zagrizen protiklerikalec, je smatral to vatikansko pobudo za protifrancosko. Benedikt je napravil več neuspelih mirovnih poskusov; to prizadevanje ga je storilo še manj priljubljenega, celo v katoliških deželah kot je bila Italija; ljudi se je polastila vojna blaznost in niso bili pripravljeni sprejeti nič manj kot zmago.<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=J. F. Pollard|title=The Unknown Pope|page=136}}</ref> <br> 1. avgusta 1917 je Benedikt predložil sedem točk mirovnega načrta: # »moralna sila prava naj zamenja gmotno silo orožja«; # potrebno je »sočasno in sorazmerno zmanjšanje orožja«; # treba je postaviti ustanovo za »mednarodno razsodišče«; # obstaja »prava svoboda in splošna pravica do mórij«; # treba se je »odpovedati vojni odškodnini«; # zasedena področja bodo vrnjena; # preučiti bo treba »medsebojne očitke«. Z drugimi besedami to pomeni, da bi pričakovali od vojskujočih se strani po treh letih vojne, po nekaj milijonih mrtvih, da se vrnejo na svoje izhodiščne položaje, ko da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Odzivi so bili dokaj različni: ''Velika Britanija'' se je odzvala naklonjeno, vendar je bilo javno mnenje mešano.<ref>Youssef Taouk, The Pope's Peace Note of 1917: the British response, [http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf ''Journal of the Australian Catholic Historical Society'' 37 (2) (2016)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190226064106/http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf |date=2019-02-26 }}, 193-207.</ref> Predsednik ''Združenih držav Amerike'' [[Woodrow Wilson|Wilson]] je zavrgel načrt. ''Bolgarija'' in ''Avstro-Ogrska'' sta bili naklonjeni, toda ''Nemčija'' je odgovorila dvoumno.<ref>John R. Smestad Jr., [http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm Europe 1914–1945: Attempts at Peace] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090708105049/http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm|date=8 July 2009}}, [[Loyola University New Orleans]] The Student Historical Journal 1994–1995 Vol XXVI.</ref><ref>[http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Pope_Benedict_XV%27s_Peace_Proposal Five of seven points of Benedict XV's peace plan].</ref> Benedikt je tudi predložil neobvezno služenje vojske,<ref>[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?_r=1&res=9B0DE6D9103AE433A25750C2A96F9C946696D6CF “Pope in New Note to Ban Conscription,”] “New York Times,” 23 September 1917, A1</ref> kar je ponovil tudi leta 1921.<ref>[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=9403E7D7103CE533A25755C1A9679D946095D6CF “Pope would clinch peace. Urges abolition of conscription as way to disarmament], [[New York Times]], 16 November 1921, from [[Associated Press]] report.</ref> Nekaj od teh predlogov je bilo vključeno v ''Štirinajst točk'' Wilsonovega mirovnega poziva z dne 8. januarja 1918. <br> V ''Evropi'' se je vsaka od strani čutila oškodovano v korist druge in niso bile pripravljene sprejeti predlogov. Kljub neuspehom pa je papeževo vztrajno prizadevanje za mir in nesebična vsestranska dobrodelnost najbolj ogroženim povečalo papeški ugled in je poslužilo za vzorec mirovnih naporov [[papež Pij XII.|Piju XII.]] pred in med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]], [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] med [[Vietnamska vojna|Vietnamsko vojno]], kakor tudi [[papež Janez Pavel II.|Janezu Pavlu II.]] pred in med [[Iraška vojna|Iraško vojno]]. Kot dodatek svojim naporom na področju mednarodne diplomacije je poskušal papež Benedikt zagotoviti mir skozi krščansko vero, ter je zaukazal katoličanom po vsem svetu posebne molitve za mir.<ref>{{navedi splet | url = http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict | title = Prayer for Peace from Pope Benedict | publisher = Chicago Tribune | date = 1915-03-14 | accessdate = 2015-03-01 | archive-date = 2015-04-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150403092423/http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict/ | url-status = dead }}</ref> V zvezi z njegovimi diplomatskimi, dobrodelnimi in molitvenimi prizadevanji upodablja spomenik v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkvi sv. Petra]] papeža zatopljenega v molitev, klečečega na grobu, ki spominja na padlega vojaka vojne, ki jo je opisoval kot ''nekoristen pokol''.<ref name="#4"/> === ''[[Pacem, Dei munus pulcherrimum]]'' === Vojna je povzročila veliko gorja, marsikaj uničila in prinesla velikanske družbene spremembe – saj so razpadla štiri cesarstva; nastale so nove države, pa tudi revolucije. Zato si je Benedikt XV. prizadeval preurediti [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] v skladu z novo svetovno ureditvijo in se spraviti s svetom. To se je pokazalo kot pravilno, kajti od 14 držav pred prvo svetovno vojno je poskočilo število diplomatskih predstavništev pri Vatikanu na 27 po vojni. Ko je po prvi svetovni vojni število diplomatskih predstavništev pri Svetem sedežu skočilo na 27 od predvojnih 14, je to z današnjega vidika dokaj malo; moramo pa spomniti, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in da Vatikan še ni bil suverena država. Danes je to število že 180, kar je sedemkrat toliko kot po vojni oziroma kar trinajstkrat večje od predvojnega števila predstavništev.<ref>{{navedi splet|url=http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246|title=Sveti sedež ima trenutno diplomatske odnose s 180 državami|publisher=Radio Vatikan|date=11. januar 2016|accessdate=16. februar 2018|archive-date=2018-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180217082710/http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246|url-status=dead}}</ref> 1920 je papež napisal mirovno okrožnico, v kateri spodbuja po doseženem premirju narode k takemu mirovnemu sporazumu, ki bo trajen in pravičen tudi za poražence; tak mir bo odpravil vzroke starih nasprotij, ki bi lahko spet zanetili nov spopad, kar se je žal kmalu zares zgodilo že čez dve desetletji z vsemi usodnimi posledicami [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]]. {| |- ! ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' (latinski izvirnik) <ref>{{navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html|title=Pacem, Dei munus pulcherrimum (latinski izvirnik)|publisher=Libreria Editrice Vaticana|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}</ref> ! ''La pace, gran dono di Dio'' (italijanski prevod) <ref>{{navedi splet|url=http://www.totustuustools.net/magistero/b15pacem.htm|title=Benedetto XV: Pacem, Dei munus pulcherrimum|publisher=Totus tuus|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}</ref> ! ''Mir, najlepši Božji dar'' (slovenski prevod) |- | <blockquote>Si fere ubique bellum aliqua ratione compositum est, et pacis quaedam conventiones subscriptae, reliqua sunt tamen antiquarum semina inimicitiarum. <br> Nullam pacem consistere, nulla pacis foedera posse vigere, quamvis diutinis laboriosisque consultationibus constituta sancteque firmata, nisi per caritatis mutuae reconciliationem odia simul inimicitiaeque conquiescant.<br> '''Samaritanus accessit''', qui, alligatis vulneribus, infusoque oleo et vino, duxit eum in stabulum, et curam eius egit<ref>Luc. X, 30 sqq.</ref>: ita ad sananda humanae societatis vulnera manum suam adhibeat oportet Iesus Christus, cuius quidem Samaritanus ille personam sustinebat.</blockquote> | <blockquote>Se quasi dovunque la guerra in qualche modo ebbe fine, e furono firmati alcuni patti di pace, restano tuttavia i germi di antichi rancori. <br> Nessuna pace possa aver consistenza né alcuna alleanza aver vigore, quantunque escogitata in diuturne e laboriose conferenze e solennemente sanzionata, se insieme non si sopiscano gli odi e le inimicizie per mezzo di una riconciliazione fondata sulla carità vicendevole.<br> I due casi si assomigliano grandemente; e come a costui si avvicinò pieno di compassione '''il Samaritano''' che versatogli sulle ferite olio e vino lo fasciò, lo condusse all'albergo e si prese cura di lui<ref>Lc 10, 30 sqq.</ref>; così a risanare le ferite del genere umano è necessario che vi appresti la sua mano Gesù Cristo, di cui il Samaritano era figura ed immagine..''</blockquote> | <blockquote>Če se bi torej vojna na nek način končala, in bodo podpisani nekateri mirovni sporazumi, ostajajo vseeno klice starih sovraštev.<br> Noben mir ne more biti trajen, niti ne more nobena zveza imeti veljave, čeprav je sad dolgotrajnih in napornih posvetovanj in slovesnih zagotovil, če se ne pomirijo črtenja in sovraštva prek sprave, ki temelji na vzajemni ljubezni.<br> Ta primera sta si izredno podobna<ref>Podobnost primerov: razbojniki so v Jezusovi priliki oropali in hudo ranili popotnega Samarijana, in ga tako pustili nezavestnega - vojska pa je hude rane prizadejalo vsem vojskujočim se narodom, in je ostalo mnogo ranjenih, pohabljenih, bolnih in ujetih</ref>; in kakor se je tistemu '''poln sočutja približal Samarijan''', ki mu je na rane vlil olja in vina ter ga obvezal, odpeljal v gostilno in zanj poskrbel <ref>Lk 10, 30 s.</ref>; tako je potrebno, da bi pozdravili rane človeškemu rodu, dovoliti, da nanj položi svojo usmiljeno roko Jezus Kristus, čigar je Samarijanec bil lik in podoba.''</blockquote> |} === Delo zoper ''nekoristno morijo'' === 1917 je papež objavil pismo za končanje svetovnega spopada. Sto let pozneje je dozorelo spoznanje, da je tako ravnanje bilo koristno za svetovni mir v prihodnosti, pa tudi za položaj Vatikana v mednarodnem ravnotežju. Ob izbruhu prvega svetovnega spopada je bilo [[papeštvo]] osamljeno zaradi pritiska iz [[Rim]]a, zaradi nemškega [[Kulturni boj|Kulturkampfa]], zaradi avstrijskega ''veta'' na izvolitev kardinala [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampolla]] v konklavu 1903, zaradi francoske »ločitve« 1905 in portugalske 1911; končno je k osamelosti prispevala tudi nespretna politika [[papež Pij X.|Pija X.]], ki je sicer bil svet mož; največjo škodo pa je papeštvu – in tudi [[Slovenija|slovenstvu]] – prizadejal tajni ''Londonski sporazum'' z dne 26. aprila 1915, ki ga je objavila ''Pravda'' 1917. Z njim je Italija dosegla izključitev Vatikana iz prihodnjih mirovnih pogajanj, kar je bila – tako [[Rafael Merry del Val|Merry del Val]] – ''najhujša napaka'', ki je imela katastrofalne posledice za prihodnost. Papež Benedikt je že 1915 označil svetovno vojno za ''grozno klavnico, ki onečašča Evropo''; 1917 pa je podal v svesti si svoje duhovne dolžnosti kot očeta narodov, konkretne predloge za končanje te ''nekoristne morije'', čeprav se je zavedal, da govori v veter. [[Papež Benedikt XVI.|Papež Ratzinger]] je ob devetdesetletnici poziva poudaril 2007, da je bilo to ''prizadevanje usmerjeno v prihodnost Evrope in sveta po krščanskih načelih in je temeljilo na mednarodnem pravu''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml|title= Benedetto XV e la Grande guerra. Così l’«inutile strage» divenne «utile»|publisher=Corriere della Sera|date=|accessdate=20. januar 2018}}</ref> Kostnico v Sredipolju je že 1992 obiskal [[papež Janez Pavel II.]], ki je tam maševal za mir; sicer ni šel v Foljan, kar so mu nekateri zamerili; vendar je bil v mislih na obeh straneh, povezan s padlimi po vsem svetu, kar je med kratkim nagovorom jasno izrazil v duhu Benedikta XV. s pozivom za svetovni mir in spravo: {| |- ! Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia (italijanski izvirnik) <ref>{{navedi splet|url=https://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/it/speeches/1992/may/documents/hf_jp-ii_spe_19920503_redipuglia.html|title= Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia |publisher= Libreria Editrice Vaticana|date=3. maj 1992 |accessdate=7. februar 2018}}</ref> ! Nagovor Janeza Pavla II. med postankom pri vojaški kostnici v Sredipolju (slovenski prevod) |- | <blockquote> Inginocchiandoci dinanzi a questo altare, che commemora il sacrificio generoso di tante vite umane, desidero rendere omaggio alla Patria italiana, per la quale questi giovani sono caduti in battaglia. Mi inginocchio a pregare idealmente anche per tutti i luoghi del mondo che raccolgono i caduti di tutte le guerre, e in particolare per quelli che riposano nel vicino cimitero austro-ungarico. Nello stesso tempo, vorrei raccogliere da loro un pressante invito alla pace: pace per la vostra terra…, pace per l’Europa e il mondo intero. </blockquote> | <blockquote>Ko se priklanjamo pred tem oltarjem, ki spominja velikodušno žrtev tolikih človeških življenj, želim izraziti spoštovanje italijanski domovini, za katero so ti mladeniči padli v boju. Poklekujem pa tudi v molitvi v mislih povezan z vsemi kraji na svetu, ki zbirajo padle vseh vojn, in zlasti za tiste, ki počivajo na bližnjem avstro-ogrskem pokopališču. Istočasno bi želel zbrati od njih pomemben klic k miru: mir za vašo deželo…, mir za Evropo in za ves svet. </blockquote> |} [[Papež Frančišek]] pa ni obiskal le kostnice v [[Sredipolje|Sredipolju]], ampak tudi v [[Sredipolje-Foljan|Foljanu]] ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, dne 13. septembra 2014. Tam je razglasil v svoji značilno odkriti govorici, da »je vojna vedno norost«. Frančišek v drugačnih, za mir veliko bolj nevarnih časih, kakor so bili tisti po padcu berlinskega zidu, stopa na obe strani, na obe pokopališči. Med žrtvami morije (tudi) on ne dela razlik, saj noben vojak ni šel v klavnico po svoji volji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html|title=Papež po sto letih spet preslišan? Obletnica morije: Sveti oče Frančišek stopa na obe strani, med žrtvami svetovne vojne ne dela razlik|publisher=Delo.si|date=14. september 2014|accessdate=2. februar 2018|archive-date=2018-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180203064540/http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html|url-status=dead}}</ref> === Benedikt XV. in Slovenci === [[File:Angelo-Bartolomasi 1917.png|thumb|180px|<center>Mons. Angelo Bartolomasi<br><small>kot škof vojaških kaplanov, ki so bili mobilizirani med 20. septembrom 1916 in 31. marcem 1917<ref>Italijansko: Cappellani militari mobilitati dal 20. settembre 1916 al 21. marzo 1917. Mons. Angelo Bartolomasi, vescovo dei capellani militari</ref>]]</small></center> Papež Benedikt XV. se je pokazal kot oče tudi za primorske Slovence in Hrvate, ki so po prvi svetovni vojni pripadli Italiji. Bil je edini izmed vladarjev, ki je dvignil svoj glas za naše teptane ljudi v Primorju. Predstavniki slovenske duhovščine, zbrani v Zboru svečenikov sv. Pavla, in predstavniki hrvaške duhovščine v Istri so mu 6. marca 1920 izročili posebno tiskano spomenico. Poleg tega dokumenta je do Benedikta XV. prišel tudi pisni glas tržaškega škofa [[Angelo Bartolomasi|Angela Bartolomasija]], na katerega je papež odgovoril s pismom 2. avgusta 1921, v katerem obsoja fašistično in drugo nasilje nad slovenskimi in hrvaškimi duhovniki ter pritisk na slovenske in hrvaške vernike glede jezika v cerkvi in krščanskega nauka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/papezi-ki-so-nas-imeli-radi|title= Papeži, ki so nas imeli radi: Glas za Primorce|publisher=Primož Hieng v Slovenske novice|date=5. april 2015|accessdate=1. maj 2015}}</ref><br> Italijanske zasedbene oblasti so iz Trsta pregnale tamkajšnjega škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]], ki je moral Trst zapustiti 4. decembra 1919, ker je bil zaveden Slovenec,<ref>''Naš nadpastir, škof dr. Andrej Karlin, sedemdesetletnik''. Slovenski gospodar, Maribor 17. novembra 1927, št. 46, letnik 61</ref> 15. decembra 1919 je papež Benedikt XV. imenoval za tržaško-koprskega škofa Angela Bartolomasija, ki je bil ustoličen 25. januarja 1920 v Trstu in 1. februarja v Kopru. Kot pravičen in odločen katoliški škof je ostro obsojal krivično ravnanje in nasilje nad slovanskim življem v [[Julijska krajina|Julijski krajini]]. 14. marca 1921 je v pismu na ministrskega predsednika Giolittija ostro obsodil slepost italijanske politike nasilja in nezvestobo danim obljubam; v pastirskem pismu 21. maja 1921 je protestiral proti fašističnemu terorju pri volitvah leta 1921, ko so napadali cerkve, duhovnike, župnišča in uničevali knjige, opremo in posvečene predmete; avgusta 1921 je protestiral pri civilnem generalnem komisarju v Trstu zaradi pritiska na duhovnike, naj zapustijo svoja službena mesta, tako da so nekatere župnije ostale brez dušnih pastirjev. Bartolomasi je o vsem tem obvestil tudi papeža Benedikta XV., ki mu je 2. avg. 1921 poslal apostolsko pismo, ki so ga brali v vseh cerkvah tržaško-koprske škofije; vzbudilo je veliko pozornost v svetovni javnosti zaradi ostre obsodbe [[fašizem|fašističnih]] zločinov nad slovenskim in hrvaškim življem. Ker so bila vsa njegova prizadevanja brezuspešna, se je škofiji odpovedal: 11. decembra 1922 ga je Benediktov naslednik [[papež Pij XI.|Pij XI.]] premestil za škofa v Pinerolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001600/|title= Bartolomasi, Angelo (1869–1959) Tržaško-koprski škof|publisher= Primorski slovenski biografski leksikon|date=|accessdate=31. januar 2018}}</ref> == Dela == *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societatis | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1914-1922-_Benedictus_XV.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} *Litterae Encyclicae, constitutiones apostolicae, bullae, litterae apostolicae, litterae encyclicae, motu proprio (en fr it la) <ref>{{navedi splet|url=https://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals.index.html |title=Benedictus XV |publisher=Libreria editrice Vaticana|date= |accessdate=19. januar 2018}}</ref> #Imenoval je 32 kardinalov, 26 škofov. #razglasil 43 blažencev, med njimi tudi velikega podpornika revnih in bolnih [[Jožef Kotolengo|Kotolenga]] <ref>Jožef Kotolengo (Giuseppe Benedetto Cottolengo 1786–1842) v svojo bolnišnico »Malo hišo Božje previdnosti« je sprejemal vse tiste bolnike, ki jih drugod niso hoteli. Poblaženil ga je 1917 papež Benedikt XV., posvetil pa 1934 papež Pij XI.</ref>. #Opravil je tri [[kanonizacija|kanonizacije]]: 13. maja 1920 [[Marjeta Marija Alakok|Marjeto Alakok]] in [[Gabrijel Possenti|Gabrijela Possentija]] <ref>''Gabrijel Possenti'' (1838-1862) si je kot redovnik privzel ime ''Gabrijel od Žalostne Matere Božje'' – italijanski pasionist, poblažen 1908, posvéčen 1920</ref> a 16. maja 1920 [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]], čemur je prisostvovalo uradno francosko državno poslanstvo. #Za Božič 1920 ue ustanovil v [[Milano|Milanu]] katoliško univerzo ''Sacro Cuore''; prav tako je ustanovil univerzo v [[Lublin]]u na [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''|page=282}}</ref> #Spodbujal je ljudsko vernost: pobožnost do [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]] in [[rožni venec]].<ref name="#5">{{navedi splet|url= http://www.lemonde.fr/europe/article/2005/04/20/benoit-xv-le-pape-incompris-de-la-grande-guerre_640950_3214.html|title= Benoît XV, le pape incompris de la Grande Guerre|publisher=Henri Tincq v Le Monde|date=6. januar 2006 |accessdate=21. januar 2018}}</ref> === Okrožnice (litterae encyclicae) === #''[[In praeclara summorum]]'', 30. april 1921 – apostolsko pismo ob šeststoletnici smrti Danteja Alighierija; #''[[Annum iam plenus]]'', okrožnica 1. december 1920: – otroci premožnih dežel naj pomagajo revnim otrokom; #''[[Principi apostolorum Petro]]'', okrožnica 5. oktober 1920: – papež razglaša Efrema Sirskega za cerkvenega učitelja; #''[[Spiritus Paraclitus]]'', okrožnica 15. september 1920: – 1500-letnica smrti sv. Hieronima; #''[[Pacem, Dei munus pulcherrimum]]'', okrožnica 23. maj 1920: - Mir in krščanska sprava; #''[[Paterno iam diu]]'', okrožnica 24. november 1920: - Potrebno je darovati denar, obleko in hrano stradajočim otrokom Srednje Evrope; #''[[In hac tanta]]'', okrožnica 19. maj 1919 – 12 stoletij od konca misijonsekga delovanja sv. Bonifacija v Nemčiji; #''[[Quod iam diu]]'', okrožnica 1. december 1918: Določitev javnih molitev za pridobitev miru; #''[[Humani generis Redemptionem]]'', okrožnica 15. junij 1917 – Pridiganje Božje besede; #''[[Ad beatissimi apostolorum]]'', okrožnica 1. november 1914 – Obsoja nesmiselno vojno morijo, kakor tudi razredni boj, ki ga oznanja socializem. == Smrt in spomin == [[File:Benedict XV tomb.jpg|thumb|right|180px|<center>Grob Benedikta XV. v Vatikanskih jamah ([[Bazilika svetega Petra, Vatikan]])<br>[[Giulio Barbieri]] [[1928]] ]]</center> [[File:Barack et Michelle Obama avec Benoit XVI.jpg|thumb|180px|<center>[[Združene države Amerike|Ameriški predsednik]] [[Barack Obama]] z ženo Michelle na obisku pri [[papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] [[10. julij]]a [[2009]] v [[Vatikan]]u ]] </center> [[File:Pope Benedict XV statue.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Enrico Quattrini]] (1864-1950) <br />Kip Benedikta XV. pri stolnici Svetega Duha, [[Carigrad]] [[1919]] ]]</center> === Bolezen in smrt === Della Chiesa je bil v mladosti krhkega zdravja – v odraslosti pa ni imel posebnih zdravstvenih težav. Nekatere telesne omejitve – npr. naglušnost, kratkovidnost, mala postava – niso motile njegovih sodelavcev. Zadnje mesece svojega papeževanja je Benedikt posvetil prizadevanju, da bi olajšal [[lakota|lakoto]] v Rusiji. Zopet je pozval javnost na pomoč – vendar ga niso slišali. Nakazal je milijon lir kot prvo pomoč. <br> Pripetilo pa se je, da je 27. novembra 1921 ob petih zjutraj čakal na odpiranje vrat v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki]], in je staknil hud prehlad. To je pustilo kot posledico kašelj in [[bronhitis]]; vendar je do konca leta v manjšem obsegu še lahko opravljal svoje dušnopastirske naloge. Januarja pa se ga je lotila še [[pljučnica]]. Med hudim kašljanjem je dejal: »Ali niso morda to trobente, ki naznanjajo prihod večnega Sodnika?« Njegove zadnje besede pa so bile: »Mi bi hoteli radi darovati svoje življenje za mir na svetu.« <ref>{{navedi splet|url=http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/der-friedenspapst |title=Der Friedenspapst|publisher=Katholisch.de |date=3. september 2014 |accessdate=28. januar 2018}}</ref> <br> 22. januarja 1922 ob 5h zjutraj je padel v komo, in umrl uro za tem v starosti 68 let.<ref name="#6">{{navedi splet|url= http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/ |title= Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi|publisher=Storia in net|date=2. september 2015|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Odmevi === Ob Benediktovi smrti so po dolgem času na [[kraljevina Italija|državnih]] stavbah spustili zastave na pol kopja. To potezo so razlagali kot posredno priznanje papežu, ki je prispeval k poboljšanju odnosov med Svetim sedežem in Italijansko državo.<ref name="#7">{{navedi knjigo|author=J. F. Pollard|title= Il papa sconosciuto. Benedetto XV (1914–1922) e la ricerca della pace |page=233}}</ref><br> Svobodomiselni rimski dnevnik ''L'epoca'' je malo pred Benediktovo smrtjo zatrdil: »Človek, ki umira, ni pozabil, da je Italijan. Njegova moralna veličina, ki se bo morebiti pokazala jasneje jutri, ko bodo prenehala današnja nesoglasja in trenja, je za vedno italijanska slava. Naj bo njegov naslednik njega dostojen in nadaljuje delo za pravi mir med ljudmi dobre volje, ki je nedvomno bilo prva misel Benedikta XV.<ref>Cit. in A. Saba-C. Castiglioni: ''Storia dei Papi '', 2 vol., '' “Da Bonifacio VIII a Paolo VI” '', UTET, Torino 1966, p. 709</ref> Nasprotno pa se je socialistični dnevnik ''L'Avanti!'' o papežu izrazil omalovaževalno, češ da je bil »hladen, povprečen in trmast« in napovedal, »da bo prihodnja zgodovina nanj pozabila« <ref name="#7"/>. Pa je za dolgo časa res. === [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] === Njegov spomin pa ni ostal pozabljen za vedno, ampak postaja ravno zadnje čase vedno bolj živ. 83 let po njegovi smrti se je hotel imenovati po Benediktu Joseph Ratzinger (papež 2005–2013), ki je svojo izbiro utemeljil z njegovo mirotvornostjo: »Hotel sem se imenovati Benedikt XVI., da bi se miselno povezal s čaščenim papežem Benediktom XV., ki je vodil Cerkev v težavnem času zaradi prvega svetovnega spopada. Bil je pogumen in pristen prerok miru in se je trudil s korajžno hrabrostju najprej izogniti se vojni drami in potem omejiti njene usodne posledice. V njegove stopinje želim postaviti svoje poslanstvo v služenju sprave in soglasja med ljudmi in narodi. Globoko sem prepričan, da je veliki dar miru zlasti Božji dar, ki pa je tako krhek in dragocen, da ga moramo izprositi, varovati in graditi dan na dan; k temu morajo prispevati prav vsi.<ref name="#6"/><ref>Benedetto XVI: Udienza generale, mercoledì 27 aprile 2005, ''Ragioni della scelta del nome Benedetto '', in: ''“Insegnamenti di Benedetto XVI (aprile-dicembre 2005)” ''. Libreria Editrice Vaticana, Città del Vaticano 2006</ref> === Priznanje iz [[Carigrad]]a === Benedikt XV. je bil izvoljen za papeža le nekaj tednov po izbruhu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] prav zaradi svojih znanih diplomatskih sposobnosti. Zato se je takoj ob nastopu službe osredotočil na omejevanje spopada, iskanje primernih rešitev za prenehanje sovražnosti in na dobrodelne pobude. Zlasti glede tega so mu vsaj nekateri priznali pomembno vlogo. <br> Za boljše razumevanje razmer moramo vedeti, da svetovna vojna ni divjala le po Evropi, ampak tudi drugod – med drugim tudi v Osmanskem cesarstvu, kjer je v bojih izgubilo življenje na raznih bojiščih vsaj 325.000 [[Turki|turških]] vojakov. Rusija je želela razširiti svoj vpliv in oblast tudi na to področje; Turki so pod obtožbo, da sodelujejo z Rusi, našli pretvezo in začeli »etnično čiščenje« [[Armenci|armenskih]] kristjanov. Med njegovim papeževanjem so tako vojaške oblasti v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] zagrešile usodne poboje [[kristjani|kristjanov]]; Benedikt XV. je na vse načine hotel pomagati preganjancem dobrodelno in diplomatsko. Prek [[državni tajnik Svetega sedeža|državnega tajnika]] [[Pietro Gasparri|Gasparrija]] <ref>Pietro Gasparri (1852–1934) kardinal-duhovnik 1907, državni tajnik od 1914 do smrti</ref> je skušal preprečiti [[Armenski genocid|Pokol Armencev]] v [[Turčija|Turčiji]] 1915, žal brezuspešno, saj so muslimanski mlado-turki že 1911 leta na shodu Mladoturkov v Solunu sklenili iztrebiti kristjane. <br> Na začetku junija 1915 je nadškof [[Angelo Maria Dolci|Dolci]] – apostolski nuncij v Carigradu – prvič zvedel, da muslimani preganjajo Armence. Že julija 1915 je poslal noto, kjer je velikega osmanskega vezirja prosil milosti vsaj za katoliške Armence, a ni dobil nobenega odgovora. Kardinal Gasparri pa je naročil, naj se Dolci potegne za vse Armence, tudi pravoslavne. Ko ga je po večtedenskem čakanju z avstrijskim, nemškim in bolgarskim odposlancem le sprejel zunanji minister [[Mehmed Talat paša|Talat paša]] (1874–1921 umorjen), sicer ni obljubil prenehanja ubijanja, ampak je v njihovi navzočnosti ukazal, naj ustavijo izselitev 7000 katoliških Armencev. Naslednjega dne pa so Turki to obljubo prelomili in nadaljavali pogrome. Nadškof Dolci je poročal papežu, da so [[muslimani]] do konca 1915 pomorili vsaj milijon gregorijanskih Armencev, med njimi 48 škofov in 4500 duhovnikov, a še pol milijona jim je sledilo v grob naslednje leto; pobili so tudi od katoličanov 5 škofov, 140 duhovnikov, 42 redovnika in 85.000 vernikov. Dolci je poročal nadškofu Eugeniju Pacelliju, da se je z brezuspešnim posredovanjam za Armence zameril turškim oblastem, ki hočejo vse kristjane pomoriti pred koncem vojne. Papež Benedikt je 6. decembra 1916 lahko le žalostno ugotovil pred kardinali v konsistoriju, »da je nemočno armensko ljudstvo izpostavljeno popolnemu uničenju«. Sultan pa se je papežu po dolgem obotavljanju izrazil v smislu, češ "da je stanje Armencev sedaj že boljše" (ko so jih že skoraj vse pomorili). <ref>{{navedi splet|url=http://www.ncregister.com/daily-news/how-pope-benedict-xv-and-holy-see-tried-to-stop-armenian-genocide|title= How Pope Benedict XV and Holy See Tried to Stop Armenian Genocide|publisher=Deborah Castellano Lubov v: National Catholic Register|date=25. junij 2016|accessdate=7. februar 2018}}</ref><br> Kljub tem medvojnim hudodelstvom pa je papež hotel pomagati tudi Turkom, ki so izšli iz vojne kot poraženci. Apostolskemu delegatu (ker Vatikan s Carigradom ni imel diplomatskih odnosov) je naročil, naj posreduje pri francoski vojski, da naj človeško ravna s turškimi ujetniki in naj se nad njimi ne maščuje. Dal je odpreti za ranjene vojake bolnico, v katero so sprejemali vsak dan po 60 ranjencev. <br> Zategadelj je 1919 je turški dnevnik ''Ati'' (''Prihodnost''), v znamenje hvaležnosti za »papeževe vlake« pomoči tudi za turške ujetnike in za druge vidike pomoči, spodbudil zbiranje podpisov, da bi mu postavili v središču [[Carigrad]]a spomenik. Strinjali so se sultan, župan in mnogi drugi muslimani. Tako so 11. decembra 1921 Benedikta še za življenja ovekovečili z velikim spomenikom, ki ga predstavlja, kako z dvignjeno roko hoče ustaviti poboje, z drugo roko pa drži listino, ki poziva vojskujoče se stranke k spravi. Na podstavek tega spomenika je [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] ob svojem obisku Turčije 2006 položil venec na ploščo z zgovornim napisom: {| |- ! Vera dedica che accompagna la statua (italijanski izvirnik) ! Resnično posvetilo, ki spremlja spomenik (slovenski prevod) |- | <blockquote>Al grande pontefice dell'ora tragica mondiale - Benedetto XV - benefattore dei popoli senza distinzione di nazionalità e di religione - in segno di riconoscenza - L'Oriente. (1914-1919). </blockquote> | <blockquote>Velikemu papežu usodne svetovne ure - Benediktu XV. - dobrotniku narodov brez razlike na narodnost in vero - v znak priznanja – Vzhod. (1914–1919). </blockquote> |} Ta spomenik pomeni zasluženo priznanje papežu, ki je v duhu krščanske ljubezni pomagal vsem potrebnim.<ref>R. Marmara: ''Riconoscenza dell’Oriente a Benedetto XV Papa della pace e della carità''. Latin Katolik Ruhani Reisliği, Instanbul 2006</ref> Sam sultan je med prvimi daroval 5000 turških lir, nasledni princ 150, medtem ko je egiptovski upravnik L'Hidiv daroval tudi 500 lir; večina darovalcev so bili nekristjani. Carigrajski župan je hotel postaviti spomenik na eno glavnih mestnih cest; nadškof Dolci pa je imel za primernejšo postavitev na dvorišču stolnice Svetega Duha, kjer se nahaja še danes – v tej deželi z večinsko muslimanskim prebivalstvom.<ref>Bollettino Ecclesiastico della Diocesi di Ceneda 1920, pp. 54–55</ref><ref>{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Benedetto_XV|title=Papa Benedetto XV|publisher=Cathopedia|date=7. februar 2017|accessdate=20. januar 2018|archive-date=2018-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180222120607/http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Benedetto_XV|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://guide.supereva.it/psicoterapia_ericksoniana/interventi/2005/05/209439.shtml|title=La statua del papa Benedetto in Turchia|publisher=Guide Supereva|date=|accessdate=7. februar 2018|archive-date=2018-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208064212/http://guide.supereva.it/psicoterapia_ericksoniana/interventi/2005/05/209439.shtml|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php|title=Istanbul e il ricordo del grande pontefice|publisher=Pegli|date=2. januar 2018|accessdate=7. februar 2018|archive-date=2018-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208123401/http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php|url-status=dead}}</ref><br> Zadeva s spomenikom je nekaj tako nenavadnega, da nekateri pomotoma menijo, da so mu spomenik postavili [[Armenci]]; kdor pozna njihov položaj, ve, da je to bilo nemogoče.<ref>{{navedi splet|url=http://lexikon.katolikus.hu/B/Benedek,%20XV..html|title=Benedek, XV.|publisher=Magyar Katolikus Lexikon|date=|accessdate=21. januar 2018}}</ref>. <br> Njegova izredna dobrodelnost je bila splošno znana. Kaj čuda torej – če pogledamo nazaj na vso to ogromno mirno dobrodelnost Benediktovo – da so mu postavili spomenik v Carigradu celo Turki in poslali ob njegovi prezgodnji smrti v Rim sožalnico, v kateri pravijo: :"Njegov spomenik v Carigradu, prestolnici [[islam]]a, ki bo večno pričal o njegovi bogoljubni duši, prizadevanjih za svetovni mir, globokem spoštovanju pravičnosti in mednarodnega prava kakor tudi svobode narodov, nas nekoliko tolaži nad neprecenljivo izgubo." Taka izjava – Turek o papežu! – več pove ko debele knjige. In memoria aeterna erit justus. – V večnem spominu bo pravični." <ref>†Papež Benedikt XV.; Vrtec (str. 27, leto 52) 1922, pridobljeno 1. februar 2018</ref> <br> === ''Religio depopulata'' === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem: ''Religio depopulata'' - ''Razdejana vera''. Z drugimi besedami bi to opisali, ''da je bila ljudstvu odvzeta in odtujena vera'', da je ''vera propadla''. Viri po večini povezujejo geslo ''Razdejana, uničena, opustošena vera'' z Benediktom XV. zato, ker je za časa njegovega pontifikata izbruhnila [[prva svetovna vojna]] in ruska [[oktobrska revolucija]].<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=91}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=T. Allan|title=Prophecies: 4,000 years of prophets, visionaries and predictions|page=58s}}</ref> Med njegovim vladanjem je vdrl [[komunizem]] v [[Ruski imperij|Rusijo]], kjer je bilo versko življenje na široko zatirano; prva svetovna vojna pa je prinesla smrt milijonov kristjanov, ki so padli po raznih bojiščih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bibleprobe.com/last10popes.htm|title= Malachy's Prophecies - The Last 10 Popes|publisher=bibleprobe|date=|accessdate=2. oktober 2016}}</ref> Propadanje vere pa je prišlo do izraza tudi v povojnih protiversko usmerjenih prevratih po raznih evropskih deželah. === [[Spomenik]] v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] === [[File:Monument to Benedict XV in Saint Peters Basilica.jpg|thumb|150px|left|<center>Spomenik Benediktu XV. v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] ]]</center> Njegov naslednik [[papež Pij XI.|Pij XI.]] mu je dal postaviti v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] spomenik, ki povzema njegovo mirotvorno delovanje. <br> Papež je zatopljen v molitev, klečeč na grobu, ki spominja na Prvo svetovno vojno, katero je opisal kot »nekoristno klanje«. Grob pokrivajo oljčne vejice, simboli miru. Nad spomenikom je [[Sveta Marija|Marija]], ki ponuja svetu v plamenih [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je ''Knez miru''. <br> Spomenik je izdelal 1928 [[Pietro Canonica|Canonica]]. Sama rešitev je izvirna, a ne prepričljiva, saj nima »skladnega sestavnega in slogovnega odnosa med različnimi deli umetnine«, kot meni Orienti. Morda pa je umetnik namenoma poudaril nasprotje med stvarnim razburkanim stanjem in papeževimi mirovnimi pozivi. Dejansko izrazit reljef, ki je zelo zahteven in stvaren, ni v povezavi s toplejšo prisrčno predstavitvijo papeža, ki je oblečen v vsakdanja in neuradna oblačila. Delo, ustvarjeno z večbarvnimi marmorji, so neposredno navdihnili usodni vojni dogodki, ki jim je papež Benedikt XV. zaman skušal napraviti konec; zato je uporabil ves svoj ugled in diplomacijo, da bi olajšal trpljenje človeštva. Versajski mirovni sporazum je označil kot »blagoslov za sovraštvo«.<ref>{{navedi splet|url=http://stpetersbasilica.info/Monuments/BenedictXV/BenedictXV.htm|title= Monument to Benedict XV|publisher=St. Peters basilica.info|date=|accessdate=19. januar 2018}}</ref> == Ocena == === Ponujena roka sprave === [[File:Jeandarc-06can 1920 popeBenedikt-XV.jpg|thumb|180px|<center>Papež Benedikt XV. [[Kanonizacija|prišteva k svetim]] [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]] [[16. maj]]a [[1920]] ]] </center> #Podpiral je domače misijone in laična združenja. Ko je odpravil [[papež Pij IX.|Pijev]] ''non expedit'', so se lahko italijanski katoličani vključevali v politično življenje in so se 1920 začeli pogovori med Nittijem in Gasparrijem, ki so privedli do konkordata 1929. #1920 je papež pondil roko [[Rusija|Rusiji]], ki se je znašla v pomanjkanju, ko je moral premagati proti-pravoslavna in proti-boljševiška nasprotovanja v svoji okolici. Čeprav ga je skrbela proticerkvena usmerjenost boljševikov, so se pogovori nadaljevali vse do srečanja med [[papež Pij XII.|Pacellijem]] (Vatikan) in [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] zunanjim ministrom [[Georgij Vasiljevič Čičerin|Čičerinom]] (1872–1936), dokler jih ni onemogočila [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinova]] nepopustljivost. #Glede [[modernizem|modernizma]] Benedikt XV. ni imel dokončnega stališča. V svoji prvi okrožnici ''Ad beatissimi'' (novembra 1914) je ponovno obsodil [[socializem]] – a brez napadalnosti, kakor tudi modernizem – a se je spretno izognil posploševanju, ki je bilo značilno za njegovega predhodnika. # Benedikt XV. je na jasen način zavrnil zagrizeni in napadalni [[nacionalizem]], kakor tudi [[rasizem]]. # Ni le poudaril Cerkvi vrednosti ''patrimonium fidei'' - ''verskega zaklada'', ampak tudi zglede tistih, ki so sledili [[Jezus Kristus|Kristusu]] z nedeljenim srcem: ''[[Efrem Sirski|Efrema Sirskega]]'' je razglasil za [[cerkveni učitelj|cerkvenega učitelja]] z okrožnico ''Principi apostolorum'' z dne 5. oktobra 1920 <ref>sveti Efrem Sirski (306–373) je napisal številne himne, pesmi in pridige v verzih ter svetopisemske razlage; umrl je v izgnanstvu v Edesi</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/ |title= Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi|publisher=Storia in net|date=2. september 2015 |accessdate=20. januar 2018}}</ref>. Spomnil se je svetega [[Dominik Guzman|Dominika]] ob sedemstoletnici njegove smrti <ref>sveti Dominik Guzman (1170–1221) je utemeljil pridigarjev (OP – Ordo predicatorum)</ref>; 1200-letnice misijonarjenja svetega [[Bonifacij Nemški|Bonifacija]] <ref>Bonifacij – rojen kot Vinfrid (573–754) misijonar med Nemci in mučenec, nadškof v Mainzu</ref>; [[kanonizacija|prištel je k svetnikom]] [[Marjeta Marija Alakok|Marjeto Alakok]] <ref>Marjeta Marija Alakok (Alacoque; 1647–1690) francoska redovnica in mistikinja; k svetim jo je prištel Benedikt XV. 13. maja 1920</ref> in [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]] <ref>Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc, 1412–1431) k blaženim jo je prištel Pij X. dne 18. aprila 1909, k svetim pa Benedikt XV. dne 16. maja 1920</ref>, ki se je sicer bojevala za osvoboditev svoje francoske domovine od Angležev, ni pa bila napadalna ali maščevalna. #Papež Benedikt XV. je ob smrti zapustil [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] zavest o njeni nravni moči, pa tudi o politični šibkosti, kar je odpravljalo slepilo posvetnosti. Obenem je za njim ostala skupina [[kardinal]]ov z odličnimi lastnostmi: [[Pietro Gasparri|Gasparri]] <ref>Pietro Gasparri (1852–1934) – 1907 kardinal-duhovnik pri San Bernardo alle Terme, od 1916 do smrti državni tajnik Svetega sedeža</ref>, [[papež Pij XI.|Ratti]] <ref>Achille Ratti (1857–1939) – njegov naslednik kot [[papež Pij XI.]] (1922–1939)</ref> in [[papež Pij XII.|Pacelli]] <ref>Eugenio Pacelli (1876–1958) – njegov drugi naslednik kot [[papež Pij XII.]] (1939–1958)</ref>, ki se bodo pogumno soočili z izzivi novih časov.<ref name="#1"/> ==== Sprava s svetom in znotraj Cerkve ==== Pontifikat Benedikta XV. je trajal malo manj kot 7 let (1914–1922), vendar ga je treba prištevati med najdejavnejše in najpomembnejše v sodobni cerkveni zgodovini iz več vidikov. V njegov prid šteje: obramba cerkvenega učiteljstva zoper izrabljanje moči katolištva v posebne namene, najsi bo ohranjanje znotraj in razširjanje navzven; posodobljenje in splošno razširjenje dejavnosti za cerkveno pomoč družbi, zmedeni zaradi sodobnih sredstev vojskovanja in prevratov; novi in sodobnejši načini misijonske dejavnosti; objava ''Zakonika cerkvenega prava'' 28. junija 1917; odprava »non expedit« kot kažipot do rešitve rimskega vprašanja; odprava hudih kazenskih posegov med katoličani za časa ostrih prepirov med modernisti in integristi.<ref name="#2"/> ==== Papež polomije ali papež miru? ==== »Nobena vojskujoča se sila ni hotela tvegati odstopanja od visoko postavljenih vojaških ciljev. Končno se je sprevrgel papežev mirovni poziv 1917 v diplomatsko polomijo (fiasko)«, sodi avstrijski zgodovinar [[Andreas Gottsmann|Gottsmann]]. Baje da je bila le propadajoča [[Avstro-Ogrska]] prisiljena na sprejem papeškega posredovanja. Za [[papeštvo]] pa je prišlo še hujše. Vsaka sila je gledala v pozivu zaroto in ožigosala papeža kot nasprotnika. Za Francoza [[Georges Clemenceau|Clemenceauja]] je bil ''pape boche'' (''švabski papež''); nemški vojskovodja [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] pa je nasprotno govoril le še o ''Franzosenpapst''. Na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariško mirovno konferenco]] v [[Versailles]]u 1919 pa zmagovalci [[Vatikan]]a niso vabili. <br> Najhujše razočaranje pa je moral Benedikt XV. doživeti v lastnem taboru celo med mnogimi škofi vojskujočih se strani. Večina se jih je že 1914 pridružila splošnemu hura-domoljubju. Namesto da bi se postavili za svojega modrega predstojnika v Vatikanu, so mnogi prvi trobili v narodnjaški rog. V pariški notredamski stolnici je tako pridigar z nadškofovo odobritvijo kritiziral papežev mirovni poziv, češ da "škodi sveti francoski zadevi". Nemški episkopat je svaril v pastirskem pismu z dne 1. novembra 1917 pred »Judeževim plačilom za nezvestobo in izdajo cesarja«. Nekateri so – kot italijanski psiholog in redovnik [[Agostino Gemelli|Gemelli]] <ref>pater Agostino Gemelli, rojen kot Edoardo Gemelli (1878–1959) – italijanski psiholog, frančiškan in zdravnik, je sicer zagovarjal lurške čudeže, nasprotoval pa je patru [[Pij iz Pietrelcine|Piju]] – ki ga je 2002 [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] kanoniziral, - češ da so njegove stigme plod histerije</ref> fanatično pri vojakih zatirali kakršenkoli strah pred smrtjo, ki jih je čakala v nekoristnih naskokih, češ da z vojskovanjem sodelujejo pri zveličavnem Kristusovem poslanstvu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rainews.it/dl/rainews/articoli/La-grande-menzogna-della-prima-guerra-mondiale-intervista-agli-autori-del-libro-ed5a17a5-6539-4f05-a29f-847aca73809e.html?refresh_ce|title= La grande mezzogna della prima guerra mondiale |publisher=RAI|date=23. maj 2015|accessdate=1. februar 2018}}</ref><br> Tako je postal strogo neuvrščeni papež, ki je versajski ukaz obsodil kot krivičen in umrl 1922, tragičen lik. <br> Ali pa ne. Čeprav se Vatikan na politični ravni ni mogel izkazati kot moralna avtoriteta, je Benedikt XV. položil temeljni kamen za dosledno mirotvornost papežev. Njegovo mirovno učenje je postalo sestavni del cerkvenega učenja vseh njegovih naslednikov. Benedikt XVI. se je skliceval pri izbiri svojega imena čisto izrečno na papeža svetovne vojne (Weltkriegspapst). <br> Danes so zahteve po razsodišču, razorožitvi in končno zavračanje vojne kot političnega sredstva, kot je izjavil [[Drugi vatikanski koncil]], sprejete kot sestavni del katoliškega svetovnega nazora. Medtem pa uživa Cerkev vsaj v vprašanjih svetovnega miru tisti nravni ugled, za katerega je bil prikrajšan Benedikt XV. Tako je postal papež polomije v posledicah vendarle papež miru.<ref>So wurde ein Gescheiterter im Nachhinein doch noch zum "Friedenspapst" (Das Interview mit Prälat Trippen – KNA)</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/themen/weltkirche/2017-07-28/wie-papst-benedikt-xv-den-ersten-weltkrieg-beenden-wollte|title=Wie Papst Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte|publisher=Domradio.de|date=28. julij 2017 |accessdate=28. januar 2018}}</ref> ==== Nerazumljeni papež ==== Giacomo della Chiesa je kot papež v odločilni evropski uri zavzel stališče neuvrščenosti in nemešanja - nevtralnosti. Vojno je imenoval ''strašno klanje, ki sramoti Evropo''. Zagovarjal je »pravičen in trajen mir«, pozival k »počlovečenju vojne«, ter se zavzemal za izboljšanje usode ujetnikov in ranjencev. Ta poziv bo slišal kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij]] v Angliji, cesar [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj]] v Rusiji in predsednik [[Raymond Poincaré|Poincaré]]<ref>''Raymond Nicolas Landry Poincaré'' (1860–1934) je bil [[Francija|francoski]] državnik, 58. ministrski predsednik od 1913 to 1920; pospeševal politično in družbeno trdnost</ref><ref>J. F. V. Keiger: ''Raymond Poincaré'' (Cambridge University Press, 2002) 126</ref> v Franciji. Njegova ''miroljubnost'' pa je naletela na zid nerazumevanja. Ko je Parizu in Berlinu predložil poravnavo, je to sprožilo pravo gonjo zoper papeža z obtožbo, češ da hoče oslabiti moralo bojevnikov. Clemenceau ga je imenoval kot ''pape boche'' za zagovornika nemškega miru; za Nemce pa je bil papež, ki mu manjka korajže in ga je imel general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] za "pape français". S svojo pomirljivostjo je po vojni prispeval k zbliževanju med Italijo in Svetim sedežem. <br> Izbira imena, ki jo je opravil Ratzinger kot [[papež Benedikt XVI.]] 2005, je presenetila ves svet. Papež Benedikt je namreč ostal ljudem v spominu le kot papež velike vojne, pa tudi kot »neznani papež«. Josef Ratzinger ga je s tem iztrgal pozabi in poslal znake svetu in Cerkvi.<ref name="#5"/> ==== "Dobrotnik človeštva" ==== Nenaklonjen in težek časovni položaj lahko pojasni, zakaj je bilo polosmoletno papeževanje Benedikta XV. siromašno glede na posebne cerkvene dogodke; na reforme ali pomembne smernice komajda lahko pokažemo. Toda ko je papeža 22. januarja 1922 nepričakovano hitro ugrabila svetovna nadloga [[gripa]], tedaj so splošno izrazili mnenje, da je bila njegova vladavina dobra in blagodejna in da se je Benedikt XV. pokazal kot prijatelj [[mir]]u in eden največjih dobrotnikov [[človeštvo|človeštva]], kakor tudi da je bistveno povečal nravno moč in duhovni ugled [[papeštvo|papeštva]]. »Mi hočemo radi svoje življenje darovati Bogu za mir na svetu«, so bile njegove zadnje besede, ki jih je mislil zares.<ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –†K. Löffler |title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart²''|page=388}}</ref><br> Sicer levo usmerjeni [[Seznam Nobelovih nagrajencev|Nobelov nagrajenec]] [[Romain Rolland|Rolland]] je tako občudoval Benediktovo nepristransko in velikodušno dobrodelnost v lajšanju stiske vsem najpotrebnejšim, da je po njegovih besedah ''med Prvo svetovno vojno postal [[Vatikan]] drugi [[Rdeči križ]]''.<ref>{{navedi splet|url= http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917l|title= L'exhortation à la paix du pape Benoît XV, le 1er août 1917|publisher=Centenaire |date=27. julij 2017 |accessdate=21. januar 2018}}</ref><br> Ne bi se zmnotili, če bi na tega sicer neumornega, pa vendar neuspešnega mirotvorca naobrnili besede, ki jih je on sam dejal ob cerkvenem razglasu 1918. leta, češ da so čudeži na priprošnjo [[Gabrijel Possenti|Gabrijela Possentija]] dokazani: : »Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil se je vestno in stanovitno, da je spolnil svojo dolžnost. In to je nauk in to je pot, ki bo pripeljala človeštvo do tistega miru, kakor ga zastonj iščejo najuglednejši predstavniki narodov na svojih konferencah in pogajanjih.« <ref>{{navedi knjigo|author=Maks Miklavčič|title=Leto svetnikov I|page=579}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Benedictxvfamilyresidence.jpg|Rojstno mesto papeža Benedikta XV. v [[Pegli]]ju File:Orazio Gaigher Papst Benedikt XV.jpg|Benedikt XV. moli za [[mir]] <br>[[Orazio Gaigher|Gaigher]] [[1915]] olje na kartonu 34x23 cm File:Pius XI crown.png|Benedikta XV. s [[tiara|tiaro]] na glavi noijo na [[sedia gestatoria|sedii gestatorii]] File:Jeandarc-09can 1920 light.jpg|[[Kanonizacija]] [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]] [[16. maj]]a [[1920]] File:Benedetto XV catafalco Sala-del-Trono.jpg|thumb|Truplo Benedikta XV. v [[Sala del Trono]], oblečen v [[papež|papeška]] pontifikalna oblačila, ''»ko da mašuje«'' File:Benedetto XV folla enorme 1922.jpg|thumb|Ogomna množica se gnete pred vrati [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petra]] [[januar]]ja [[1922]]<ref>hoče izkazati zadnjo čast tako hitro preminulemu [[rim]]skemu [[škof]]u Benediktu XV.</ref> File:Feretro papa Benedetto XV 1922.jpg|thumb|Trugo Benedikta XV. so spustili s škripci v [[Vatikanske jame]] iz kripte ''Svetih apostolov''<ref>dogodek je opisal takrat navzoči mladi duhovnik in diplomat Giovanni Battista Montini, poznejši [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]]</ref> File:Plate of Benedictus XV in Collegiata di San Tommaso (Castel Gandolfo).jpg|Spominska plošča Benediktu XV. v [[Collegiata di San Tommaso]] v [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfu]] File:Italian shoes worn by Pope Benedict XV in the years 1914-1922, shoes made 1800-1823, red velvet - Bata Shoe Museum - DSC00149.JPG|[[Čevlji]] Benedikta XV. <br>[[Bata Shoe Museum]] [[Toronto]] ([[Ontario]], [[Kanada]]) File:Commercy - église Saint-Pantaléon (15).JPG|[[Église Saint-Pantaléon de Commercy]] ([[Meuse]], [[Francija]]). [[Barvno okno]]: Benedikt XV. File:Waldbriedemes, Mëttelfënster Benedictus XV.jpg|[[Grb]] Benedikta XV. v [[Luksemburg|luksemburški]] [[cerkev (stavba)|cerkvi]] [[Waldbriedemesser Kierch]] </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[Seznam papeških okrožnic]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta]] * [[Prva svetovna vojna]] * [[Armenski genocid]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''. Mohorjeva družba, Celje 1989. *''Zgodovina krščanstva'', Založba: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče, Ljubljana 1992. Prevedel Uroš Kalčič (izvirnik: ''The history of Christianity'', Revised edition copyright 1990 Lion Publishing). *''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968–1973). ;{{ikona la}} *[http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html Epistola encyclica Pacem, Dei munus pulcherrimum summi pontificis Benedicti PP. XV De pacis reconciliatione christiana] ;{{ikona en}} *John F. Pollard: ''The Unknown Pope''. Geoffrey Chapman, London 1999. *Charles William Previté-Orton: ''The Shorter Cambridge Medieval History'', Vol. 1, University Press, Cambridge 1979. * {{navedi knjigo |url=https://books.google.co.uk/books?id=uVmcAQAAQBAJ |title=Oxford Dictionary of Popes |last1=Kelly |first1=J. N. D. |last2=Walsh |first2=M. J. |publisher=Oxford University Press |year=2010 |origyear=1986 |isbn=978-0-19-929581-4}} * {{citation | last = Gardner | first = Julian | title = The Tomb and the Tiara | publisher = Clarendon Press | location = Oxford | year = 1992 | isbn = 978-0-19-817510-0 }} * {{citation | last = Reardon | first = Wendy J. | title = The Deaths of the Popes | publisher = McFarland & Company, Inc., Publishers | location = Jefferson | year = 2004 | isbn = 978-0-7864-1527-4 }} ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *F. X. Seppelt –†K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart²''. Neue verbesserte und ergänzte Auflage. Wahlband der Buchgemeinde, Bonn 1938. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957–1967. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *Conrad Gröber: ''Handbuch der Religiösen Gegenwartsfragen''. Herder, Freiburg 1937. , 495 ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). ;{{ikona hu}} * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (2 dela). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Benedictus XV|papež Beneditk XV.}} ;{{ikona sl}} *[http://www.dom.it/papez-v-redipulji-13-septembra_in-memoria-dellinutile-strage/ Dom: Papež v Redipulji 13. septembra. In memoria dell’«inutile strage»] *[http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html Papež po sto letih spet preslišan? Obletnica morije: Sveti oče Frančišek stopa na obe strani, med žrtvami svetovne vojne ne dela razlik. Tone Hočevar] *[http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/11842-fatima-in-papezi Fatima in papeži Čuk S., Priloga, v: Ognjišče (2017) 5] *[http://www.24ur.com/novice/svet/benedikt-xvi-postal-novi-papez.html Benedikt XVI. postal novi papež K.L. / STA/Reuters] *[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001990/ Benedikt XV, papež (1854–1922) Slovenski primorski biografski leksikon] *[http://katoliska-cerkev.si/stoletnica-zacetka-prve-svetovne-vojne-in-papez-benedikt-xv-papez-miru Katoliška Cerkev: Stoletnica začetka prve svetovne vojne. in papež Benedikt XV. – papež miru] *[http://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20041003_charles-austria_sl.html Avstrijski cesar Karel (1887–1922)] *[http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246 Radio Vatikan: Sveti sedež ima trenutno diplomatske odnose s 180 državami] ;{{ikona en}} *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bdelchi.html Catholic-hierarchy.org] *[http://www.history.com/this-day-in-history/pope-benedict-xv-named-to-papacy This day in history: 3 September 1914 – Pope Benedict XV named to papacy] *[https://www.catholicnewsagency.com/news/the-unknown-pope-how-benedict-xv-is-relevant-today-48092 CNA: The 'Unknown Pope' – how Benedict XV is relevant today by Andrea Gagliarducci] *[http://www.ncregister.com/daily-news/how-pope-benedict-xv-and-holy-see-tried-to-stop-armenian-genocide How Pope Benedict XV and Holy See Tried to Stop Armenian Genocide from Deborah Castellano Lubov] *[https://www.jeanne-darc.info/biography/canonization/ Canonisation of Jeanne d'Arc] *[http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/en/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' Given at St. Peter's, Rome, on May 23, the Feast of Pentecost, 1920, and in the sixth year of Our Pontificate] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Benedetto XV di Gabriele De Rosa - Enciclopedia dei Papi (2000)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xv_%28Dizionario-Biografico%29/ Benedetto XV, papa di Gabriele De Rosa - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8 (1966)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Benedetto XV papa * di Filippo Crispolti - Enciclopedia Italiana (1930)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv-papa/ Benedétto XV papa * Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Dizionario-di-Storia%29/ Benedetto XV * Dizionario di Storia (2010)] *[http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Benedetto_XV Papa Benedetto XV Cathopedia, l'enciclopedia cattolica] *[http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/ Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi di Pier Luigi Guiducci] *[https://www.avvenire.it/agora/pagine/pap-480df01c73c041cd84788ce380a4d58d Storia. Benedetto XV, il primo Papa moderno? Di Marco Roncall (Avvenire)] *[https://www.panorama.it/cultura/prima-guerra-mondiale-papa-benedetto-xv-vaticano/ Panorama: Benedetto XV, il "papa della Grande Guerra" di Edoardo Frittoli] *[http://www.tempi.it/benedetto-xv-il-lottatore-un-papa-da-riscoprire Benedetto XV, il lottatore. Un Papa da riscoprire di Francesco Agnoli] *[http://www.pegli.com/benedetto15.php Pegli: Benedetto XV, Giacomo della Chiesa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180122001201/http://www.pegli.com/benedetto15.php |date=2018-01-22 }} *[http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php Istanbul e il ricordo del grande pontefice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180208123401/http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php |date=2018-02-08 }} *[http://guide.supereva.it/psicoterapia_ericksoniana/interventi/2005/05/209439.shtml SIR Georges Marovitch: La statua del papa Benedetto in Turchia] *[https://www.rsi.ch/rete-due/programmi/cultura/oggi-la-storia/Papa-Benedetto-XV-2188262.html RSI TV Papa Benedetto XV] *[http://aforismi.meglio.it/aforismi-di.htm?n=Papa+Benedetto+XV Frasi di Papa Benedetto XV] *[http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2005/04_Aprile/19/pop_precedessore.shtml Corriere della Sera: Il predecessore, Benedetto XV »La Grande Guerra, inutile strage«] *[http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml Corriere della Sera: Benedetto XV e la Grande guerra. Così l’«inutile strage» divenne «utile» diFrancesco Margiotta Broglio] *[https://www.ilfoglio.it/articoli/2014/09/15/news/un-papa-mai-amato-76645/?refresh_ce Un Papa mai amato. Cent’anni fa Benedetto XV salì sul Soglio di Pietro. Inascoltato sulla guerra e criticato in chiesa. Ma il suo fu un pontificato profetico di Matteo Matzuzzi] *[http://it.radiovaticana.va/news/2017/07/31/benedetto_xv_e_la_lettera_contro_linutile_strage/1327991 Cento anni fa la Lettera di Benedetto XV contro "l'inutile strage" di Emanuela Campanile] *[https://w2.vatican.va/content/benedict-xv/it/biography/documents/hf_ben-xv_bio_20060214_biography.html RV: Benedetto XV] *[https://it.zenit.org/articles/l-inutile-strage-e-il-ruolo-profetico-di-benedetto-xv/ L'”inutile strage” e il ruolo profetico di Benedetto XV di Luca Marcolivio] *[http://www.cesnur.org/2009/tesi_papi_foto.htm CESNUR - Centro Studi sulle Nuove Religioni diretto da Massimo Introvigne www.cesnur.org La morte del papa - Riti, cerimonie e tradizioni dal medioevo all'età contemporanea dott. Antonio Margheriti] *[http://www.totustuustools.net/magistero/b15pacem.htm Benedetto XV: ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' Lettera Enciclica, 23 maggio 1920] *[http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2005/04/22/il-pronipote-di-benedetto-xv-il-mio.html?refresh_ce Il pronipote di Benedetto XV: 'Il mio sogno è andare da Ratzinger' da Michela Bompani] ;{{ikona de}} *[https://www.katholisch.at/aktuelles/2014/07/04/papst-benedikt-xv.-und-das-unnuetze-blutbad Katolische Kirche in Österreich: Papst Benedikt XV. und das "unnütze Blutbad"] *[http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/benedikt-xv-und-der-genozid Benedikt XV. und der Genozid] *[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/benedikt_xv_.html Kichengeschichte by Vatican history: Grabstätte: Papst Benedikt XV.] *[http://www.kathweb.de/lexikon-kirche-religion/b/benedikt-xv.-papst.html Kathweb: Benedikt XV., Papst – Friedenpapst] *[http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/der-friedenspapst Der Friedenspapst Von Sophia Michalzik] *[https://www.domradio.de/themen/weltkirche/2017-07-28/wie-papst-benedikt-xv-den-ersten-weltkrieg-beenden-wollte Wie Papst Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte Domradio.de: Das Interview mit Prälat Trippen in voller Länger 28.07.2017] *[http://www.sueddeutsche.de/politik/benedikt-xv-der-papst-der-versoehnen-wollte-1.639547 Benedikt XV. - Der Papst, der versöhnen wollte] *[http://blog.radiovatikan.de/vom-frieden-reden-in-zeiten-des-krieges/ Der Weblog von Pater Bernd Hagenkord - Vom Frieden reden in Zeiten des Krieges] *[https://www.welt.de/geschichte/article167232843/Wie-Benedikt-XV-den-Ersten-Weltkrieg-beenden-wollte.html Friedensappell Wie Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte Von Christoph Schmidt] ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/BenoitXV.html Benoit XV Compilhistoire] *[http://www.hommenouveau.fr/2395/culture/benoit-xv-et-la-grande-guerre-br-un-pape-pour-la-paix--.htm Homme nouveau: Benoît XV et la Grande Guerre un pape pour la paix par Philippe Maxence] *[http://journals.openedition.org/ideas/1863 Les interventions du pape Benoît XV auprès de Woodrow Wilson pendant la Grande Guerre Texte intégral du Marie Gayte] *[http://www.lemonde.fr/europe/article/2005/04/20/benoit-xv-le-pape-incompris-de-la-grande-guerre_640950_3214.html Benoît XV, le pape incompris de la Grande Guerre Le monde 20.04.2005 par Henri Tincq] *[http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917 L'exhortation à la paix du pape Benoît XV, le 1er août 1917 par Alexandre Lafon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180122071949/http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917 |date=2018-01-22 }} * [https://www.la-croix.com/Religion/Actualite/Il-y-a-cent-ans-etait-elu-Benoit-XV-le-pape-de-la-paix-2014-09-04-1201248 Il y a cent ans, était élu Benoît XV, le « pape de la paix » du Alexandra Klinnik] ;{{ikona hu}} *[http://lexikon.katolikus.hu/B/Benedek,%20XV..html Magyar Katolikus Lexikon > B > Benedek, XV.] ;{{ikona hr}} *[http://hr.radiovaticana.va/storico/2014/09/15/papa_benedikt_xv._svim_silama_poku%C5%A1ao_izbje%C4%87i_prvi_svjetski_rat/cro-825445 Vatikanski Radio: Papa Benedikt XV. svim silama pokušao dokončati Prvi svjetski rat] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Domenico Svampa]]}} {{s-ttl|title=[[Nadškof Bologne]]|years=1907–1914}} {{s-aft|after=[[Giorgio Gusmini]]}} {{s-bef|before=[[Papež Pij X.|Pij X.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1914–1922}} {{s-aft|after=[[Papež Pij XI.|Pij XI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Bologne]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Diplomiranci Papeške ekleziastične akademije]] [[Kategorija:Diplomiranci Papeške univerze Gregoriana]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij X.]] [[Kategorija:Papeži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]] [[Kategorija:Rimskokatoliški duhovniki v 19. stoletju]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 20. stoletju]] ef5frwiu7zftg1t9pa1bdmf06jcy5fr 0 170324 6732554 5630005 2026-08-08T03:29:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732554 wikitext text/x-wiki '''PODIM''' je mednarodna [[konferenca]] za podjetnike iz [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]] (»startupov«), ki poteka vsako leto v [[Maribor]]u. Prvič je bila organizirana leta 1980 v Mariboru in velja zdaj za enega vodilnih dogodkov za zagonska podjetja v alpsko-jadranski regiji.<ref>{{navedi novice| url=https://www.sta.si/2385050/v-mariboru-danes-ze-37-konferenca-podim |title=V Mariboru danes že 37. konferenca Podim |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=10.5.2017 |accessdate=10.5.2017}}</ref> Dvodnevni dogodki so namenjeni predstavitvam zagonskih podjetij in njihovem povezovanju z drugimi tovrstnimi podjetji, mentorji, investitorji in poslovnimi partnerji.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/start-upi-iztekajo-se-prijave-za-predstavitev-investitorjem.html |title=Start-upi, iztekajo se prijave za predstavitev investitorjem |date=29.3.2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=10.5.2017 |archive-date=2017-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170329192713/http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/start-upi-iztekajo-se-prijave-za-predstavitev-investitorjem.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.podim.org}} {{škrbina-naselje-Maribor}} [[Kategorija:Prireditve v Mariboru]] [[Kategorija:Mednarodne konference]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]] [[Kategorija:Zagonska podjetja]] d0c2kk1wq6q7dmq179cnaideh5i3y0u 0 170640 6732505 6631363 2026-08-07T21:48:31Z Upwinxp 126544 dp infopolja, pp, posodobitev prebivalstva 6732505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Dobrinj.jpg |napis=Dobrinj |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto= |obcina=Dobrinj |prebivalstvo=89 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=202 |postna=51514 |posta=Dobrinj }} '''Dobrinj''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Dobrigno'') je [[naselje]] na [[otok]]u [[Krk]]u na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Je središče istoimenske [[občina Dobrinj|občine Dobrinj]], ki spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Geografija == Dobrinj leži v notranjosti Krka, na okoli 200 [[mnm]] visokem [[grič]]u, nad rodovitno dolino na [[sever]]ozahodnem delu otoka. Naselje je zgrajeno na robu griča. S [[cesta|cesto]] je povezano z okoliškimi naselji in [[obala|obalo]], kjer so v [[zaliv]]u ''Soline'' ostanki nekdanjih [[soline|solin]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 || 2021 |- | 382 || 420 || 451 || 484 || 545 || 464 || 453 || 390 || 356 || 323 || 286 || 215 || 159 || 122 || 122 || 109 || 89 |- |} == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost sta [[obrt]] in [[kmetijstvo]]. V okolici so nasadi nasadi [[zelenjava]], [[oljka|oljk]] in [[vinograd]]i. == Zgodovina == Dobrinj se pod današnjim [[ime]]nom v starih listinah prvič omenja že leta 1100 in je najstarejše naselje na Krku. V Dobrinju je stala ena od štirih največji [[utrdba|utrdb]] na otoku. V njej je bilo pomembno središče [[glagolica|glagolice]] na hrvaškem tistega časa. Na osrednjem vaškem trgu stoji [[župnijska cerkev]] ''sv. Stjepana'', ki se prav tako prvič omenja leta 1100. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat gradbeno preurejena, zato njena arhitektura vsebuje elemente tako [[gotika|gotike]] kot tudi [[barok]]a. Na vaškem [[pokopališče|pokopališču]] stoji cerkev ''sv. Trojice'', postavljena v 16. stoletju, z [[zvonik]]om prigrajenim [[1725]]. Vzhodno od Dobrinja stoji [[zaselek]] [[Sveti Vid Dobrinjski]] z [[romanika|zgodnjeromansko]] cerkvico ''sv. Vida'' s prizmatičnim zvonikom, daritev »slavnega Dragoslava« prav tako iz leta 1100. Severno od Dobrinja v naselju [[Soline, Dobrinj|Soline]], kjer so imeli [[Frankopani|Frankopanski]] [[knez]]i [[soline]] stoji romanska [[kapela]] ''sv. Filipa i Jakova'' iz 13. stoletja.<ref>Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971</ref> == Ljudje, povezani s krajem == * Ivan Črnčić (1830-1897), hrvaški zgodovinar in kroatist, akademik * Josip Uravić (1662-1797), hrvaški književnik == Muzeji == V Dobrinju sta postavljeni na ogled dve [[muzej]]ski zbirki: * ''Sakralna muzejska zbirka'', ki se nahaja v prostorih občine in * ''Etnografska zbirka'', ki se nahaja v rojstni hiši novinarja in publicista Ive Sučiča == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] * [[Sveti Ivan Dobrinjski]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Dobrinj}} * [http://www.dobrinj.com/ Uradne strani občine Dobrinj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100216202827/http://www.dobrinj.com/ |date=2010-02-16 }} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Krk]] [[Kategorija:Kvarner]] 8e16l5doo0ny9pzqn7f8w0bzozn3s72 6732509 6732505 2026-08-07T21:55:52Z Mnogoterost 140263 pp in dp 6732509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Dobrinj.jpg |napis=Dobrinj |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto= |obcina=Dobrinj |prebivalstvo=89 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=202 |postna=51514 |posta=Dobrinj }} '''Dobrinj''' je [[naselje]] na [[otok]]u [[Krk]]u na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Je sedež istoimenske [[občina Dobrinj|občine Dobrinj]], ki spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. Največji kraj v občini je sicer [[Šilo (naselje)|Šilo]]. == Geografija == Dobrinj leži v notranjosti Krka, na okoli 200 [[mnm]] visokem [[grič]]u, nad rodovitno dolino na [[sever]]ozahodnem delu otoka. Naselje je zgrajeno na robu griča. S [[cesta|cesto]] je povezano z okoliškimi naselji in [[obala|obalo]], kjer so v [[zaliv]]u ''Soline'' ostanki nekdanjih [[soline|solin]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 || 2021 |- | 382 || 420 || 451 || 484 || 545 || 464 || 453 || 390 || 356 || 323 || 286 || 215 || 159 || 122 || 122 || 109 || 89 |- |} == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost sta [[obrt]] in [[kmetijstvo]]. V okolici so nasadi nasadi [[zelenjava]], [[oljka|oljk]] in [[vinograd]]i. == Zgodovina == Dobrinj se pod današnjim [[ime]]nom v starih listinah prvič omenja že leta 1100 in je najstarejše naselje na Krku. V Dobrinju je stala ena od štirih največji [[utrdba|utrdb]] na otoku. V njej je bilo pomembno središče [[glagolica|glagolice]] na hrvaškem tistega časa. Na osrednjem vaškem trgu stoji [[župnijska cerkev]] ''sv. Stjepana'', ki se prav tako prvič omenja leta 1100. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat gradbeno preurejena, zato njena arhitektura vsebuje elemente tako [[gotika|gotike]] kot tudi [[barok]]a. Na vaškem [[pokopališče|pokopališču]] stoji cerkev ''sv. Trojice'', postavljena v 16. stoletju, z [[zvonik]]om prigrajenim [[1725]]. Vzhodno od Dobrinja stoji [[zaselek]] [[Sveti Vid Dobrinjski]] z [[romanika|zgodnjeromansko]] cerkvico ''sv. Vida'' s prizmatičnim zvonikom, daritev »slavnega Dragoslava« prav tako iz leta 1100. Severno od Dobrinja v naselju [[Soline, Dobrinj|Soline]], kjer so imeli [[Frankopani|Frankopanski]] [[knez]]i [[soline]] stoji romanska [[kapela]] ''sv. Filipa i Jakova'' iz 13. stoletja.<ref>Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971</ref> == Ljudje, povezani s krajem == * Ivan Črnčić (1830-1897), hrvaški zgodovinar in kroatist, akademik * Josip Uravić (1662-1797), hrvaški književnik == Muzeji == V Dobrinju sta postavljeni na ogled dve [[muzej]]ski zbirki: * ''Sakralna muzejska zbirka'', ki se nahaja v prostorih občine in * ''Etnografska zbirka'', ki se nahaja v rojstni hiši novinarja in publicista Ive Sučiča == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] * [[Sveti Ivan Dobrinjski]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Dobrinj}} * [http://www.dobrinj.com/ Uradne strani občine Dobrinj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100216202827/http://www.dobrinj.com/ |date=2010-02-16 }} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Krk]] [[Kategorija:Kvarner]] 4t49fqv8n8cvjeu83i50s2dxommd2qf 0 180034 6732488 6704802 2026-08-07T21:24:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Niko Kralj|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Niko Kralj Foto Hermina Kovačič.jpg|image_size=180px}} '''Niko Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] in industrijski [[oblikovalec]], * [[7. september]] [[1921|1920]], [[Zavrh pri Trojanah]], † [[15. julij]] [[2013]], [[Ljubljana]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/kultura/dediscina/umrl-je-niko-kralj.html|title= Umrl je Niko Kralj|accessdate= 16.7.2013|date= 16.7.2013|work= [[Delo (časopis)|Delo]]|archive-date= 2013-08-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20130822133846/http://www.delo.si/kultura/dediscina/umrl-je-niko-kralj.html|url-status= dead}}</ref> == Življenje in delo == Niko Kralj se je rodil v Zavrhu pri Trojanah očetu Francu (1883-1937) in materi Genovefi Kralj, roj. Izlakar (1890-1942). Oče Franc Kralj je bil mizarski mojster ter rezbar cerkvenih kipcev, pa tudi župan na Trojanah. Na Trojanah je leta 1911 tudi ustanovil prvo gasilsko društvo. Kot vojak je preživel v vojski 8 let in v avstro-ogrski vojski dosegel čin častniškega namestnika, nazadnje je bil tudi Maistrov borec. Niko Kralj je obiskoval ljudsko šolo v [[Šentgotard|Šentgotardu]] pri [[Trojane|Trojanah]]. Po končani ljudski šoli se je vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijsko klasično gimnazijo]] v Šentvidu pri Ljubljani, ker je njegova stara mama želela, da bi postal duhovnik. Po nekaj letih pa je presedlal na realno gimnazijo na Vegovi ulici v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zadnji 8. razred gimnazije je obiskoval na nemški gimnaziji v [[Senovo|Senovem]]. Oba z bratom Cvetkom, ki se je šolal na srednji tehnični šoli, sta se v očetovi delavnici izučila mizarske stroke in opravila tudi pomočniški izpit iz mizarstva. Niko Kralj se je v gimnaziji dobro naučil latinščino, francoščino in nemščino, privatno pa se je učil tudi češkega jezika, kasneje pa se je naučil tudi angleščine. Niko in Cvetko Kralj sta med 2. svetovno vojno domov pripeljala nekatere ilegalce, ki jih je preganjal Gestapo. Enega izmed domačinov, ki je vedel za to skrivnost, so med zasliševanjem mučili in od njega izvedeli za skrite ilegalce pri Kraljevih doma. Zato so Nemci aretirali mamo Genovefo Kralj in jo skupaj s hčerko Marinko, ki je šla po svoji odločitvi z njo, deportirali v koncentracijsko taborišče [[Auschwitz]]. Obe sta v taborišču umrli, najprej mama Genovefa, kasneje pa tudi Nikova sestra Marinka. Brata Cvetka so Nemci ustrelili kot talca, Niko pa je bil tudi poslan v razna taborišča, med drugim v taborišče [[Mauthausen]]. Tudi tretji Nikov brat Frančišek, najbolj nadarjen med brati Kralj, je umrl med 2. svetovno vojno zaradi slabega zdravja. Tako je Niko Kralj edini iz družine preživel 2. svetovno vojno. V letu 1945 je pobegnil iz taborišča in se pridružil partizanom na Koroškem, od koder je po koncu vojne s [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. divizijo]] kot adjutant bataljona odšel v [[Senta|Sento]] v Vojvodini. Ker ga zaradi študija niso pustili iz vojske (hoteli so ga obdržati za oficirja), je od tam svojevoljno odšel in se potem po nekaj težavah leta 1946 vpisal na Univerzo v Ljubljani. Najprej na študij gradbeništva in šele čez eno leto se je vpisal na študij arhitekture. Za diplomsko delo s področja arhitekture je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Niko Kralj je bil poročen z Veroniko Živano Berenice Zupanič (1922-2016), hčerko slovenskega zgodovinarja, antropologa, etnologa in politika dr. [[Niko Zupanič|Nika Zupaniča]] (1876-1961), ustanovitelja in prvega direktorja Etnografskega inštituta v Ljubljani (kasnejšega [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]]) ter prvega profesorja etnologije na Univerzi v Ljubljani, pa tudi ministra v [[Nikola Pašić|Pašićevi]] vladi. Veronika Zupanič Kralj je študirala medicino, kasneje pa je do rojstva hčerke učila klavir na nižji glasbeni šoli v Ljubljani. V zakonu Nika Kralja in Veronike Zupanič Kralj se je leta 1959 rodila [[Veronika Kralj Iglič|hčerka Veronika]], ki je postala slovenska fizičarka in redna profesorica za področje biofizike na Univerzi v Ljubljani. Niko Kralj je pokopan v Ljubljani na pokopališču na Viču.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1369/niko-kralj|title=Slovenski grobovi}}</ref> Kralj se je po [[diploma|diplomi]] leta 1952 na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] zaposlil v tovarni pohištva [[Stol (podjetje)|Stol Kamnik]] na [[Duplica|Duplici]], kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. V tovarni Stol je bil zaposlen do leta 1959. Leta 1960 je postal [[docent]] na Univerzi v Ljubljani, leta 1966 izredni in leta 1975 [[redni profesor]] na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na kateri je bil tudi en mandat dekan. Po povratku z dela v Izraelu je Niko Kralj na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ustanovil Inštitut za oblikovanje, ki ga je vodil do njegove upokojitve. Pri prof. Niku Kralju je diplomiralo okoli 220 diplomiranih inženirjev s področja industrijskega dizajna. Kot profesor oblikovanja je deloval tudi na Univerzi v Jeruzalemu ter Univerzi v Zagrebu, kjer je bil tudi mentor magistrantom in doktorandom. Kralj je bil v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja eden najvidnejših pohištvenih<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Design for all, all for design|last=Hrovatin|first=Jasna|publisher=Academy of Design, PoliTRON|year=2010|isbn=978-961-92619-2-7|location=Ljubljana|page=17-169|cobiss=253240064}}</ref> industrijskih oblikovalcev v Evropi in na Slovenskem. Od pomembnejših gostovanj v tujini Nika Kralja lahko omenimo njegovo 6-mesečno specializacijo na Švedskem v letu 1960 ter 6-mesečno študijsko potovanje po ZDA v letih 1964/1965 v okviru štipendije Fordove fondacije. Na študijskem potovanju po ZDA je bil Niko Kralj med drugim gost [[Richard Buckminster Fuller|Richarda Buckminstra Fullerja]], Charlesa in Ray Eames ter [[Ludwig Mies van der Rohe|Ludwiga Mies van der Roheja]]. == Industrijsko oblikovanje Nika Kralja == Profesor Niko Kralj je pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja s poudarkom na lesu. Kraljevo oblikovanje izhaja iz globokega zgodovinskega in družbenega poznavanja mesta in vloge forme. Profesor Erik Berglund iz Švedske je v švedskem dnevniku Dages Nyheter, po oceni Kraljevih stvaritev leta 1960 zapisal, da je Niko Kralj trenutno najboljši pohištveni oblikovalec v Evropi.<ref name=":0" /> Dodal je še da »če bi imela Slovenija pet Kraljev, bi postala oblikovalska velesila«. Niko Kralj je razstavljal na 94 razstavah doma in v tujini. Med drugim v Cantuju, Benetkah, Zürichu, Lausanni, Bernu, Parizu, Londonu, Bruslju, Varšavi, Budimpešti, Bukarešti, Sofiji, Tbilisiju, New Yorku, Oslu, Stockholmu, Kopenhagnu, Kölnu, Stuttgartu, Pragi, Tel Avivu, Baslu, Barceloni in Milanu. Na mednarodnih natečajih in razstavah je Niko Kralj prejel skupno 12 prvih nagrad, 17 zlatih medalj, dve prvi do drugi nagradi, 13 srebrnih medalj, 16 drugih nagrad, 5 tretjih nagrad, 6 bronastih medalj, 1 vijolično medaljo ter 6 častnih priznanj. Mnoga priznanja na mednarodnih razstavah in natečajih so Niku Kralju omogočila pridobitev mesta eksperta pri Združenih narodih.<ref name=":0" /> Tako je bil v letih 1966 in 1968/69 skupaj približno dve leti ekspert UNIDO na Inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu v Izraelu, pa tudi profesor za oblikovanje na Univerzi v Jeruzalemu. V Izraelu je bil razvojni, programski in proizvodni svetovalec v mnogih tamkajšnjih industrijskih in obrtnih podjetjih. Na splošno in v stroki je najbolj znan njegov naslanjač Rex 120, oblikovan leta 1952 in izpeljava v zložljivi obliki stol Rex, oblikovan leta 1955, ki so ga serijsko izdelovali v tovarni Stol in je del stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Stol Rex uvrščajo med svetovno pomembne dosežke na področju [[industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]], ki so ga kopirali tudi po svetu in se sedaj ponovno proizvaja. === Znana dela === Izdelke Nika Kralja je po njegovih modelih in patentih proizvajalo ali še proizvaja okoli 20 industrijskih podjetij doma in v tujini. Doma in v tujini je imel prijavljenih in/ali odobrenih 118 modelov (od tega za okoli 60 stolov) in patentov. Med njegovimi najbolj znanimi izdelki so: * Stol Rex {{glavni|Stol Rex}} * stol Lupina * stol Mosquito * stol 4455 * pohištveni sistem Savinja * pohištveni sistem Futura == Nagrade == '''Domače nagrade''' * Red dela s srebrnim vencem, 1947. * Prešernova nagrada za študente Univerze v Ljubljani za diplomsko delo "Razvoj sedežnega pohištva skozi čas", 1952 * Red dela z zlatim vencem za razvojno delo v industriji, 1957 * [[Prešernova nagrada]] za dosežke v industrijskem oblikovanju in arhitekturi, 1962 * [[Prešernova nagrada mesta Ljubljane|Nagrada mesta Ljubljane]] za industrijsko oblikovanje, 1965 * Nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume, 1975, 1977 * Red dela z rdečo zastavo, 1980 * Častni član Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, 1987 * Častni občan občine Lukovica, 1988 * Častni član Zveze društev oblikovalcev Jugoslavije, 1987 * [[Kidričeva nagrada]] za življenjsko delo za razvojno delo v industriji, 1984 * Jesenkova nagrada za življenjsko delo, 1996 '''Nekatere pomembnejše tuje nagrade''' * I. nagrada na Evropskem natečaju za pohištvo Neue Gemeinschaft fuer Wohnkultur - Sozialwerk, Stuttgart, 1957 * dve I. nagradi in ena II. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1957 * srebrna medalja na Trienalu v Milanu (Italija), 1957 * srebrna in bronasta medalja na Mednarodni razstavi patentov, Bruselj (Belgija), 1960 * purpurna in srebrna medalja na Mednarodni razstavi patentov, Bruselj (Belgija), 1961 * I. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1963 * I. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1965 * II. nagrada na Mednarodnem natečaju za pohištvo, Barcelona (Španija), 1972 * zlata medalja na Trienalu v Milanu (Italija), 1973 * srebrna medalja na Razstavi izumov IENA, Nuernberg, 1973 == Galerija == === Družina === <gallery> Slika:Infoka Ded Babica Nika Kralja Trojane.jpg|Tomaž Kralj (1842-1940) in Marija Kralj, roj. Budna (1849-1931), stara starša Nika Kralja po očetovi strani. Slika:Infoka Genovefa Kralj roj Izlakar 1890 1942 zena Franca Kralja.jpg|Genovefa Kralj, roj. Izlakar (1890-1942), mati Nika Kralja. Slika:Franc Kralj zupan na Trojanah oce Nika Kralja Infoka manjsa.jpg|Franc Kralj (1883-1937), župan na Trojanah pred 2. svetovno vojno, oče Nika Kralja. Slika:Veronika Zupanič Kralj soproga Nika Kralja Infoka.png|Veronika Zupanič Kralj (1922-2016), učiteljica klavirja, soproga Nika Kralja. </gallery> === Stoli === <gallery> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Poklon življenjski radosti NIKO KRALJ - ob 100-letnici rojstva Nika Kralja|last=Kralj-Iglič|first=Veronika|publisher=Kulturni center Maribor (Frontier 190)|year=2021|isbn=978-961-7118-91-9|location=Maribor|page=9-193|cobiss=76858627}} * {{Navedi knjigo|title=Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja|last=Predan/Šubic|first=Barbara/Špela|publisher=Slovenska matica|year=2021|isbn=978-961-213-351-1|location=Ljubljana|page=7-184|cobiss=68580867}} * {{Navedi knjigo |title=Niko Kralj |last=Hrovatin |first=Jasna |publisher=Visoka šola za dizajn v Ljubljani |year=2010 |isbn=978-961-92962-0-2 |location=Ljubljana |page=17-244 |cobiss=253190400}} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|179}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174729395 Niko Kralj (1920-2013)]. Naši umetniki pred mikrofonom (2. november 2020). RTV Slovenija. {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kralj, Niko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] ir8bclqma6kizk4cd3vcoom733yfhwx 0 180699 6732254 6663228 2026-08-07T14:19:58Z ~2026-32552-67 260877 6732254 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Oblak}} '''Oblak''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je priimek Oblak [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|27. najbolj pogost]] priimek, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.805 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.824 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 26. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == *[[Aleš Oblak]], kognitivni znanstvenik *[[Amalija Oblak]] (1813—1860), slikarka *[[Andrej Oblak]] (*1978), arhitekt *[[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] (1871—1953), duhovnik *[[Anton Oblak (geograf)|Anton Oblak]] (1914—1973), geograf * [[Anton Oblak (strojnik)|Anton Oblak]] (1886—1935), strojnik in član organizacije TIGR * [[Apolonija Oblak Flander]], statističarka, direktorica SURS * [[Bogdan Oblak]] - "Hamurabi" (1947—1999), elektrotehnik, finančni publicist, avtor neuradne slov. valute Lipa * [[Božo Oblak]] (1922—1986), zdravnik epidemiolog, higienik in socialno-medicinski strokovnjak * [[Branko Oblak]] (*1947), nogometaš, trener * [[Breda Oblak (pedagoginja)|Breda Oblak]] (*1937), glasbena pedagoginja, univ. profesorica * [[Ciril Oblak]] (*1934), arhitekt * [[Ciril Oblak, urolog|Ciril Oblak]] (1953—2010), urolog * [[Floris Oblak]] (1924—2006), slikar in grafik * [[France Oblak]] (1845—po? 1917), pravnik, publicist, pisatelj * [[Franc Oblak]] – Aci (*1941), izdelovalec lokov, mojster umetne obrti *[[Franjo Oblak]] (1897—?), gozdarski strokovnjak * [[Henrik Oblak]] (*1938), ekonomist, univ. prof. * [[Ignacij Oblak]] (1834—1916), podobar *[[Irena Oblak]], zdravnica onkologinja, strok. direktorica Onkološkega inštituta *[[Marija Ivana Oblak]] (1853—1927), prva slovenska učiteljica gluhonemih deklic * [[Jaka Oblak]] (*1986), smučarski skakalec *[[Jan Oblak]] (*1993), nogometaš * [[Janez Nepomuk Oblak]] (1780—1858), odvetnik *[[Janja Pretnar Oblak]], zdravnica nevrologinja, prof. MF * [[Jerica Oblak Parker]] (*1966), skladateljica * [[Josip Oblak]] (1883—1956), sodnik * [[Josip Ciril Oblak]] (1877—1951), pisatelj in esejist * [[Jože Oblak]] (1922—?), časnikar, družb.-pol. delavec, ravnatelj Psihiatrične bonice Idrija * [[Jože Oblak]] (1935—2021), telovadec, športni pedagog, šolnik * [[Jožica Oblak Berce]] (1918—2006), zdravnica internistka, medicinska publicistka * [[Karin Obrez Oblak]], stomatologinja, čeljustna in zobna ortopedinja *[[Katja Oblak]] (*1975), kiparka, performerka * [[Lenart Oblak]] (*1991), biatlonec *[[Leobard Oblak]] ([[Bard Iucundus]]) (1949—1986), slikar *[[Leon Oblak]] (*1966), prof. BF za ekonomiko ravnanja z naravnimi viri - lesarstvo BF UL, pesnik, glasbeni tekstopisec * [[Leopold Oblak]] (1949—2004), gospodarstvenik *[[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]), bibliograf, prevajalec, pisatelj * [[Luiza Oblak]] (1822—1909), pisateljica * [[Maja Oblak]] (*1983), judoistka * [[Majda Oblak]], kiparka/kermičarka *[[Maks Oblak - Milan]] (1917—?), partizan, politični komisar *[[Maks Oblak (strojnik)|Maks Oblak]] (*1944), strojnik, univ. prof. * [[Marija Oblak-Čarni]] (1932—2020), zgodovinarka, arhivistka *[[Marjan Oblak]] (1926—2008), pravnik, planinski delavec *[[Marko Oblak]] (*1957), farmacevt *[[Maruša Geymayer-Oblak|Maruša (Geymayer) Oblak]] (*1966), igralka *[[Matej Oblak]] (*1965), smučarski skakalec *[[Matej Oblak]] (*1990), biatlonec * [[Milica Oblak]] (1925—2007), agronomka, stokovnjakinja za jagodičje * [[Mojca Oblak]] Crowther (*1965), slikarka * [[Nika Oblak]] (*1975), slikarka, vizualna in konceptualna umetnica * [[Pavel Oblak]] (1922—2018), pevec, pesnik, prevajalec glasbenih besedil... *[[Pavel M. Oblak]], robotik * [[Peter Oblak]] (1929—2005), stomatolog, kirurg, prof. MF * [[Polde Oblak]] (1924—1993), pesnik in geograf * [[Polde Oblak (slikar)|Polde Oblak]] (1931—2020), slovensko-nemški slikar in grafik, utemeljitelj fragmentističnega slikarstva * [[Polona Oblak]] (*1978), matematičarka, prof. FRI * [[Rebeka Oblak]] (*2001), alpska smučarka *[[Robert Oblak]] (*1968), nogometaš *[[Rok Oblak (industrijski oblikovalec)|Rok Oblak]] (*1979), industrijski oblikovalec, keramika... *[[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (*2001), smučarski skakalec *[[Sara Oblak]] Speicher (*1985), košarkarica *[[Seta Oblak]] (*1939), fizičarka in prevajalka *[[Slavko Oblak]] (*1949), akademski kipar v Nemčiji z Rečice pri Bledu * [[Stanislav Oblak]] (1911—1979), agronom, gozdar, gospodarstvenik * [[Špela Oblak]], slikarka *[[Tanja Oblak Črnič]], komunikologinja, prof. FDV * [[Tatjana Oblak Milčinski]] (*1966), pisateljica,gledališka& likov.ustv.; lutkarica, arhitektka *[[Teja Oblak]] (*1983?), literatka *[[Teja Oblak]] (*1990), košarkarica *[[Tilen Oblak]], dramaturg *[[Tone Oblak]] (*1933), gledališčnik, scenograf, kipar (v Argentini) * [[Valentin Oblak]] (1850—?), vojaški pisec * [[Valentin Oblak]] (1875—1951), duhovnik, mučenec * [[Vatroslav Oblak]] (1864—1896), jezikoslovec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Jan Obłąk]] (1913—1988), poljski rimskokatoliški škof * [[Krešimir Oblak|Krešimir (Krešo) Oblak]] (1929—2014), hrvaški jazz-pianist, dirigent, skladatelj in aranžer * [[Marijan Oblak]] (1919—2008), hrvaški rimskokatoliški škof == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Oblak}} {{priimek|Oblak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] tm88cfyotuxfdf2wg3hbfxe3899at1u 6732255 6732254 2026-08-07T14:21:03Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6732255 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Oblak}} '''Oblak''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je priimek Oblak [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|27. najbolj pogost]] priimek, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.805 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.824 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 26. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == *[[Aleš Oblak]], kognitivni znanstvenik *[[Amalija Oblak]] (1813—1860), slikarka *[[Andrej Oblak]] (*1978), arhitekt *[[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] (1871—1953), duhovnik *[[Anton Oblak (geograf)|Anton Oblak]] (1914—1973), geograf * [[Anton Oblak (strojnik)|Anton Oblak]] (1886—1935), strojnik in član organizacije TIGR * [[Apolonija Oblak Flander]], statističarka, direktorica SURS * [[Bogdan Oblak]] - "Hamurabi" (1947—1999), elektrotehnik, finančni publicist, avtor neuradne slov. valute Lipa * [[Božo Oblak]] (1922—1986), zdravnik epidemiolog, higienik in socialno-medicinski strokovnjak * [[Branko Oblak]] (*1947), nogometaš, trener * [[Breda Oblak (pedagoginja)|Breda Oblak]] (*1937), glasbena pedagoginja, univ. profesorica * [[Ciril Oblak]] (*1934), arhitekt * [[Ciril Oblak, urolog|Ciril Oblak]] (1953—2010), urolog * [[Floris Oblak]] (1924—2006), slikar in grafik * [[France Oblak]] (1845—po? 1917), pravnik, publicist, pisatelj * [[Franc Oblak]] – Aci (*1941), izdelovalec lokov, mojster umetne obrti *[[Franjo Oblak]] (1897—?), gozdarski strokovnjak * [[Henrik Oblak]] (*1938), ekonomist, univ. prof. * [[Ignacij Oblak]] (1834—1916), podobar *[[Irena Oblak]], zdravnica onkologinja, strok. direktorica Onkološkega inštituta *[[Marija Ivana Oblak]] (1853—1927), prva slovenska učiteljica gluhonemih deklic * [[Jaka Oblak]] (*1986), smučarski skakalec *[[Jan Oblak]] (*1993), nogometaš * [[Janez Nepomuk Oblak]] (1780—1858), odvetnik *[[Janja Pretnar Oblak]], zdravnica nevrologinja, prof. MF * [[Jerica Oblak Parker]] (*1966), skladateljica * [[Josip Oblak]] (1883—1956), sodnik * [[Josip Ciril Oblak]] (1877—1951), pisatelj in esejist * [[Jože Oblak]] (1922—?), časnikar, družb.-pol. delavec, ravnatelj Psihiatrične bonice Idrija * [[Jože Oblak]] (1935—2021), telovadec, športni pedagog, šolnik * [[Jožica Oblak Berce]] (1918—2006), zdravnica internistka, medicinska publicistka * [[Karin Obrez Oblak]], stomatologinja, čeljustna in zobna ortopedinja *[[Katja Oblak]] (*1975), kiparka, performerka * [[Lenart Oblak]] (*1991), biatlonec *[[Leobard Oblak]] ([[Bard Iucundus]]) (1949—1986), slikar *[[Leon Oblak]] (*1966), prof. BF za ekonomiko ravnanja z naravnimi viri - lesarstvo BF UL, pesnik, glasbeni tekstopisec * [[Leopold Oblak]] (1949—2004), gospodarstvenik *[[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]), bibliograf, prevajalec, pisatelj * [[Luiza Oblak]] (1822—1909), pisateljica * [[Maja Oblak]] (*1983), judoistka * [[Majda Oblak]], kiparka/kermičarka *[[Maks Oblak - Milan]] (1917—?), partizan, politični komisar *[[Maks Oblak (strojnik)|Maks Oblak]] (*1944), strojnik, univ. prof. * [[Marija Oblak-Čarni]] (1932—2020), zgodovinarka, arhivistka *[[Marjan Oblak]] (1926—2008), pravnik, planinski delavec *[[Marko Oblak]] (*1957), farmacevt *[[Maruša Geymayer-Oblak|Maruša (Geymayer) Oblak]] (*1966), igralka *[[Matej Oblak]] (*1965), smučarski skakalec *[[Matej Oblak]] (*1990), biatlonec * [[Milica Oblak]] (1925—2007), agronomka, stokovnjakinja za jagodičje * [[Mojca Oblak]] Crowther (*1965), slikarka * [[Nika Oblak]] (*1975), slikarka, vizualna in konceptualna umetnica * [[Pavel Oblak]] (1922—2018), pevec, pesnik, prevajalec glasbenih besedil... *[[Pavel M. Oblak]], robotik * [[Peter Oblak]] (1929—2005), stomatolog, kirurg, prof. MF * [[Polde Oblak]] (1924—1993), pesnik in geograf * [[Polde Oblak (slikar)|Polde Oblak]] (1931—2020), slovensko-nemški slikar in grafik, utemeljitelj fragmentističnega slikarstva * [[Polona Oblak]] (*1978), matematičarka, prof. FRI * [[Rebeka Oblak]] (*2001), alpska smučarka *[[Robert Oblak]] (*1968), nogometaš *[[Rok Oblak (industrijski oblikovalec)|Rok Oblak]] (*1979), industrijski oblikovalec, keramika... *[[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (*2001), smučarski skakalec *[[Sara Oblak]] Speicher (*1985), košarkarica *[[Seta Oblak]] (*1939), fizičarka in prevajalka *[[Slavko Oblak]] (*1934), akademski kipar v Nemčiji z Rečice pri Bledu * [[Stanislav Oblak]] (1911—1979), agronom, gozdar, gospodarstvenik * [[Špela Oblak]], slikarka *[[Tanja Oblak Črnič]], komunikologinja, prof. FDV * [[Tatjana Oblak Milčinski]] (*1966), pisateljica,gledališka& likov.ustv.; lutkarica, arhitektka *[[Teja Oblak]] (*1983?), literatka *[[Teja Oblak]] (*1990), košarkarica *[[Tilen Oblak]], dramaturg *[[Tone Oblak]] (*1933), gledališčnik, scenograf, kipar (v Argentini) * [[Valentin Oblak]] (1850—?), vojaški pisec * [[Valentin Oblak]] (1875—1951), duhovnik, mučenec * [[Vatroslav Oblak]] (1864—1896), jezikoslovec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Jan Obłąk]] (1913—1988), poljski rimskokatoliški škof * [[Krešimir Oblak|Krešimir (Krešo) Oblak]] (1929—2014), hrvaški jazz-pianist, dirigent, skladatelj in aranžer * [[Marijan Oblak]] (1919—2008), hrvaški rimskokatoliški škof == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Oblak}} {{priimek|Oblak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o1prr1iabliafpelfk7f5q4htexve4o 0 180858 6732633 6716456 2026-08-08T08:12:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732633 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen |Name = Pljučni rak |Image = LungCACXR.PNG |Caption = Planarna rentgenska slika (s puščico označenega) tumorja v pljučih |DiseasesDB = 7616 |ICD10 = {{ICD10|C|33||c|30}}-{{ICD10|C|34||c|30}} |ICD9 = {{ICD9|162}} |ICDO = |OMIM = |MedlinePlus = 007194 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 1333 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|1336}} {{eMedicine2|emerg|335}} {{eMedicine2|radio|807}} {{eMedicine2|radio|405}}{{eMedicine2|radio|406}} |MeshID = D002283 }} '''Pljučni rak''' je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v [[tkivo|tkivih]] [[pljuča|pljuč]]. Če ga ne zdravimo, se lahko v procesu, ki se imenuje [[zasevek|zasevanje]], iz pljuč razširi v bližnje tkivo ali druge dele telesa. Večina primerov raka, ki se pojavijo na pljučih (t. i. primarni pljučni raki), so [[karcinom]]i, ki se razvijejo iz [[epitelij]]skih celic. Glavni vrsti pljučnega raka sta [[Drobnocelični pljučni rak|drobnocelični pljučni rak]] (angl. ''small-cell lung carcinoma'' oz. SCLC) in [[nedrobnocelični pljučni rak]] (angl. ''non-small-cell lung carcinoma'' oz. NSCLC). Najpogostejši [[simptom]]i so kašelj (vključno z izkašljevanjem [[kri|krvi]]), hujšanje in zadihanost.<ref name="Harrison" /> Najpogostejši vzrok pljučnega raka je dolgoročna izpostavljenost [[tobak|tobačnemu dimu]],<ref name="Merck" /> ki povzroči 80&ndash;90 % primerov pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Primerov pljučnega raka pri nekadilcih je 10&ndash;15 %<ref name="Thun" /> in jih pogosto pripisujemo kombinaciji [[genetika|genetskih dejavnikov]],<ref name="MurrayNadel46" /> [[radon]]a,<ref name="MurrayNadel46" /> [[azbest]]a,<ref name="O'Reilly" /> in [[onesnaženost]]i zraka,<ref name="MurrayNadel46" /> vključno s pasivnim [[kajenje tobaka|kajenjem]].<ref name="AUTOREF" /><ref name="AUTOREF1" /> Pljučni rak se lahko vidi na [[rentgen|rentgenskem posnetku]] prsnega koša in [[računalniška tomografija|računalniški tomografiji]] (slikanje CT). [[Diagnoza]] se potrdi z [[biopsija|biopsijo]],<ref name="Holland-Frei78" /> ki je običajno vodena [[bronhoskopija|bronhoskopsko]] ali s CT-jem. Zdravljenje in dolgoročni rezultati so odvisni od vrste raka, [[bolezenski stadij|razvojne stopnje]] bolezni in splošnega zdravja osebe. Zdravljenje pogosto vključuje [[operacija (medicina)|operacijo]], [[kemoterapija|kemoterapijo]] in [[radioterapija|radioterapijo]]. NSCLC se včasih zdravi z operacijo, SCLC pa se običajno bolje odziva na kemoterapijo in radioterapijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Chapman | first=S | author2=Robinson G| author3=Stradling J| author4= West S | title=Oxford Handbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/oxfordamericanha0000unse_k7m5 |edition=2. | chapter=Chapter 31 | publisher=Oxford University Press | year=2009 | isbn=9-780199-545162 }}</ref> Na splošno 15 % ljudi v ZDA z diagnozo pljučnega raka [[preživetje|preživi]] pet let po diagnozi.<ref name="Collins" /> Po vsem svetu je pljučni [[rak (bolezen)|rak]] najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških in ženskah ter je po podatkih iz leta 2008 kriv za 1,38 milijona smrti na leto.<ref name="GLOBOCAN" /> == Znaki in simptomi == Znaki in simptomi pljučnega raka so med drugim:<ref name="Harrison" /> * respiratorni: kašelj, izkašljevanje krvi, piskajoče dihanje ali [[dispneja|zadihanost]]; * sistemski: hujšanje, [[vročina]], [[betičasti prsti]] ali [[utrujenost]]; * lokalni: bolečine v prsih, bolečine v kosteh, sindrom vene cave, motnje pri požiranju. Če rak raste v dihalno pot, lahko ovira pretok zraka, kar povzroča [[dispneja|oteženo dihanje]]. Zato se lahko za zaporo začnejo nabirati izločki, kar lahko vodi do [[pljučnica|pljučnice]].<ref name="Harrison" /> Glede na vrsto tumorja lahko na bolezen sprva opozorijo t. i. [[paraneoplastični sindrom]]i.<ref name="Honnorat" /> Pri pljučnem raku so ti pojavi lahko [[Eaton-Lambertov sindrom]] (mišična slabost zaradi [[avtoimunska bolezen|avtoprotiteles]]), [[hiperkalciemija]] ali sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH). Tumorji v zgornjem delu pljuč oz. [[Pancoastov tumor|Pancoastovi tumorji]] lahko napadejo lokalni del [[simpatični živčni sistem|simpatičnega živčnega sistema]], zaradi česar se lahko pojavi [[Hornerjev sindrom]] (povešena očesna veka in ozka [[zenica]] na isti strani) in poškodbe brahialnega pleteža.<ref name="Harrison" /> Številni simptomi pljučnega raka (slab apetit, hujšanje, vročina, utrujenost) niso specifični.<ref name="Holland-Frei78" /> Pri mnogih ljudeh se rak, preden prizadeti opazijo simptome in poiščejo zdravstveno pomoč, že razširi zunaj mesta, kjer je prvotno nastal. Pogosto se razširi v možgane, kosti, [[nadledvična žleza|nadledvično žlezo]], na drugo pljučno krilo, jetra, [[srce|srčno mreno]] in [[ledvice]].<ref name="ajcc" /> Okoli 10 % ljudi s pljučnim rakom ob diagnozi nima simptomov. Te oblike raka naključno odkrijejo ob rutinskem rentgenskem slikanju prsnega koša.<ref name="Collins" /> == Vzroki == Rak nastane zaradi genetske poškodbe [[DNK]]. Ta genetska poškodba vpliva na normalne funkcije celice, vključno s celično proliferacijo, programirano celično smrtjo ([[apoptoza]]) in popravljanjem DNK. Z vse večjim številom poškodb se tveganje za raka povečuje.<ref name="Holland-Frei8">{{navedi knjigo | last=Brown | first=KM | author2=Keats JJ| author3=Sekulic A | display-authors=etal |title=Holland-Frei Cancer Medicine | url=https://archive.org/details/hollandfreicance0000unse | publisher=People's Medical Publishing House USA | year=2010 | chapter=8 | edition=8th| isbn=978-1607950141 }}</ref> === Kajenje === [[Slika:Cancer smoking lung cancer correlation from NIH.svg||thumb|Graf prikazuje, kako je splošni porast prodaje tobačnih izdelkov v ZDA v prvih štirih desetletjih 20. stoletja (cigarete na osebo na dan) z dvajsetletnim zamikom pripeljal do ustrezno hitrega porasta pljučnega raka (število smrti zaradi pljučnega raka na 100.000 moških na leto)]] [[Slika:Pathology of the lung (cancer).jpg|thumb|Prerez človeških pljuč: Beli predel v zgornjem režnju je rak, črni predeli so obarvani zaradi kajenja.]] [[Slika:Lung cancer, incidence, mortality and survival, England 1971 - 2011.png|thumb|right|Incidenca, smrtnost in preživetje zaradi pljučnega raka, Anglija 1971–2011]] Kajenje, predvsem cigaret, je daleč najpogostejši dejavnik za nastanek pljučnega raka.<ref name="AUTOREF5" /> Cigaretni dim vsebuje več kot 60 poznanih [[karcinogen]]ov,<ref name="Hecht" /> med drugim [[nitrozamin]], [[benzopiren]] in [[radioaktivnost|radioaktivne]] [[izotop]]e, ki nastajajo pri razpadu [[radon]]a. Poleg tega so raziskave pokazale, da nikotin zavira imunski odziv na rakaste tvorbe v obolelem tkivu.<ref name="AUTOREF6" /> Leta 2000 je bilo v razvitem svetu 90 % smrti zaradi pljučnega raka pri moških (70 % pri ženskah) posledica kajenja.<ref name="Peto" /> Kajenje je vzrok za nastanek 80–90 % primerov pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Pasivno kajenje, vdihavanje dima drugega kadilca, je vzrok za pljučnega raka pri nekadilcih. Pasivni kadilec je oseba, ki živi ali dela s kadilcem. Študije iz ZDA,<ref name="AUTOREF7">{{Cite journal | author=California Environmental Protection Agency | title=Health effects of exposure to environmental tobacco smoke. California Environmental Protection Agency | journal=Tobacco Control | volume=6 | issue=4 | pages=346–353 | year=1997 | url=http://www.druglibrary.org/schaffer/tobacco/caets/ets-main.htm | pmid=9583639 | doi=10.1136/tc.6.4.346 | pmc=1759599 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-08-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070808045344/http://druglibrary.org/schaffer/tobacco/caets/ets-main.htm | url-status=dead }}<br />* {{Cite journal | author=Centers for Disease Control and Prevention (CDC) | title=State-specific prevalence of current cigarette smoking among adults, and policies and attitudes about secondhand smoke—United States, 2000 | journal=Morbidity and Mortality Weekly Report | volume=50 | issue=49 | pages=1101–1106 | publisher=CDC | location=Atlanta, Georgia | date=december 2001 | url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5049a1.htm | pmid=11794619 }}</ref><ref name="Alberg">{{Cite journal | last=Alberg | first=AJ | author2=Samet JM | title=Epidemiology of lung cancer | journal=Chest | volume=132 | issue=S3 | pages=29S–55S | publisher=American College of Chest Physicians | year=september 2007 | url=http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/29S.long | pmid=17873159 | doi=10.1378/chest.07-1347 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-03-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200329053623/http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/29S.long | url-status=dead }}</ref>Evrope,<ref>{{Cite journal | last=Jaakkola | first=MS | author2=Jaakkola JJ | title=Impact of smoke-free workplace legislation on exposures and health: possibilities for prevention | journal=European Respiratory Journal | volume=28 | issue=2 | pages=397–408 | date=avgust 2006 | url=http://erj.ersjournals.com/content/28/2/397.long | pmid=16880370 | doi=10.1183/09031936.06.00001306 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2013-01-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130129003845/http://erj.ersjournals.com/content/28/2/397.long | url-status=dead }}</ref> Združenega kraljestva,<ref>{{Cite journal | last=Parkin | first=DM |title=Tobacco—attributable cancer burden in the UK in 2010 | journal=British Journal of Cancer | volume=105 | issue=Suppl. 2 | pages=S6–S13 | year=december 2011 | pmid=22158323 | doi=10.1038/bjc.2011.475 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3252064/?tool=pubmed | pmc=3252064}}</ref> in Avstralije<ref name="NHMRC" /> nenehno kažejo bistveno povečano tveganje med tistimi, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju.<ref name="Taylor">{{Cite journal | last=Taylor | first=R | author2=Najafi F| author3=Dobson A | title=Meta-analysis of studies of passive smoking and lung cancer: effects of study type and continent |journal=International Journal of Epidemiology | volume=36 | issue=5 |pages=1048–1059 | date=oktober 2007 | url=http://ije.oxfordjournals.org/content/36/5/1048.long | pmid=17690135 |doi=10.1093/ije/dym158 }}</ref> Tisti, ki živijo z nekom, ki kadi, so za 20&ndash;30 % bolj izpostavljeni tveganju, tisti, ki delajo v okolju, v katerem so izpostavljeni neprostovoljnemu kajenju, pa za 16&ndash;19 %.<ref>{{navedi splet|title=Frequently asked questions about second hand smoke|url=http://www.who.int/tobacco/research/secondhand_smoke/faq/en/index.html|work=World Health Organization|accessdate=25 July 2012}}</ref> Raziskave »stranskega dima«, ki se dviga neposredno iz cigarete, torej ni izdihan dim, kažejo, da je nevarnejši od izdihanega.<ref name="Schick" /> Pasivno kajenje v ZDA vsako leto povzroči približno 3.400 smrti zaradi pljučnega raka.<ref name="Alberg" /> === Plin radon === [[Radon]] je [[plin]] brez barve in vonja, ki nastaja ob razpadu radioaktivnega [[radij]]a, razpadnega produkta [[uran]]a. Najdemo ga v zemeljski skorji. Razpadni produkti [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajo]] genetski material, zaradi česar pride do mutacij, ki včasih postanejo rakaste. Radon je drugi najpogostejši vzrok pljučnega raka v ZDA, takoj za kajenjem.<ref name="Alberg" /> Tveganje se poveča za 8–16 % pri vsakem povečanju koncentracije radona za 100 [[bekerel|Bq]]/[[kubični meter|m³]].<ref>{{cite journal |author=Schmid K| author2=Kuwert T| author3= Drexler H |title=Radon in Indoor Spaces: An Underestimated Risk Factor for Lung Cancer in Environmental Medicine |journal=Dtsch Arztebl Int |volume=107|issue=11 |pages=181–6 |date=marec 2010 |pmid=20386676 |pmc=2853156 |doi=10.3238/arztebl.2010.0181 |url=}}</ref> Ravni radona se razlikujejo glede na lokacijo in sestavo spodaj ležeče zemlje in skal. V predelih, kot je [[Cornwall]] v Združenem kraljestvu (kjer je osnova [[granit]]), radon predstavlja veliko težavo, zgradbe pa je treba prezračevati z ventilatorji, ki zmanjšujejo koncentracije radona. ''Ameriška agencija za zaščito okolja'' (EPA) ocenjuje, da so v enem od 15 domov v ZDA ravni radona nad priporočeno smernico, ki znaša 4 pikokirije na liter (pCi/l) (148 Bq/m³).<ref name="EPA radon" /> === Azbest === [[Azbest]] lahko povzroči vrsto pljučnih bolezni, vključno s pljučnim rakom. Kajenje tobaka in azbest imata [[sinergija|sinergijski]] učinek na nastanek pljučnega raka.<ref name="O'Reilly" /> Azbest lahko povzroča tudi raka [[plevra|plevre]], imenovanega [[mezoteliom]] (ki se razlikuje od pljučnega raka).<ref>{{navedi knjigo | last=Davies | first=RJO | author2=Lee YCG | title=Oxford Textbook Medicine | publisher=OUP Oxford | year=2010 | chapter=18.19.3 | edition=5th |isbn=978-0199204854 }}</ref> === Onesnaženost zraka === Onesnaženost zunanjega zraka v manjši meri vpliva na povečanje tveganja za pljučnega raka.<ref name="MurrayNadel46">{{navedi knjigo |author=Alberg AJ| author2=Samet JM | title=Murray & Nadel's Textbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/murraynadelstext0001unse_5ed| publisher=Saunders Elsevier |year=2010 | chapter=Chapter 46 | edition=5th | isbn=978-1-4160-4710-0 }}</ref> Drobni delci (PM<sub>2,5</sub>) in [[sulfat]]ni aerosoli, ki se lahko sproščajo v avtomobilskih izpušnih plinih, so nekoliko povezani s povečanim tveganjem.<ref name="MurrayNadel46" /><ref>{{cite journal |last=Chen | first=H | author2=Goldberg MS| author3=Villeneuve PJ | journal=Reviews on Environmental Health | year=oktober–december 2009 | volume=23 |issue=4 | pages=243–297 | title=A systematic review of the relation between long-term exposure to ambient air pollution and chronic diseases | pmid=19235364 }}</ref> Za [[dušikov oksid]] velja, da se z vsakih 10 delcev na milijardo tveganje za pljučnega raka poveča za 14 %.<ref>{{cite journal | last=Clapp | first=RW | author2=Jacobs MM| author3=Loechler EL | journal=Reviews on Environmental Health | year=januar–marec 2008 | volume=23|issue=1 | pages=1–37 | title=Environmental and Occupational Causes of Cancer New Evidence, 2005–2007 | pmid=18557596 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2791455/?tool=pubmed | pmc=2791455}}</ref> Ocene kažejo, da je onesnaženost zunanjega zraka vzrok za nastanek 1–2 % primerov pljučnega raka.<ref name="MurrayNadel46" /> Nepotrjeni dokazi kažejo povečano tveganje za pljučnega raka zaradi onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih v povezavi s kurjenjem lesa, oglja, iztrebkov ali ostankov pridelka za kuhanje in ogrevanje.<ref name=Lim2012>{{cite journal|last=Lim|first=WY| author2=Seow, A|title=Biomass fuels and lung cancer.|journal=Respirology (Carlton, Vic.)|date=januar 2012 |volume=17 |issue=1 |pages=20-31 |pmid=22008241}}</ref> Ženske, ki so izpostavljene dimu premoga v zaprtih prostorih, so izpostavljene približno dvakrat večjemu tveganju, za številne stranske produkte kurjenja [[biomasa|biomase]] pa je znano ali se domneva, da so karcinogeni.<ref name=Sood2012/> To tveganje prizadene približno 2,4&nbsp;milijarde ljudi po svetu<ref name=Lim2012/> in domnevno predstavlja vzrok za 1,5 % smrti zaradi pljučnega raka.<ref name=Sood2012>{{cite journal|last=Sood|first=A|title=Indoor fuel exposure and the lung in both developing and developed countries: an update.|url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-chest-medicine_2012-12_33_4/page/649|journal=Clinics in chest medicine|date=december 2012 |volume=33|issue=4|pages=649-65|pmid=23153607}}</ref> === Genetika === Po ocenah od 8 do 14 % pljučnega raka nastane zaradi dednih dejavnikov.<ref>{{navedi knjigo|last=Dudley|first=Joel|title=Exploring Personal Genomics|year=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199644483|page=25|url=http://books.google.ca/books?id=arCnThIq9LcC&pg=PA25}}</ref> Pri sorodnikih oseb s pljučnim rakom je tveganje 2,4-krat večje. Razlog za to je verjetno kombinacija večjega števila genov.<ref name="Fishman1802">{{navedi knjigo | author=Kern JA| author2= McLennan G | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders |publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=1802 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> === Drugi vzroki === S pljučnim rakom povezujejo tudi številne druge snovi, vrste zaposlitve in izpostavljenost drugim okoljskim dejavnikom. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) obstajajo »zadostni dokazi«, da spodaj našteto povzroča pljučnega raka:<ref name='WHOListLungCancer'>{{cite journal|last=Cogliano|first=VJ|author2=Baan, R|author3=Straif, K|author4=Grosse, Y|author5=Lauby-Secretan, B|author6=El Ghissassi, F|author7=Bouvard, V|author8=Benbrahim-Tallaa, L|author9=Guha, N|author10=Freeman, C|author11=Galichet, L|author12=Wild, CP|title=Preventable exposures associated with human cancers.|journal=Journal of the National Cancer Institute|date=21. december 2011|volume=103|issue=24|pages=1827-39|pmid=22158127|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/Table4.pdf|access-date=2014-01-04|archive-date=2012-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120920150724/http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/Table4.pdf|url-status=dead}}</ref> * nekatere kovine (proizvodnja aluminija, [[kadmij]] in kadmijeve spojine, [[krom]]ove (VI) spojine, [[berilij]] in berilijeve spojine, ulivanje železa in jekla, nikljeve spojine, [[arzen]] in anorganske arzenove spojine, rudarsko pridobivanje [[hematit]]a), * nekateri produkti zgorevanja (nepopolno zgorevanje, premog (notranje emisije zaradi sežiganja premoga za gospodinjske namene), uplinjevanje premoga, premogova katranska smola, [[Koks|proizvodnja koksa]], saje, izpuhi dizelskih motorjev) * ionizirajoče sevanje (rentgensko sevanje, radon<sup>222</sup> in njegovi razpadni produkti, [[žarek gama|sevanje gama]], [[plutonij]]), * nekateri toksični plini (metileter, bis-(klorometil)eter, [[gorčični plin]], MOPP (mešanica kemikalij za kemoterapijo), hlapi pri pleskanju), * silicijev dioksid kot kristaliničen prah, na primer v proizvodnji pnevmatik. == Patogeneza == Podobno kot pri ostalih rakih se pljučni rak sproži z aktiviranjem [[onkogen]]ov ali deaktiviranjem tumor-supresorskih genov.<ref name="Fong" /> Zaradi onkogenov naj bi bili ljudje bolj dovzetni za razvoj raka. [[Protoonkogen]]i se spremenijo v onkogene, kadar so izpostavljeni določenim karcinogenom.<ref name="Salgia" /> [[Mutacije]] v protoonkogenu ''K-ras'' so vzrok za nastanek 10–30 % pljučnih [[Adenokarcinom|adenokarcinomov]].<ref name="NEJM-molecular" /><ref name="Aviel-Ronen" /> Receptor za epidermalni rastni faktor (EGFR) uravnava celično proliferacijo, [[apoptoza|apoptozo]], [[angiogeneza|angiogenezo]] in tumorsko invazijo.<ref name="NEJM-molecular" /> Mutacije in amplifikacija EGFR so pogoste pri drobnoceličnem pljučnem raku ter so osnova za zdravljenje z zaviralci EGFR. Mutacije gena Her2/neu so manj pogoste.<ref name="NEJM-molecular" /> [[Kromosom]]ske poškodbe lahko vodijo do izgube [[heterozigot]]nosti. To lahko povzroči inaktivacijo tumor-supresorskih genov. Kromosomske poškodbe na delih 3p, 5q, 13q in 17p so pogoste predvsem pri drobnoceličem pljučnem karcinomu. Tumor-supresorski gen ''[[p53]]'', ki je na kromosomu 17p, je prizadet v 60-75 % primerov.<ref name="Devereux" /> Ostali geni, ki so pogosto mutirani ali se amplificirajo, so ''c-MET'', ''NKX2-1'',''LKB1'', ''PIK3CA'' in ''BRAF''.<ref name="NEJM-molecular" /> == Diagnoza == [[Slika:Thorax CT peripheres Brronchialcarcinom li OF.jpg||thumb|CT-slika rakavega tumorja v levem pljučnem krilu.]] [[Radiografija|Radiogram]] prsnega koša je eden od prvih korakov pri preiskavi osebe s simptomi, ki kažejo na pljučnega raka. Ta lahko pokaže očitno tvorbo, razširitev [[Medpljučje|mediastinuma]] (kar kaže na razširitev na [[bezgavke]]), [[atelektaza|atelektazo]] (kolaps), konsolidacijo ([[pljučnica]]) ali plevralni izliv.<ref name="Merck" /> [[Računalniška tomografija]] (CT) se običajno uporablja za pridobivanje več informacij o tipu in razširjenosti bolezni. Bronhoskopija ali s CT vodena [[biopsija]] se pogosto uporablja za vzorčenje tumorja za [[histopatologija|histopatologijo]].<ref name="Collins" /> Pljučni rak je na radiogramu prsnega koša podoben posledicam nekaterih drugih bolezni, kot so [[tuberkuloza]], glivične okužbe, metastatski rak ali nekatere oblike pljučnice. Manj pogosti vzroki za nastanek osamljenih pljučnih vozličev, ki jih pogosto opazimo pri pljučnem raku, so med drugim hamartomi, bronhogena cista, adenomi, arteriovenska malformacija, pulmonalna sekvestracija, revmatoidni vozliči, [[Wegenerjeva granulomatoza]] ali [[limfom]].<ref>{{navedi knjigo | last=Miller |first=WT | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=486 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Pljučni rak občasno odkrijejo tudi po naključju kot osamljen pljučni vozlič iz kakega drugega razloga opravljenem radiogramu ali CT-sliki prsnega koša.<ref name="Fishman1815">{{navedi knjigo | last=Kaiser | first=LR | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1815–1816 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Dokončna diagnoza pljučnega raka temelji na histolopatološkem pregledu klinično ali radiološko sumljivega tkiva.<ref name="Harrison" /> === Klasifikacija === {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''[[Incidenca]] pljučnega raka glede na histološko vrsto, prilagojena glede na starost'''<ref name="MurrayNadel46" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" | Histološka vrsta ! abbr="Pogostost" | Incidenca na 100.000 ljudi na leto |- | Vse vrste | 66,9 |- | Adenokarcinom | 22,1 |- | Ploščatocelični karcinom | 14,4 |- | Drobnocelični karcinom | 9,8 |} Pljučni raki so razvrščeni glede na histološko vrsto.<ref name="Holland-Frei78" /> Ta klasifikacija je pomembna za določanje zdravljenja in predvidevanje rezultatov zdravljenja bolezni. Veliko večino pljučnih rakov predstavljajo karcinomi – maligne tvorbe, ki nastanejo iz [[epitelij]]skih celic. Karcinomi pljuč se razvrščajo po velikosti in videzu malignih celic, ki jih pod [[mikroskop]]om pregleda histopatolog. Dva velika razreda sta [[nedrobnocelični pljučni karcinom]] (NSCLC) in [[drobnocelični pljučni karcinom]] (SCLC).<ref name="Robbins" /> ==== Nedrobnocelični pljučni karcinom (NSCLC) ==== [[Slika:Squamous carcinoma lung 2 cytology.jpg|thumb|left|Mikrogram kontrastno obarvanega ploščatoceličnega karcinoma, vrste nedrobnoceličnega karcinoma.]] Tri glavne podvrste NSCLC so [[adenokarcinom]], ploščatocelični karcinom in pljučni karcinom velikih celic.<ref name="Harrison" /> Skoraj 40 % karcinomov pljuč predstavljajo [[Adenokarcinom|adenokarcinomi]], ki običajno nastanejo v perifernem pljučnem tkivu.<ref name="Holland-Frei78">{{navedi knjigo | last=Lu | first=C | author2=Onn A| author3= Vaporciyan AA | display-authors=etal | title=Holland-Frei Cancer Medicine | url=https://archive.org/details/hollandfreicance0000unse |edition=8th | chapter=78: Cancer of the Lung | publisher=People's Medical Publishing House | year=2010 |isbn=9781607950141}}</ref> Veliko primerov adenokarcinomov je povezanih s kajenjem, tudi pri ljudeh, ki so v svojem življenju pokadili manj kot 100 cigaret,<ref name="Harrison" /> je adenokarcinom najpogostejša oblika pljučnega raka.<ref name="Subramanian">{{cite journal | last=Subramanian | first=J | author2=Govindan R |title=Lung cancer in never smokers: a review | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_2007-02-10_25_5/page/560 | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=25 | issue=5 | pages=561–570| publisher=American Society of Clinical Oncology | year=februar 2007 | pmid=17290066 |doi=10.1200/JCO.2006.06.8015 }}</ref> Bronhioloalveolarni karcinom, podvrsta adenokarcinoma, je pogostejši pri ženskah, ki so v življenju pokadile manj kot 100 cigaret, pacientke (in pacienti) z njim imajo boljšo možnost za dolgoročno preživetje.<ref name="Raz"/> Ploščatocelični karcinom predstavlja okoli 30 % vseh primerov pljučnega raka. Tipično se pojavlja v bližini velikih dihalnih poti. V sredini tumorja je običajno votla luknja in s tem povezana [[nekroza|odmrtje celic]].<ref name="Holland-Frei78" />Okoli 9 % pljučnih rakov predstavljajo karcinomi velikih celic. Tako ime imajo zato, ker so [[rakave celice]] velike, imajo odvečno [[citoplazma|citoplazmo]], velika [[celična jedra|jedra]] in jasno vidna [[jedrce|jedrca]].<ref name="Holland-Frei78" /> ==== Drobnocelični karcinom pljuč (SCLC) ==== [[Slika:Lung small cell carcinoma (1) by core needle biopsy.jpg|thumb|left|Drobnocelični pljučni karcinom (mikroskopski pogled biopsije z debelo iglo)]] Pri drobnoceličnem karcinomu pljuč (SCLC) celice vsebujejo zgoščene nevrosekretorne granule ([[vezikel|vezikle]], ki vsebujejo nevroendokrine [[hormon]]e), zaradi česar take tumorje povezujemo z endokrinim/paraneoplastičnim sindromom.<ref name="Rosti" /> Večina primerov izvira iz velikih dihalnih poti (primarnih in sekundarnih [[sapnica|bronhijev]]).<ref name="Collins" /> Ti raki rastejo hitro in se razširijo zgodaj v poteku bolezni. Šestdeset do sedemdeset odstotkov ima ob ugotovitvi bolezni že zasevke. Ta vrsta pljučnega raka je močno povezana s kajenjem.<ref name="Harrison" /> ==== Druge vrste ==== Poznamo štiri glavne histološke podvrste, čeprav so nekatere oblike rakov lahko kombinacija različnih podvrst.<ref name=Robbins>{{navedi knjigo | last=Maitra | first=A | author2=Kumar V | year=2007 | title=Robbins Basic Pathology| url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1 |edition=8th | publisher=Saunders Elsevier | pages=[https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1/page/528 528]–529 | isbn=978-1-4160-2973-1 }}</ref> Redke podvrste vključujejo rak [[slinavka|žleze slinavke]], pljučni karcinoid in nediferencirane karcinome.<ref name="Harrison" /> ==== Zasevki ==== {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''Tipično [[imunsko barvanje]] pljučnega raka'''<ref name="Harrison" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" | Histološka vrsta ! abbr="Frequency" | Imunsko barvanje |- | Ploščatocelični karcinom | CK5/6 pozitivno <br />CK7 negativno |- | Adenokarcinom | CK7 pozitivno <br />TTF-1 pozitivno |- | Karcinom velikih celic | TTF-1 negativno |- | Drobnocelični karcinom | TTF-1 pozitivno <br />CD56 pozitivno <br />Kromograniin pozitivno <br />Sinaptofizin pozitivno |} Tumorji iz drugih delov telesa se pogosto razširijo v pljuča. Sekundarni raki se klasificirajo po mestu izvora, npr. rak dojke, ki se je razširil na pljuča, se imenuje metastatski rak dojke. Zasevki imajo na radiogramu prsnega koša pogosto značilno okroglo obliko.<ref name="Seo" /> Zasevki primarnih pljučnih rakov se najpogosteje pojavijo v možganih, kosteh, jetrih in [[nadledvični žlezi]].<ref name="Holland-Frei78" /> [[Imunsko barvanje]] pri biopsiji pogosto pomaga določiti prvotni izvor.<ref name="pmid18784820">{{cite journal |author=Tan D| author2= Zander DS |title=Immunohistochemistry for Assessment of Pulmonary and Pleural Neoplasms: A Review and Update |journal=Int J Clin Exp Pathol |volume=1 |issue=1 |pages=19–31|year=2008|pmid=18784820 |pmc=2480532 }}</ref> === Določanje stadija bolezni === Določanje stadija raka pljuč (angl. ''staging'') je ocena stopnje razširitve raka s prvotnega žarišča. Je eden od dejavnikov, ki vplivajo na [[prognoza|prognozo]] in potencialno zdravljenje pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Začetna ocena stadija drobnoceličnega pljučnega raka uporablja klasifikacijo TNM. Temelji na velikosti primarnega tumorja (T), prizadetosti bezgavk (N) in oddaljenih metastazah (M). Stadij se označuje s stopnjami – od skritega raka do stopenj 0, IA (ena-A), IB, IIA, IIIA, IIIB in IV (štiri). Razvrstitev v skupine po stadijih je v pomoč pri izbiri zdravljenja in oceni prognoze.<ref name="Rami-Porta">{{Cite journal | last=Rami-Porta | first=R | author2=Crowley JJ| author3=Goldstraw P | title=The revised TNM staging system for lung cancer | journal=Annals of Thoracic and Cardiovascular Surgery | volume=15 | issue=1 | pages=4–9 | year=februar 2009 | url=http://www.atcs.jp/pdf/2009_15_1/4.pdf | pmid=19262443 }}</ref> Drobnocelični pljučni karcinom se tradicionalno deli na »omejen stadij« (omejen na eno polovico prsnega koša in znotraj enega tolerančnega polja [[radioterapija|radioterapije]]) ali »obsežen stadij« (bolj razširjena bolezen).<ref name="Harrison" /> Klasifikacije TNM in dodeljevanje v skupine sta v pomoč pri ugotavljanju prognoze.<ref name="Rami-Porta" /> Tako pri nedrobnoceličem pljučnem karcinomu kot pri drobnoceličem pljučnem karcinomu obstajata dve glavni vrsti določanja stadijev bolezni – klinična in kirurška. Klinična določitev stadija se izvede pred operacijo. Temelji na rezultatih raznih slikanj (kot sta CT in PET-CT) in izvidu biopsije. Kirurška določitev stadija pa se izvede med operacijo ali po njej ter temelji na kombinaciji rezultatov kirurških in kliničnih ugotovitev, vključno s kirurškim vzorčenjem bezgavk prsnega koša.<ref name="Holland-Frei78" /> == Preventiva == Medtem ko so v večini držav karcinogene snovi v industrijski in gospodinjski uporabi prepovedane, je kajenje tobaka še vedno zelo razširjeno. Preventiva, torej prenehanje kajenja in vztrajanje pri nekadilstvu, je najbolj učinkovit način za zmanjšanje možnosti za razvoj pljučnega raka.<ref>{{cite journal | last=Goodman | first=GE | title=Lung cancer. 1: prevention of lung cancer | journal=Thorax |volume=57 | issue=11 | date=november 2002 | pages=994–999 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1746232/pdf/v057p00994.pdf | pmid=12403886 | pmc=1746232}}</ref> Politični ukrepi za zmanjšanje pasivnega kajenja na javnih mestih, kot so restavracije in delovna mesta, so postali pogosta praksa v številnih zahodnih državah.<ref>{{cite journal | last=McNabola | first=A | author2=Gill LW | title=The control of environmental tobacco smoke: a policy review | journal=International Journal of Environmental Research and Public Health |volume=6 | issue=2 | date=februar 2009y | pages=741–758 | doi=10.3390/ijerph6020741 | pmid=19440413 |pmc=2672352}}</ref> V [[Butan (država)|Butanu]] prepoved kajenja velja od leta 2005,<ref name="Bhutan" /> medtem ko so v Indiji kajenje na javnih mestih prepovedali oktobra 2008.<ref>{{navedi novice | last=Pandey | first=G | title=Indian ban on smoking in public |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/south_asia/7645868.stm | publisher=[[BBC]] | date=2 October 2008 | accessdate=2012-04-25 }}</ref> V Sloveniji velja prepoved kajenja v javnih in delovnih zaprtih prostorih od leta 2007, z napovedjo novih omejitev.<ref>{{navedi novice | title=Mineva pet let od prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih | url=http://www.delo.si/novice/slovenija/mineva-pet-let-od-prepovedi-kajenja-v-zaprtih-javnih-prostorih.html | publisher=Delo | date=5 avgust 2012 | accessdate=4 februar 2014 | archive-date=2014-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140222024157/http://www.delo.si/novice/slovenija/mineva-pet-let-od-prepovedi-kajenja-v-zaprtih-javnih-prostorih.html | url-status=dead }}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je pozvala vlade, da uvedejo popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov in tako preprečijo, da bi mladi začeli kaditi. Po ocenah so take prepovedi, kjer so bile uvedene, zmanjšale porabo tobačnih izdelkov za 16 %.<ref name="AUTOREF10">{{Cite press release |title=UN health agency calls for total ban on tobacco advertising to protect young |url=http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=26857 |publisher=[[United Nations]] News service |date=30 May 2008}}</ref> Dolgotrajna uporaba vitamov A,<ref name="Fabricius">{{cite journal | last=Fabricius | first=P | author2=Lange P | title=Diet and lung cancer | journal=Monaldi Archives for Chest Disease | volume=59 | issue=3 |date=julij–september 2003 | pages=207–211 | pmid=15065316 }}</ref><ref>{{Cite journal | last=Fritz | first=H | author2=Kennedy D| author3=Fergusson D | display-authors=etal | title=Vitamin A and Retinoid Derivatives for Lung Cancer: A Systematic Review and Meta Analysis | journal=PLoS ONE | volume=6 | issue=6 | year=2011 | page=e21107 | pmid=21738614 |doi=10.1371/journal.pone.0021107 | pmc=3124481}}</ref> C,<ref name="Fabricius" /> D<ref>{{cite journal |last=Herr | first=C | author2=Greulich T| author3=Koczulla RA | display-authors=etal | title=The role of vitamin D in pulmonary disease: COPD, asthma, infection, and cancer | journal=Respiratory Research | volume=12 | issue=1 | date=marec 2011 | page=31 |doi=10.1186/1465-9921-12-31 | pmid=21418564 | pmc=3071319}}</ref> ali E<ref name="Fabricius" /> ne zmanjša tveganja za pljučnega raka. Nekatere raziskave nakazujejo, da je pri ljudeh, katerih prehrana vsebuje več zelenjave in sadja, tveganje nižje,<ref name="Alberg" /><ref name="Key">{{cite journal | last=Key | first=TJ | title=Fruit and vegetables and cancer risk | journal=British Journal of Cancer | volume=104 | issue=1 | date=januar 2011 | pages=6–11 |doi=10.1038/sj.bjc.6606032 | pmid=21119663 | pmc=3039795}}</ref> vendar je razlog za to verjetno, da ljudje, ki se zdravo prehranjujejo, večinoma tudi zdravo živijo – in ne kadijo. Natančnejše študije niso pokazale jasne povezave.<ref name="Key" /> === Presejalni testi === Presejalno testiranje pomeni uporabo medicinskih testov za odkrivanje bolezni pri asimptomatskih osebah, t. j. osebah, ki ne kažejo znakov bolezni. Možni presejalni testi za pljučnega raka vključujejo pregled [[izmeček|izkašljane sluzi]], radiogram prsnega koša in slikanje (CT), ob čemer velja poudariti, da se presejalni programi z radiogramom prsnega koša ali citologijo niso pokazali za učinkovite.<ref>{{Cite journal |last=Manser | first=RL | author2=Irving LB| author3=Stone C | display-authors=etal | title=Screening for lung cancer | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=1 | pages=CD001991 | year=2004 | pmid=14973979 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD001991.pub2/full | doi=10.1002/14651858.CD001991.pub2 }}</ref> Izvajanje presejalnih testov pri osebah z visokim tveganjem (ljudje med 55. in 79. letom, z več kot 30 zavojčkov-let (enota za dolgotrajno kajenje, = št. zavojčkov na dan × št. let, angl. ''pack-year'') ali ki so že zboleli za pljučnim rakom) enkrat na leto s slikanjem CT z nizkim odmerkom lahko zmanjša verjetnost smrti zaradi pljučnega raka za 0,3 % (absolutno zmanjšanje tveganja) oz. 20 % relativno zmanjšanje tveganja).<ref>{{cite journal |last=Jaklitsch | first=MT | author2=Jacobson FL| author3=Austin JH | display-authors=etal | title=The American Association for Thoracic Surgery guidelines for lung cancer screening using low-dose computed tomography scans for lung cancer survivors and other high-risk groups |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-thoracic-and-cardiovascular-surgery_2012-07_144_1/page/33 | journal=Journal of Thoracic and Cardiovascular Surgery | year=julij 2012 | volume=144 | issue=1 |pages=33&ndash;38 | pmid=22710039 | doi=10.1016/j.jtcvs.2012.05.060}}</ref><ref>{{cite journal | last=Bach | first=PB | author2=Mirkin JN| author3= Oliver TK | display-authors=etal | title=Benefits and harms of CT screening for lung cancer: a systematic review | url=https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-13_307_22/page/2418 |journal=JAMA: the Journal of the American Medical Association | year=junij 2012 | volume=307 | issue=22 |pages=2418–2429 | pmid=22610500 | doi=10.1001/jama.2012.5521}}</ref> Pri presejalnih testih obstaja visoka stopnja lažno pozitivnih rezultatov, zaradi katerih lahko pride do nepotrebnih invazivnih posegov in občutnih finančnih stroškov.<ref>{{cite journal |last=Boiselle |first=PM |title=Computed tomography screening for lung cancer.|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-03-20_309_11/page/1163 |journal=JAMA : the journal of the American Medical Association|date=20. marec 2013 | volume=309 |issue=11 |pages=1163-70 |pmid=23512063}}</ref> Na vsak pozitiven test jih je več kot 19 lažno pozitivnih.<ref>{{cite journal |author=Bach PB| author2= Mirkin JN| author3= Oliver TK | display-authors=etal|title=Benefits and harms of CT screening for lung cancer: a systematic review |journal=JAMA |volume=307 |issue=22|pages=2418–29 |date=junij 2012 |pmid=22610500 |doi=10.1001/jama.2012.5521 |url=https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-13_307_22/page/2418}}</ref> Izpostavljenost [[rentgenski žarki|rentgenskemu]] sevanju je še ena potencialna slabost prepogostih presejalnih testov.<ref>{{cite journal|last=Aberle|first=DR| author2=Abtin, F| author3=Brown, K|title=Computed tomography screening for lung cancer: has it finally arrived? Implications of the national lung screening trial.|journal=Journal of clinical oncology : official journal of the American Society of Clinical Oncology|date=10. marec 2013 |volume=31|issue=8|pages=1002-8|pmid=23401434}}</ref> == Zdravljenje == Zdravljenje pljučnega raka je odvisno od tipa rakavih celic, stadija razširjenosti raka ter splošne zmožnosti pacienta za zdravljenje. Pogoste vrste zdravljenja so [[paliativno zdravljenje|paliativno]],<ref>{{cite journal | last=Ferrell |first=B | author2=Koczywas M| author3=Grannis F| author4= Harrington A | title=Palliative care in lung cancer | url=https://archive.org/details/sim_surgical-clinics-of-north-america_2011-04_91_2/page/403 | journal=Surgical Clinics of North America | volume=91 | issue=2 | pages=403–417 | date=april 2011 | pmid=21419260 |doi=10.1016/j.suc.2010.12.003}}</ref> [[operacija (medicina)|operacija]], [[kemoterapija]] in [[obsevanje]].<ref name="Harrison" /> === Operacija === [[Slika:Lung cancer.jpg|thumb|180px|Izrezan del pljuč s ploščatoceličnim karcinomom (belo tkivo ob bronhijih).]] Če se s preiskavami potrdi NSCLC, se dalje določi, ali je rakavo tkivo lokalizirano in ali ga je mogoče operativno v celoti odstraniti. Za to določitev se uporabita slikanje CT in [[pozitronska emisijska tomografija]] (PET-CT).<ref name="Harrison" /> Če obstaja sum na vključenost mediastinalnih bezgavk, se lahko za odvzem vzorca bezgavke uporabi [[mediastinoskopija]], ki omogoča še natančnejšo določitev stadija.<ref name="Fishman1853">{{navedi knjigo |author=Kaiser LR | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1853–1854| edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Primernost bolnika za operacijo se oceni s [[krvna slika|preiskavo krvi]] in [[spirometrija|spiromerijo]].<ref name="Collins" /> Če slednja pokaže slabe dihalne rezerve, operacija morda ni mogoča.<ref name="Harrison" /> V večini primerov nedrobnoceličnega karcinoma pljuč v zgodnjem stadiju je kirurška izbira odstranitev pljučnega režnja (lobektomija). Pri ljudeh, ki niso primerni za popolno lobektomijo, se lahko opravi manjši izrez režnjiča (klinasta resekcija). Vendar je pri klinasti resekciji tveganje ponovitve večje kot pri lobektomiji.<ref name="Fishman1855">{{navedi knjigo | author=Kaiser LR |title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1855–1856 | edition=4th |isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Z [[brahiterapija|brahiterapijo]] z radioaktivnim [[jod]]om na robovih klinaste resekcije se lahko zmanjša tveganje ponovitve.<ref>{{cite journal | last=Odell | first=DD | author2=Kent MS| author3=Fernando HC | title=Sublobar resection with brachytherapy mesh for stage I non-small cell lung cancer | journal=Seminars in Thoracic and Cardiovascular Surgery |volume=22 | issue=1 | pages=32–37 | year=pomlad 2010 | pmid=20813314 | doi=10.1053/j.semtcvs.2010.04.003}}</ref> Redko se opravi odstranitev celega pljučnega krila ([[pnevmonektomija]]).<ref name="Fishman1855" /> [[Video-asistirana torakoskopska kirurgija]] (VATS) in VATS-lobektomija uporabljata minimalno invazivni pristop k operativnemu zdravljenju pljučnega raka.<ref>{{cite journal | last=Alam| first=N | author2=Flores RM | title=Video-assisted thoracic surgery (VATS) lobectomy: the evidence base |journal=Journal of the Society of Laparoendoscopic Surgeons | volume=11 | issue=3 | pages=368–374 | date=julij–september 2007 | pmid=17931521 | pmc=3015831}}</ref> VATS-lobektomija je enako učinkovita v primerjavi z običajno odprto lobektomijo, vendar je manj pooperativnih bolezni.<ref>{{cite journal | last=Rueth | first=NM | author2=Andrade RS |title=Is VATS lobectomy better: perioperatively, biologically and oncologically? | journal=Annals of Thoracic Surgery |volume=89 | issue=6 | pages=S2107–S2111 | date=junij 2010 | pmid=20493991 | doi=10.1016/j.athoracsur.2010.03.020}}</ref> Pri SCLC se običajno uporablja kemoterapija in/ali radioterapija.<ref name='SimonTurrisi'>{{cite journal |author=Simon GR| author2= Turrisi A |title=Management of small cell lung cancer: ACCP evidence-based clinical practice guidelines (2nd edition)|journal=Chest |volume=132 |issue=3 Suppl |pages=324S–339S |date=september 2007 |pmid=17873178|doi=10.1378/chest.07-1385 |url=http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/324S.long}}</ref> Vendar pa se ponovno preučuje vloga kirurških posegov pri SCLC. Operacija lahko izboljša rezultat, kadar je opravljena skupaj s kemoterapijo in obsevanjem v zgodnjih stadijih SCLC.<ref>{{cite journal | last=Goldstein | first=SD | author2=Yang SC | title=Role of surgery in small cell lung cancer | journal=Surgical Oncology Clinics of North America | volume=20 | issue=4 | pages=769–777 | date=oktober 2011 | pmid=21986271 | doi=10.1016/j.soc.2011.08.001}}</ref> === Radioterapija === [[Radioterapija]] se pogosto uporablja skupaj s kemoterapijo; lahko se uporabi s kurativnim namenom pri osebah z NSCLC, ki niso primerne za operacijo. Ta oblika visoko intenzivne radioterapije se imenuje radikalna radioterapija.<ref name="OTO" /> Izboljšana različica te tehnike je kontinuirana hiperfrakcionirana pospešena radioterapija (angl. »continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy« – CHART), pri kateri se daje visok odmerek radioterapije v kratkem času.<ref>{{Cite journal | last=Hatton | first=MQ| author2=Martin JE | title=Continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy (CHART) and non-conventionally fractionated radiotherapy in the treatment of non-small cell lung cancer: a review and consideration of future directions| journal=Clinical Oncology (Royal College of Radiologists) | volume=22 | issue=5 | pages=356–364 | year=junij 2010| pmid=20399629 | doi=10.1016/j.clon.2010.03.010}}</ref> Po operaciji s kurativnim namenom se za NSCLC običajno ne bi smela uporabiti pooperativna radioterapija prsnega koša.<ref name="PORT Meta-analysis Trialists Group" /> Nekaterim osebam, pri katerih je vključena mediastinalna bezgavka N2, pa lahko pooperativna radioterapija koristi.<ref>{{Cite journal | last=Le Péchoux | first=C |title=Role of postoperative radiotherapy in resected non-small cell lung cancer: a reassessment based on new data |journal=Oncologist | volume=16 | issue=5 | pages=672–681 | year=2011 | pmid=21378080 | doi=10.1634/theoncologist.2010-0150| pmc=3228187}}</ref> Za potencialno ozdravljive primere SCLC se poleg kemoterapije pogosto priporoča radioterapija prsnega koša.<ref name="Holland-Frei78" /> Če rast raka blokira majhen del bronhija, se lahko neposredno v dihalni poti opravi brahiterapija (lokalizirana radioterapija), da se odpre prehod.<ref>{{Cite journal | last=Cardona | first=AF | author2=Reveiz L| author3=Ospina EG | display-authors=etal| title=Palliative endobronchial brachytherapy for non-small cell lung cancer | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=2 | pages=CD004284 | year=april 2008 | pmid=18425900 | doi=10.1002/14651858.CD004284.pub2}}</ref> V primerjavi s teleradioterapijo brahiterapija vedno omogoča skrajšanje časa zdravljenja in manjšo izpostavljenost sevanju za zdravstveno osebje.<ref>{{Cite journal | last=Ikushima | first=H | title=Radiation therapy: state of the art and the future | journal=Journal of Medical Investigation | volume=57 | issue=1–2 | pages=1–11 | year=februar 2010 | url=http://www.jstage.jst.go.jp/article/jmi/57/1,2/1/_pdf | pmid=20299738 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Preventivno obsevanje glave je vrsta obsevanja možganov, ki se uporablja za zmanjšanje tveganja za nastanek zasevkov. Preventivno obsevanje glave je najuspešnejše pri SCLC. Pri bolezni z omejenim stadijem se s preventivnim obsevanjem glave triletno preživetje poveča s 15 % na 20 %, pri obsežni bolezni pa se enoletno preživetje poveča s 13 % na 27 %.<ref>{{Cite journal | last=Paumier | first=A | author2=Cuenca X| author3=Le Péchoux C | title=Prophylactic cranial irradiation in lung cancer | journal=Cancer Treatment Reviews | volume=37 | issue=4| pages=261–265 | year=junij 2011 | pmid=20934256 | doi=10.1016/j.ctrv.2010.08.009}}</ref> Nedavne izboljšave na področju ciljnega obsevanja in slikanja so privedle do razvoja [[stereotaksija|stereotaktičnega]] obsevanja pri zdravljenju pljučnega raka v zgodnjih stadijih. Pri tej obliki radioterapije se v majhnem številu obsevanj dovaja majhne odmerke sevanja, in sicer s stereotaktičnimi tehnikami ciljnega obsevanja. Uporablja se večinoma pri pacientih, ki zaradi sočasnih drugih bolezni ([[komorbidnost]]) niso primerni kandidati za operacijo.<ref>{{Cite journal | last=Girard | first=N | author2=Mornex F | title=Stereotactic radiotherapy for non-small cell lung cancer: From concept to clinical reality. 2011 update | journal=Cancer Radiothérapie | volume=15 |issue=6–7 | pages=522–526 | year=oktober 2011 | pmid=21889901 | doi=10.1016/j.canrad.2011.07.241}}</ref> Tako pri bolnikih z NSCLC kot s SCLC se lahko uporablja obsevanje prsnega koša v manjših odmerkih za nadzorovanje simptomov (paliativna radioterapija).<ref>{{Cite journal | last=Fairchild | first=A | author2=Harris K| author3= Barnes E | display-authors=etal |title=Palliative thoracic radiotherapy for lung cancer: a systematic review | journal=Journal of Clinical Oncology |volume=26 | issue=24 | pages=4001–4011 | year=avgust 2008 | pmid=18711191 |url=http://jco.ascopubs.org/content/26/24/4001.full | doi=10.1200/JCO.2007.15.3312}}</ref> === Kemoterapija === Režim [[kemoterapije]] je odvisen od vrste tumorja.<ref name="Holland-Frei78" /> Drobnocelični karcinom pljuč (SCLC) se tudi v relativno zgodnjem stadiju bolezni primarno zdravi s kemoterapijo in obsevanjem.<ref>{{cite journal |author=Hann CL| author2= Rudin CM |title=Management of small-cell lung cancer: incremental changes but hope for the future |journal=Oncology (Williston Park) |date=2008-11-30 |volume=22 |issue=13 |pages=1486–92 |pmid=19133604}}</ref> Pri SCLC se najpogosteje uporabljata [[cisplatin]] in [[etopozid]].<ref name="Murray"/> Uporabljajo se tudi kombinacije s [[karboplatin]]om, [[gemcitabin]]om, [[paklitaksel]]om, [[vinorelbin]]om, [[topotekan]]om in [[irinotekan]]om.<ref name="Azim" /><ref name="MacCallum" /> Pri napredovalem nedrobnoceličnem karcinomu pljuč (NSCLC) kemoterapija izboljša preživetje in se uporablja kot zdravljenje prvega izbora, če je oseba dovolj zdrava za takšno zdravljenje.<ref name="pmid18678835" /> Običajno se uporabljata dve zdravili, in sicer eno pogosto temelji na platini (bodisi cisplatin ali karboplatin). Druga pogosto uporabljena zdravila so gemcitabin, paklitaksel, [[docetaksel]],<ref name="Fishman1876">{{navedi knjigo | author=Mehra R| author2= Treat J | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=1876 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref><ref name="Clegg" /> [[pemetreksed]],<ref name="pmid20446853">{{cite journal |author=Fuld AD| author2= Dragnev KH| author3=Rigas JR|title=Pemetrexed in advanced non-small-cell lung cancer |journal=Expert Opin Pharmacother |volume=11 |issue=8|pages=1387–402 |date=junij 2010 |pmid=20446853 |doi=10.1517/14656566.2010.482560 }}</ref> etopozid ali vinorelbin.<ref name="Clegg" /> [[Adjuvantna kemoterapija]] pomeni uporabo kemoterapije po kurativni operaciji za izboljšanje rezultata. Pri NSCLC se med operacijo odvzamejo vzorci bližnjih bezgavk, kar omogoča [[določanje stadija]]. Če je potrjen stadij II ali III, adjuvantna kemoterapija izboljša petletno prežitvetje za 5 %.<ref name="Carbone">{{Cite journal | last=Carbone | first=DP | author2=Felip E | title=Adjuvant therapy in non-small cell lung cancer: future treatment prospects and paradigms | journal=Clinical Lung Cancer | volume=12 | issue=5 | pages=261–271 | year=september 2011 | pmid=21831720 | doi=10.1016/j.cllc.2011.06.002 }}</ref><ref name="Le Chevalier">{{Cite journal | last=Le Chevalier | first=T | title=Adjuvant chemotherapy for resectable non-small-cell lung cancer: where is it going? |journal=Annals of Oncology | volume=21 | issue=Suppl. 7 | pages=vii196–198 | year=oktober 2010 | pmid=20943614 |url=http://annonc.oxfordjournals.org/content/21/suppl_7/vii196.long | doi=10.1093/annonc/mdq376}}</ref> Kombinacija vinorelbina in cisplatina je učinkovitejša od starejših režimov.<ref name="Le Chevalier" /> Adjuvantna kemoterapija je pri osebah s stadijem raka IB sporna, saj dosedanja klinična preizkušanja niso jasno pokazala koristi za preživetje.<ref name="Horn" /><ref name="Wakelee" /> Preizkušanja predoperativne kemoterapije ([[neoadjuvantna kemoterapija]]) pri odstranljivem NSCLC niso omogočila jasnega zaključka.<ref name="Clinical evidence" /> === Paliativna nega === Pri terminalnih bolnikih oz. bolnikih z zadnjim stadijem bolezni je lahko ustrezna paliativna (blažilna) nega oz. nega v hospicu.<ref name="Collins" /> Takšni pristopi omogočajo dodatno preučevanje možnosti zdravljenja oz. sprejemanje tehtne končne odločitve,<ref name="pmid20818881">{{cite journal |author=Kelley AS| author2= Meier DE |title=Palliative care&mdash;a shifting paradigm |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2010-08-19_363_8/page/780|journal=New England Journal of Medicine |volume=363 |issue=8 |pages=781–2|date=avgust 2010 |pmid=20818881 |doi=10.1056/NEJMe1004139}}</ref><ref name="pmid19856592">{{cite journal |author=Prince-Paul M |title=When hospice is the best option: an opportunity to redefine goals|journal=Oncology (Williston Park, N.Y.) |volume=23 |issue=4 Suppl Nurse Ed|pages=13–7 |date=april 2009|pmid=19856592}}</ref> na podlagi katerih se lahko izognemo nekoristni in dragi negi ob koncu življenja.<ref name="pmid19856592"/> Kemoterapijo je mogoče kombinirati s paliativno nego pri zdravljenju NSCLC. Pri napredovalih primerih ustrezna kemoterapija izboljša [[mediana|povprečno]] preživetje zgolj na podlagi podporne nege, izboljša pa tudi kakovost življenja.<ref name="pmid7551923">{{cite journal|author=Souquet PJ| author2= Chauvin F| author3= Boissel JP| author4= Bernard JP |title=Meta-analysis of randomised trials of systemic chemotherapy versus supportive treatment in non-resectable non-small cell lung cancer |journal=Lung Cancer |volume=12 Suppl 1 |issue= |pages=S147–54|date=april 1995 |pmid=7551923 |doi=10.1016/0169-5002(95)00430-9 }}</ref> Skupaj s primernim telesnim stanjem kemoterapija med paliativnim zdravljenjem pljučnega raka zagotavlja 1,5- do 3 mesečno podaljšanje preživetja, blaženje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja, boljši rezultati pa so pri tem bili opaženi z modernimi sredstvi.<ref name="pmid11441939">{{cite journal |author=Sörenson S| author2= Glimelius B| author3= Nygren P |title=A systematic overview of chemotherapy effects in non-small cell lung cancer |journal=Acta Oncol |volume=40 |issue=2–3|pages=327–39 |year=2001 |pmid=11441939 |doi= }}</ref><ref name="pmid12065068">{{cite journal |author=Clegg A| author2= Scott DA| author3= Sidhu M| author4= Hewitson P| author5= Waugh N |title=A rapid and systematic review of the clinical effectiveness and cost-effectiveness of paclitaxel, docetaxel, gemcitabine and vinorelbine in non-small-cell lung cancer |journal=Health Technol Assess |volume=5|issue=32 |pages=1–195 |year=2001 |pmid=12065068 |doi= }}</ref> Skupina za sodelovanje za metaanalizo NSCLC priporoča, da se pri NSCLC preuči možnost zdravljenja s kemoterapijo, če jo prejemnik želi in lahko prenese.<ref name="pmid18678835">{{cite journal |title=Chemotherapy in Addition to Supportive Care Improves Survival in Advanced Non–Small-Cell Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis of Individual Patient Data From 16 Randomized Controlled Trials |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_2008-10-01_26_28/page/4616 |journal=J. Clin. Oncol. |volume=26 |issue=28|pages=4617–25 |date=oktober 2008 |pmid=18678835 |pmc=2653127|doi=10.1200/JCO.2008.17.7162 |author1=NSCLC Meta-Analyses Collaborative Group }}</ref><ref name="pmid20464750">{{cite journal|last1=Non-Small Cell Lung Cancer Collaborative|first1=Group|title=Chemotherapy and supportive care versus supportive care alone for advanced non-small cell lung cancer.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=12. maj 2010|issue=5|pages=CD007309|pmid=20464750|doi=10.1002/14651858.CD007309.pub2}}</ref> == Prognoza == {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''Izidi pri pljučnem raku glede na klinične stadije bolezni'''<ref name="Rami-Porta" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" rowspan="2" | Klinični stadij ! abbr="5-year" colspan="2" | Petletno preživetje (%) |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="NSCLC" | Nedrobnocelični karcinom pljuč ! abbr="SCLC" | Drobnocelični karcinom pljuč |- | IA | 50 | 38 |- | IB | 47 | 21 |- | IIA | 36 | 38 |- | IIB | 26 | 18 |- | IIIA | 19 | 13 |- | IIIB | 7 | 9 |- | IV | 2 | 1 |} Prognoza je na splošno slaba. Od vseh bolnikov s pljučnim rakom jih 15 % preživi pet let po diagnozi.<ref name="Merck" /> Stadij je pri diagnozi pogosto že napredoval. Ob pojavitvi simptomov je 30–40 % primerov NSCLC v stadiju IV in 60 % SCLC v stadiju IV.<ref name="Holland-Frei78" /> Prognostični dejavniki pri NSCLC so prisotnost ali odsotnost pljučnih simptomov, velikost [[tumor]]ja, tipa celic, stopnje razširjenosti (stadij in zasevki v več bezgavkah ter [[vaskularna invazija]]). Pri osebah z neozdravljivo boleznijo so izidi slabši pri tistih s slabšo [[telesna zmogljivost|telesno zmogljivostjo]] in pri osebah, ki izgubijo več kot 10 % telesne teže.<ref name="AUTOREF17"> {{navedi splet |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/non-small-cell-lung/HealthProfessional/page2 |title=Non-Small Cell Lung Cancer Treatment |publisher=National Cancer Institute |work=PDQ for Health Professionals |accessdate=2008-11-22}}</ref> Prognostični dejavniki pri drobnoceličnem pljučnem raku vključujejo telesno zmogljivost, [[Biološki spol|spol]], stadij bolezni in vključenost [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] ali [[jetra|jeter]] v času diagnoze.<ref name="AUTOREF18" /> Pri NSCLC se najboljša prognoza doseže s popolno resekcijo bolezni v stadiju IA, pri kateri je petletno preživetje do 70 %.<ref name="OTM">{{navedi knjigo | last=Spiro | first=SG | title=Oxford Textbook Medicine | publisher=OUP Oxford |year=2010 | chapter=18.19.1 | edition=5th | isbn=978-0199204854 }}</ref> Pri SCLC je skupno petletno preživetje približno 5 %.<ref name="Harrison" /> Ljudje z obsežnim rakom SCLC imajo povprečno petletno preživetje manj kot 1 %. Povprečen čas preživetja pri boleznih z omejenim stadijem je 20 mesecev z 20 % petletno stopnjo preživetja.<ref name="Merck" /> Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (National Cancer Institute) je srednja starost oseb v času diagnoze pljučnega raka v Združenih državah Amerike 70 let,<ref>SEER data (SEER.cancer.gov)[http://seer.cancer.gov/csr/1975_2003/results_single/sect_01_table.11_2pgs.pdf Median Age of Cancer Patients at Diagnosis 2002-2003]</ref> srednja starost ob smrti pa 72 let.<ref>SEER data (SEER.cancer.gov)[http://seer.cancer.gov/csr/1975_2006/results_single/sect_01_table.13_2pgs.pdf Median Age of Cancer Patients at Death 2002-2006]</ref> V ZDA je boljši izid verjetnejši pri ljudeh, ki imajo zdravstveno zavarovanje.<ref>{{cite journal | last=Slatore | first=CG | author2=Au DH | author3=Gould MK | title=An official American Thoracic Society systematic review: insurance status and disparities in lung cancer practices and outcomes | date=November 2010 | journal=American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine | volume=182 | issue=9 | pages=1195–1205 | pmid=21041563 | url=http://ajrccm.atsjournals.org/content/182/9/1195.long | doi=10.1164/rccm.2009-038ST | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200613071318/https://www.atsjournals.org/doi/full/10.1164/rccm.2009-038ST | url-status=dead }}</ref> == Epidemiologija == [[Slika:Trachea, bronchus, lung cancers world map - Death - WHO2004.svg|thumb|Glede na starost prilagojena smrt zaradi trahealnega, bronhialnega in pljučnega raka na 100.000&nbsp;prebivalcev leta 2004<ref name="AUTOREF20" /> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|no data}} {{legend|#ffff65|≤&nbsp;5}} {{legend|#fff200|5-10}} {{legend|#ffdc00|10-15}} {{legend|#ffc600|15-20}} {{legend|#ffb000|20-25}} {{legend|#ff9a00|25-30}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|30-35}} {{legend|#ff6e00|35-40}} {{legend|#ff5800|40-45}} {{legend|#ff4200|45-50}} {{legend|#ff2c00|50-55}} {{legend|#cb0000|≥&nbsp;55}} {{Multicol-end}}]] [[Slika:Lung cancer US distribution.gif|right|thumb|Porazdelitev pljučnega raka v [[ZDA|Združenih državah Amerike]]]] V svetovnem merilu je pljučni rak najpogostejši rak tako z vidika [[Pojavnost|pojavnosti]] kot smrtnosti. Leta 2008 je bilo 1,61 milijona novih primerov in 1,38 milijona smrti zaradi pljučnega raka. Najvišje stopnje so v Evropi in Severni Ameriki.<ref name="GLOBOCAN">{{cite journal | last=Ferlay | first=J | author2=Shin HR| author3= Bray F | display-authors=etal|title=Estimates of worldwide burden of cancer in 2008: GLOBOCAN 2008 | journal=International Journal of Cancer |date=December 2010 | volume=127 | issue=12 | pages=2893–2917 | pmid=21351269 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ijc.25516/full | doi=10.1002/ijc.25516}}</ref> Segment prebivalstva, pri katerem je verjetnost za pljučnega raka najvišja, so osebe, stare nad 50 let, ki so kadile oz. kadijo. V primerjavi s smrtnostjo pri moških, ki se je pred več kot 20 leti začela zmanjševati, se je stopnja smrtnosti zaradi pljučnega raka pri ženskah v zadnjih desetletjih povečevala in se je šele pred kratkim začela umirjati.<ref name="AUTOREF22" /> V ZDA je [[življenjsko tveganje]], da bi zboleli za pljučnim rakom, 8 % pri moških in 6 % pri ženskah.<ref name="Harrison" /> Na vsake 3–4 milijone pokajenih cigaret se pojavi ena smrt zaradi pljučnega raka.<ref name="Harrison" /><ref>{{cite journal |last=Proctor | first=RN | title=The history of the discovery of the cigarette-lung cancer link: evidentiary traditions, corporate denial, global toll | journal=Tobacco Control | volume=21 | issue=2 | pages=87–91 | year=marec 2012 |pmid=22345227 | doi=10.1136/tobaccocontrol-2011-050338 }}</ref> Tobačni mogotci (»Big Tobacco«) imajo velik vpliv na kadilsko kulturo.<ref name="Lum" /> Pri mladih nekadilcih, ki vidijo tobačne oglase, je verjetnost, da bodo začeli kaditi, večja.<ref>{{cite journal | last=Lovato | first=C | author2=Watts A| author3= Stead LF | title=Impact of tobacco advertising and promotion on increasing adolescent smoking behaviours | date=October 2011 | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=10 | pages=CD003439 | pmid=21975739 | doi=10.1002/14651858.CD003439.pub2}}</ref> Vloga pasivnega kajenja se vedno bolj prepoznava kot dejavnik tveganja za pljučnega raka,<ref name="Taylor" /> kar vodi do intervencijskih politik za zmanjšanje neželene izpostavljenosti nekadilcev tobačnemu dimu drugih.<ref>{{cite journal | last=Kemp |first=FB | title=Smoke free policies in Europe. An overview | journal=Pneumologia | volume=58 | issue=3 | pages=155–158 | year=julij–september 2009 | pmid=19817310 }}</ref> Emisije avtomobilov, tovarn in elektrarn prav tako predstavljajo potencialno tveganje.<ref name="MurrayNadel46" /> V [[vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] je najvišja smrtnost zaradi pljučnega raka med moškimi, v severni Evropi in ZDA pa je najvišja smrtnost med ženskami. V ZDA je višja pojavnost pri črnskih moških in ženskah.<ref>National Cancer Institute; SEER stat fact sheets: Lung and Bronchus. Surveillance Epidemiology and End Results. 2010[http://seer.cancer.gov/statfacts/html/lungb.html#incidence-mortality]</ref> Stopnja pljučnega raka je trenutno nižja v državah v razvoju.<ref name="AUTOREF23" /> Zaradi povečevanja kajenja v državah v razvoju je v naslednjih nekaj letih pričakovati povišanje, zlasti na Kitajskem<ref>{{cite journal | last=Zhang | first=J | author2=Ou JX| author3= Bai CX |title=Tobacco smoking in China: prevalence, disease burden, challenges and future strategies | date=November 2011 |journal=Respirology | volume=16 | issue=8 | pages=1165–1172 | pmid=21910781 | doi=10.1111/j.1440-1843.2011.02062.x }}</ref> in v Indiji.<ref name="AUTOREF25" /> Od 60. let dvajsetega stoletja se je stopnja pljučnega [[Adenokarcinom|adenokarcinoma]] v primerjavi z drugimi vrstami pljučnega raka začela višati. Eden od možnih vzrokov je uvedba cigaret s filtrom. Uporaba filtra namreč odstrani večje delce iz tobačnega dima in s tem zmanjša nalaganje v večjih dihalnih poteh. Vendar mora zaradi tega kadilec dim vdihniti globlje, da bi prejel enako količino [[nikotin]]a, s čimer poveča nalaganje delcev v manjših dihalnih poteh, kjer se pogosto pojavi adenokarcinom.<ref name="Charloux" /> Pojavnost pljučnega adenokarcinoma se še naprej povečuje.<ref>{{cite journal | last=Kadara | first=H | author2=Kabbout M| author3= Wistuba II | title=Pulmonary adenocarcinoma: a renewed entity in 2011 | journal=Respirology | volume=17 | issue=1 |pages=50–65 | year=januar 2012 | pmid=22040022 | doi=10.1111/j.1440-1843.2011.02095.x }}</ref> === Slovenija === V Sloveniji se je pojavnost pljučnega raka pri moških večala do leta 1995, nato je padala in je bila leta 1998 82/100.000 moških (19 % vsega raka pri moških). Pri ženskah se pojavnost stalno veča, leta 1998 je bila 19/100.000, pljučni rak je pomenil 5 % vsega raka. Razmerje moški proti ženskam je bilo 4 : 14.<ref>Terčelj-Zorman M. "Zgodnje odkrivanje pljučnega raka." Radiology and oncology (Ljubljana) letnik 40. številka 1 (2006) str. S59-S66.</ref> Do leta 2004 je bil pljučni rak najpogostejši malignom pri moških; leta 2005, ko je bilo registrirano 846 novih primerov, pa ga je na prvem mestu zamenjal [[rak prostate]]. Pri ženskah je bil pljučni rak leta 2005 po pogostnosti glede na druge rake že na petem mestu; registriranih je bilo 299 novih primerov. Pri moških je bil v vseh obdobjih najpogostejši ploščatocelični karcinom, vendar se njegov delež zmanjšuje, povečuje pa se delež žleznih karcinomov. Pri ženskah prevladujeta žlezni in drobnocelični karcinom, tudi pri njih se povečuje delež žleznih karcinomov.<ref>Primic-Žakelj M., Zadnik V., Žagar T.. "Lung cancer in Slovenia." Endoskopska revija letnik 13. številka 29 (2008) str. 5–13.</ref> == Zgodovina == Pljučni rak je bil pred prihodom cigaret redek. Do leta 1761 ni bil prepoznan kot posebna bolezen.<ref name="AUTOREF27" /> Različni vidiki pljučnega raka so bili podrobneje opisani leta 1810.<ref name="AUTOREF28" /> Maligni pljučni tumorji so leta 1878 predstavljali le 1 % vseh oblik raka, zabeleženih pri avtopsijah, do začetka 20. stoletja so se povečali na 10–15 %.<ref name="Witschi" /> Leta 1912 je bilo po vsem svetu le 374 opisanih primerov v medicinski literaturi,<ref name="AUTOREF29" /> vendar je pregled avtopsij pokazal, da se je pojavnost pljučnega raka z 0,3 % leta 1852 povečala na 5,66 % leta 1952.<ref name="Grannis" /> Leta 1929 je v [[Nemčija|Nemčiji]] zdravnik Fritz Lickint ugotovil povezavo med kajenjem in pljučnim rakom,<ref name="Witschi" /> ki je vodila do agresivne [[protikadilska kampanja|protikadilske kampanje]] v nacistični Nemčiji.<ref name="Proctor" /> Raziskava ''British Doctors Study'', objavljena v 50. letih dvajsetega stoletja, je bila prvi trden [[epidemiologija|epidemiološki]] dokaz o povezavi med pljučnim rakom in kajenjem.<ref name="Doll" /> Posledično je leta 1964 ''[[Surgeon General of the United States]]'' kadilcem priporočil, da opustijo kajenje.<ref name="AUTOREF30" /> Povezava s plinom [[radon]]om je bila prvič ugotovljena med rudarji v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]] blizu [[Schneeberg|Schneeberga na Saškem]]. Od leta 1470 so tam kopali [[srebro]]. Ti rudniki so bogati z [[uran]]om in hkrati z [[radij]]em in radonom.<ref name="Greaves" /> Rudarji so neobičajno pogosto zboleli na pljučih. Pozneje, v 70. letih 19. stoletja, pa so ugotovili, da gre za pljučnega raka.<ref>{{Cite journal | last=Greenberg | first=M | author2=Selikoff IJ |title=Lung cancer in the Schneeberg mines: a reappraisal of the data reported by Harting and Hesse in 1879 | url=https://archive.org/details/sim_annals-of-occupational-hygiene_1993-02_37_1/page/5 |journal=Annals of Occupational Hygiene | volume=37 | issue=1 | pages=5–14 | year=februar 1993 | pmid=8460878 }}</ref> Kljub temu odkritju se je rudarjenje nadaljevalo v 50. leta dvajsetega stoletja zaradi povpraševanja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] po uranu.<ref name="Greaves" /> Radon je bil kot vzrok pljučnega raka potrjen v 60. letih dvajsetega stoletja.<ref>{{Cite journal | last=Samet | first=JM |title=Radiation and cancer risk: a continuing challenge for epidemiologists | journal=Environmental Health | volume=10 |issue=Suppl. 1 | pages=S4 | year=april 2011 | pmid=21489214 | doi=10.1186/1476-069X-10-S1-S4 | pmc=3073196}}</ref> Prvo uspešno pnevmonektomijo za pljučnega raka so izvedli leta 1933.<ref name="AUTOREF32" /> Paliativno radioterapijo so začeli uporabljati v 40. letih dvajsetega stoletja.<ref name="Edwards" /> Radikalna radioterapija (začeli so jo uporabljati v 50. letih) je bila poskus uporabe večjega odmerka obsevanja pri bolnikih z relativno zgodnjim stadijem pljučnega raka, ki sicer niso bili ustrezni kandidati za operacijo.<ref name="AUTOREF33" /> Leta 1997 se je kot boljša možnost v primerjavi s konvencionalno radikalno radioterapijo izkazala kontinuirana hiperfrakcionirana pospešena radioterapija.<ref name="Saunders" /> Pri drobnoceličnem karcinomu pljuč so bili v 60. letih začetni poskusi resekcije<ref name="AUTOREF34" /> in radikalne radioterapije<ref name="AUTOREF35" /> neuspešni. V 70. letih so razvili uspešne kemoterapevtske režime.<ref name="AUTOREF36" /> == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="Harrison">{{navedi knjigo | last=Horn | first=L | author2=Pao W| author3=Johnson DH | title=Harrison's Principles of Internal Medicine | url=https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2 | publisher=McGraw-Hill | editor-last=Longo | editor-first=DL | editor-last2=Kasper | editor-first2=DL | editor-last3=Jameson | editor-first3=JL | editor-last4=Fauci | editor-first4=AS | editor-last5=Hauser | editor-first5=SL | editor-last6=Loscalzo | editor-first6=J | year=2012 | chapter=Chapter 89 | edition=18th | isbn=0-07-174889-X }}</ref> <ref name="Thun">{{Cite journal | last=Thun | first=MJ | author2=Hannan LM| author3= Adams-Campbell LL | display-authors=etal | title=Lung cancer occurrence in never-smokers: an analysis of 13 cohorts and 22 cancer registry studies | journal=PLoS Medicine | volume=5 | issue=9 | pages=e185 | year=september 2008 | doi=10.1371/journal.pmed.0050185 | pmid=18788891 | pmc=2531137 }}</ref> <ref name="O'Reilly">{{Cite journal | last=O'Reilly | first=KM | author2=Mclaughlin AM | author3=Beckett WS | author4=Sime PJ | title=Asbestos-related lung disease | journal=American Family Physician | volume=75 | issue=5 | pages=683–688 | year=marec 2007 | url=http://www.aafp.org/afp/20070301/683.html | pmid=17375514 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929083111/http://www.aafp.org/afp/20070301/683.html | url-status=dead }}</ref> <ref name="AUTOREF">{{navedi splet |url=http://www.surgeongeneral.gov/library/secondhandsmoke |author=Carmona, RH |publisher=U.S. Department of Health and Human Services |title=The Health Consequences of Involuntary Exposure to Tobacco Smoke: A Report of the Surgeon General |date=2006-06-27 |quote=Secondhand smoke exposure causes disease and premature death in children and adults who do not smoke.}}</ref> <ref name="AUTOREF1">{{Cite journal |url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol83/volume83.pdf |format=PDF |publisher=WHO International Agency for Research on Cancer |title=Tobacco Smoke and Involuntary Smoking |journal=IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans |volume=83 |year=2002 |quote=There is sufficient evidence that involuntary smoking (exposure to secondhand or 'environmental' tobacco smoke) causes lung cancer in humans.&nbsp;... Involuntary smoking (exposure to secondhand or 'environmental' tobacco smoke) is carcinogenic to humans (Group 1). }}</ref> <ref name="Collins">{{Cite journal | last=Collins | first=LG | author2=Haines C | author3=Perkel R | author4=Enck RE | title=Lung cancer: diagnosis and management | journal=American Family Physician | volume=75 | issue=1 | pages=56–63 | publisher=American Academy of Family Physicians | year=januar 2007 | url=http://www.aafp.org/afp/20070101/56.html | pmid=17225705 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929104510/http://www.aafp.org/afp/20070101/56.html | url-status=dead }}</ref> <ref name="Honnorat">{{Cite journal | last=Honnorat | first=J | author2=Antoine JC | title=Paraneoplastic neurological syndromes | journal=Orphanet Journal of Rare Diseases | volume=2 | page=22 | publisher=BioMed Central | year=maj 2007 | url=http://www.ojrd.com/content/2/1/22 | pmid=17480225 | doi=10.1186/1750-1172-2-22 | pmc=1868710 | issue=1}}</ref> <ref name="ajcc">{{navedi knjigo |author=Greene, Frederick L. |title=AJCC cancer staging manual |url=https://archive.org/details/ajcccancerstagin0000unse |publisher=Springer-Verlag |location=Berlin |year=2002 |pages= |isbn=0-387-95271-3 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> <ref name="AUTOREF5">{{Cite journal | last=Biesalski | first=HK | author2=Bueno de Mesquita B| author3= Chesson A | display-authors=etal | title=European Consensus Statement on Lung Cancer: risk factors and prevention. Lung Cancer Panel | url=https://archive.org/details/sim_ca-a-cancer-journal-for-clinicians_may-june-1998_48_3/page/167 | journal=CA Cancer J Clin | volume=48 | issue=3 | pages=167–176; discussion 164–166 | year=1998 | pmid=9594919 | doi=10.3322/canjclin.48.3.167 | quote=Smoking is the major risk factor, accounting for about 90% of lung cancer incidence. }}</ref> <ref name="Hecht">{{Cite journal | last=Hecht | first=S | title=Tobacco carcinogens, their biomarkers and tobacco-induced cancer | journal=Nature Reviews Cancer | volume=3 | issue=10 | pages=733–744 | publisher=Nature Publishing Group | year=oktober 2003 | url=http://www.nature.com/nrc/journal/v3/n10/abs/nrc1190_fs.html | doi=10.1038/nrc1190 | pmid=14570033 }}</ref> <ref name="AUTOREF6">{{Cite journal | last=Sopori | first=M | title=Effects of cigarette smoke on the immune system | journal=Nature Reviews Immunology | volume=2 | issue=5 | pages=372–7 | year=maj 2002 | pmid=12033743 | doi=10.1038/nri803 }}</ref> <ref name="Peto">{{navedi knjigo | last=Peto | first=R | author2=Lopez AD| author3= Boreham J | display-authors=etal | title=Mortality from smoking in developed countries 1950–2000: Indirect estimates from National Vital Statistics | publisher=Oxford University Press | year=2006 | url=http://www.ctsu.ox.ac.uk/~tobacco/ | isbn=0-19-262535-7 }}</ref> <ref name="NHMRC">{{Cite journal | author=National Health and Medical Research Council | title=The health effects and regulation of passive smoking | publisher=Australian Government Publishing Service |date = April 1994| url=http://www.obpr.gov.au/publications/submission/healthef/index.html | accessdate=2007-08-10 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070929025344/http://www.obpr.gov.au/publications/submission/healthef/index.html |archivedate = 29. september 2007}}</ref> <ref name="Schick">{{Cite journal | last=Schick | first=S | author2=Glantz S | title=Philip Morris toxicological experiments with fresh sidestream smoke: more toxic than mainstream smoke | journal=Tobacco Control | volume=14 | issue=6 | pages=396–404 | year=december 2005 | pmid=16319363 | doi=10.1136/tc.2005.011288 | pmc=1748121 }}</ref> <ref name="EPA radon">{{navedi splet | last=EPA | authorlink=United States Environmental Protection Agency | title=Radiation information: radon | publisher=EPA | year=oktober 2006 | url=http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/radon.html | accessdate=2007-08-11 }}</ref> <ref name="Fong">{{Cite journal | last=Fong | first=KM | author2=Sekido Y| author3= Gazdar AF| author4= Minna JD | title=Lung cancer • 9: Molecular biology of lung cancer: clinical implications | url=https://archive.org/details/sim_thorax_2003-10_58_10/page/892 | journal=Thorax | volume=58 | issue=10 | pages=892–900 | publisher=BMJ Publishing Group Ltd. | year=oktober 2003 | pmid=14514947 | doi=10.1136/thorax.58.10.892 | pmc=1746489 }}</ref> <ref name="Salgia">{{Cite journal | last=Salgia | first=R | author2=Skarin AT | title=Molecular abnormalities in lung cancer | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_1998-03_16_3/page/1207 | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=16 | issue=3 | pages=1207–1217 | year=marec 1998 | pmid=9508209 }}</ref> <ref name="Merck">{{navedi splet | title=Lung Carcinoma: Tumors of the Lungs | publisher = Merck Manual Professional Edition, Online edition | url=http://www.merck.com/mmpe/sec05/ch062/ch062b.html#sec05-ch062-ch062b-1405 | accessdate=2007-08-15 }}</ref> <ref name="NEJM-molecular">{{Cite journal | last=Herbst | first=RS | author2=Heymach JV | author3=Lippman SM | title=Lung cancer | journal=New England Journal of Medicine | volume=359 | issue=13 | pages=1367–1380 | year=september 2008 | url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/359/13/1367 | doi=10.1056/NEJMra0802714 | pmid=18815398 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2008-09-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080928073051/http://content.nejm.org/cgi/content/full/359/13/1367 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Aviel-Ronen">{{Cite journal | last=Aviel-Ronen | first=S | author2=Blackhall FH| author3= Shepherd FA| author4= Tsao MS | title=K-ras mutations in non-small-cell lung carcinoma: a review | journal=Clinical Lung Cancer | volume=8 | issue=1 | pages=30–38 | publisher=Cancer Information Group | year=julij 2006 | pmid=16870043 | doi=10.3816/CLC.2006.n.030 }}</ref> <ref name="Rosti">{{Cite journal | last=Rosti | first=G | author2=Bevilacqua G| author3= Bidoli P | display-authors=etal | title=Small cell lung cancer | journal=Annals of Oncology | volume=17 | issue=Suppl. 2 | pages=5–10 | year=marec 2006 | pmid=16608983 | doi=10.1093/annonc/mdj910 }}</ref> <ref name="Devereux">{{Cite journal | last=Devereux | first=TR | author2=Taylor JA| author3= Barrett JC | title=Molecular mechanisms of lung cancer. Interaction of environmental and genetic factors | journal=Chest | volume=109 | issue=Suppl 3 | pages=14S–19S | publisher=American College of Chest Physicians | year=marec 1996 | pmid=8598134 | doi=10.1378/chest.109.3_Supplement.14S }}</ref> <ref name="Seo">{{Cite journal | last=Seo | first=JB | author2=Im JG| author3= Goo JM | display-authors=etal | title=Atypical pulmonary metastases: spectrum of radiologic findings | journal=Radiographics | volume=21 | issue=2 | pages=403–417 | url=http://radiographics.rsnajnls.org/cgi/content/full/21/2/403 | pmid=11259704 | date=1 March 2001 }}</ref> <ref name="Raz">{{Cite journal | last=Raz | first=DJ | author2=He B| author3= Rosell R| author4= Jablons DM | title=Bronchioloalveolar carcinoma: a review | journal=Clinical Lung Cancer | volume=7 | issue=5 | pages=313–322 | year=marec 2006 | pmid=16640802 | doi=10.3816/CLC.2006.n.012 }}</ref> <ref name="Bhutan">{{navedi novice | last=Pandey | first=G | title=Bhutan's smokers face public ban | publisher=BBC | year=februar 2005 | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/4305715.stm | accessdate=2007-09-07 }}</ref> <ref name="OTO">{{navedi knjigo | last=Arriagada | first=R | author2=Goldstraw P| author3= Le Chevalier T | title=Oxford Textbook of Oncology | publisher=Oxford University Press | year=2002 | page=2094 | edition=2. | isbn=0-19-262926-3 }}</ref> <ref name="PORT Meta-analysis Trialists Group">{{Cite journal |author= |title=Postoperative radiotherapy for non-small cell lung cancer |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |issue=2 |pages=CD002142 |year=2005 |pmid=15846628 |doi=10.1002/14651858.CD002142.pub2 |author1= PORT Meta-analysis Trialists Group |editor1-last= Rydzewska |editor1-first= Larysa}}</ref> <ref name="Murray">{{Cite journal | last=Murray | first=N | author2=Turrisi AT | title=A review of first-line treatment for small-cell lung cancer | journal=Journal of Thoracic Oncology | volume=1 | issue=3 | pages=270–278 | year=marec 2006 | pmid=17409868 }}</ref> <ref name="Azim">{{Cite journal | last=Azim | first=HA | author2=Ganti AK | title=Treatment options for relapsed small-cell lung cancer | journal=Anticancer drugs | volume=18 | issue=3 | pages=255–261 | year=marec 2007 | pmid=17264756 | doi=10.1097/CAD.0b013e328011a547 }}</ref> <ref name="MacCallum">{{Cite journal | last=MacCallum | first=C | author2=Gillenwater HH | title=Second-line treatment of small-cell lung cancer | journal=Current Oncology Reports | volume=8 | issue=4 | pages=258–264 | year=julij 2006 | pmid=17254525 | doi=10.1007/s11912-006-0030-8 }}</ref> <ref name="Clegg">{{Cite journal | last=Clegg | first=A | author2=Scott DA| author3= Hewitson P | display-authors=etal | title=Clinical and cost effectiveness of paclitaxel, docetaxel, gemcitabine, and vinorelbine in non-small cell lung cancer: a systematic review | url=https://archive.org/details/sim_thorax_2002-01_57_1/page/20 | journal=Thorax | volume=57 | issue=1 | pages=20–28 | publisher=BMJ Publishing Group | year=januar 2002 | pmid=11809985 | doi=10.1136/thorax.57.1.20 | pmc=1746188 }}</ref> <ref name="Horn">{{Cite journal | last=Horn | first=L | author2=Sandler AB| author3= Putnam JB Jr| author4= Johnson DH | title=The rationale for adjuvant chemotherapy in stage I non-small cell lung cancer | journal=Journal of Thoracic Oncology | volume=2 | issue=5 | pages=377–383 | year=maj 2007 | pmid=17473651 | doi=10.1097/01.JTO.0000268669.64625.bb }}</ref> <ref name="Wakelee">{{Cite journal | last=Wakelee | first=HA | author2=Schiller JH| author3= Gandara DR | title=Current status of adjuvant chemotherapy for stage IB non-small-cell lung cancer: implications for the New Intergroup Trial | journal=Clinical Lung Cancer | volume=8 | issue=1 | pages=18–21 | publisher=Cancer Information Group | year=julij 2006 | pmid=16870041 | doi=10.3816/CLC.2006.n.028 }}</ref> <ref name="Clinical evidence">{{navedi knjigo | last=BMJ | authorlink=British Medical Journal | title=Clinical evidence concise : the international resource of the best available evidence for effective health care. | url=https://archive.org/details/clinicalevidence00lond | publisher=BMJ Publishing Group | location=London | year=december 2005 | issue=14 | pages=[https://archive.org/details/clinicalevidence00lond/page/486 486]–488 | isbn=1-905545-00-2 | issn=1475-9225 }}</ref> <ref name="AUTOREF18">{{navedi splet |title=Small Cell Lung Cancer Treatment |publisher=National Cancer Institute |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/small-cell-lung/healthprofessional |work=PDQ for Health Professionals |year=2012 |accessdate=2012-05-16}}</ref> <ref name="AUTOREF20">{{navedi splet |url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2009 |work=World Health Organization |accessdate=11. november 2009}}</ref> <ref name="AUTOREF22">{{cite journal |author=Jemal A| author2= Tiwari RC| author3= Murray T| display-authors=etal |title=Cancer statistics, 2004 |url=https://archive.org/details/sim_ca-a-cancer-journal-for-clinicians_january-february-2004_54_1/page/n7|journal=CA: a Cancer Journal for Clinicians |volume=54 |issue=1 |pages=8–29 |year=2004 |pmid=14974761 |doi=10.3322/canjclin.54.1.8}}</ref> <ref name="Lum">{{Cite journal | last=Lum | first=KL | author2=Polansky JR| author3= Jackler RK| author4= Glantz SA | title=Signed, sealed and delivered: "big tobacco" in Hollywood, 1927–1951 | journal=Tobacco Control | volume=17 | issue=5 | pages=313–323 | year=oktober 2008 | url=http://tobaccocontrol.bmj.com/cgi/content/full/17/5/313 | pmid=18818225 | doi=10.1136/tc.2008.025445 | pmc=2602591 }}</ref> <ref name="AUTOREF23">{{navedi splet | title=Gender in lung cancer and smoking research | publisher=[[World Health Organization]] | year=2004 | url=http://www.who.int/gender/documents/en/lungcancerlow.pdf | format=PDF | accessdate=2007-05-26 }}</ref> <ref name="AUTOREF25">{{Cite journal | last=Behera | first=D | author2=Balamugesh T | title=Lung cancer in India | journal=Indian Journal of Chest Diseases and Allied Sciences | volume=46 | issue=4 | pages=269–281 | year=2004 | pmid=15515828 | url=http://www.vpci.org.in/upload/Journals/pic130.pdf#page=27 | format=PDF | access-date=2014-01-04 | archive-date=2008-12-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081217024508/http://www.vpci.org.in/upload/Journals/pic130.pdf#page=27 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Charloux">{{Cite journal | last=Charloux | first=A | author2=Quoix E| author3= Wolkove N | display-authors=etal | title=The increasing incidence of lung adenocarcinoma: reality or artefact? A review of the epidemiology of lung adenocarcinoma | journal=International Journal of Epidemiology | volume=26 | issue=1 | pages=14–23 | year=februar 1997 | pmid=9126499 | url=http://ije.oxfordjournals.org/cgi/reprint/26/1/14 | doi=10.1093/ije/26.1.14 }}</ref> <ref name="AUTOREF27">{{navedi knjigo | last=Morgagni | first=Giovanni Battista | title=De sedibus et causis morborum per anatomen indagatis | url=https://archive.org/details/desedibusetcausi00morg | year=1761 |ol=24830495M }}</ref> <ref name="AUTOREF28">{{navedi knjigo | last=Bayle | first=Gaspard-Laurent | title=Recherches sur la phthisie pulmonaire | url=https://archive.org/details/b33280307 |place=Paris |language=fr| year=1810 |ol=15355651W }}</ref> <ref name="Witschi">{{Cite journal | last=Witschi | first=H | title=A short history of lung cancer | journal=[[Toxicological Sciences]] | volume=64 | issue=1 | pages=4–6 | year=november 2001 | url=http://toxsci.oxfordjournals.org/cgi/content/full/64/1/4 |pmid=11606795 | doi=10.1093/toxsci/64.1.4 }}</ref> <ref name="AUTOREF29">{{navedi knjigo|author=Adler, I |year=1912 |title=Primary Malignant Growths of the Lungs and Bronchi |url=https://archive.org/details/primarymalignant00adle |place= New York |publisher=Longmans, Green, and Company |oclc=14783544 |ol=24396062M }}, cited in {{Cite journal |author=Spiro SG| author2=Silvestri GA |title=One hundred years of lung cancer |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-respiratory-critical-care-medicine_2005-09-01_172_5/page/523|journal=American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine |volume=172 |issue=5 |pages=523–529 |year=2005 |pmid=15961694 |doi=10.1164/rccm.200504-531OE}}</ref> <ref name="Grannis">{{navedi splet | last=Grannis | first=FW | title=History of cigarette smoking and lung cancer | publisher=smokinglungs.com | url=http://www.smokinglungs.com/cighist.htm | accessdate=2007-08-06 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070718174754/http://www.smokinglungs.com/cighist.htm | archivedate=2007-07-18 | url-status=live }}</ref> <ref name="Proctor">{{navedi knjigo | last=Proctor | first=R | title=The Nazi War on Cancer | url=https://archive.org/details/naziwaroncancer0000proc | publisher=Princeton University Press | year=2000 | pages=[https://archive.org/details/naziwaroncancer0000proc/page/173 173]–246 | isbn=0-691-00196-0 }}</ref> <ref name="Doll">{{Cite journal | last=Doll | first=R | author2=Hill AB | title=Lung Cancer and Other Causes of Death in Relation to Smoking | journal=British Medical Journal | volume=2 | issue=5001 | pages=1071–1081 | year=november 1956 | pmid=13364389 | doi=10.1136/bmj.2.5001.1071 | pmc=2035864 }}</ref> <ref name="AUTOREF30">{{navedi splet | author=US Department of Health Education and Welfare | title=Smoking and health: report of the advisory committee to the Surgeon General of the Public Health Service | location=Washington, DC | publisher=US Government Printing Office | year=1964 | url=http://profiles.nlm.nih.gov/NN/B/B/M/Q/_/nnbbmq.pdf | format=PDF }}</ref> <ref name="Greaves">{{navedi knjigo | last=Greaves | first=M | title=Cancer: the Evolutionary Legacy | url=https://archive.org/details/cancerevolutiona0000grea | publisher=Oxford University Press | year=2000 | pages=[https://archive.org/details/cancerevolutiona0000grea/page/196 196]–197 | isbn=0-19-262835-6 }}</ref> <ref name="AUTOREF32">{{Cite journal | last=Horn | first=L | author2=Johnson DH | title=Evarts A. Graham and the first pneumonectomy for lung cancer | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=26 | issue=19 | pages=3268–3275 | year=julij 2008 | pmid=18591561 | url=http://jco.ascopubs.org/cgi/pdf_extract/26/19/3268 | doi=10.1200/JCO.2008.16.8260 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-03-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200317080747/https://ascopubs.org/cgi/pdf_extract/26/19/3268 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Edwards">{{Cite journal | last=Edwards | first=AT | title=Carcinoma of the Bronchus | journal=Thorax | volume=1 | issue=1 | pages=1–25 | year=1946 | pmc = 1018207 | doi=10.1136/thx.1.1.1 | pmid=20986395}}</ref> <ref name="AUTOREF33">{{Cite journal | last=Kabela | first=M | title=Erfahrungen mit der radikalen Röntgenbestrahlung des Bronchienkrebses |trans-title=Experience with radical irradiation of bronchial cancer | language=de| journal=Ceskoslovenská Onkológia | volume=3 | issue=2 | pages=109–115 | year=1956 | pmid=13383622 }}</ref> <ref name="Saunders">{{Cite journal | last=Saunders | first=M | author2=Dische S| author3= Barrett A | display-authors=etal | title=Continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy (CHART) versus conventional radiotherapy in non-small-cell lung cancer: a randomised multicentre trial | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1997-07-19_350_9072/page/160 | journal=Lancet | volume=350 | issue=9072 | pages=161–165 | publisher=Elsevier | year=julij 1997 | pmid=9250182 | doi=10.1016/S0140-6736(97)06305-8 }}</ref> <ref name="AUTOREF34">{{Cite journal | last=Lennox | first=SC | author2=Flavell G| author3= Pollock DJ | display-authors=etal | title=Results of resection for oat-cell carcinoma of the lung | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1968-11-02_2_7575/page/n9 | journal=Lancet | volume=2 | issue=7575 | pages=925–927 | publisher=Elsevier | year=november 1968 | pmid=4176258 | doi=10.1016/S0140-6736(68)91163-X }}</ref> <ref name="AUTOREF35">{{Cite journal | last=Miller | first=AB | author2=Fox W| author3= Tall R | title=Five-year follow-up of the Medical Research Council comparative trial of surgery and radiotherapy for the primary treatment of small-celled or oat-celled carcinoma of the bronchus | journal=Lancet | volume=2 | issue=7619 | pages=501–505 | publisher=Elsevier | year=september 1969 | pmid=4184834 | doi=10.1016/S0140-6736(69)90212-8 }}</ref> <ref name="AUTOREF36">{{Cite journal | last=Cohen | first=M | author2= Creaven PJ| author3= Fossieck BE Jr | display-authors=etal | title=Intensive chemotherapy of small cell bronchogenic carcinoma | url=https://archive.org/details/sim_cancer-treatment-reports_may-june-1977_61_3/page/349 | journal=Cancer Treatment Reports | volume=61 | issue=3 | pages=349–354 | year=1977 | pmid=194691 }}</ref> }} == Zunanje povezave == {{commons category|Pljučni raki}} * {{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Cancer/Lung/}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pljučni rak}} [[Kategorija:Pljučni rak| ]] {{zvezdica}} rdd5zaum90fe216c3xm4rueklrucmea 0 181172 6732635 6685803 2026-08-08T08:16:33Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6732635 wikitext text/x-wiki '''Žagar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najpogostejši]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.820 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 2.827 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 25. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Alenka Žagar Slana]] (*1949), zdravnica in političarka *[[Anamarija Žagar]], biologinja, herpetologinja... *[[Anka Žagar]] (*1954), hrvaška pesnica iz Gorskega kotarja *[[Anton Žagar]] (1870—1901), duhovnik, dr. teol., misijonar? *[[Barbara Žagar]], sopranistka *[[Barbara Čibej Žagar]], psihologinja *[[Bogdan Žagar]] (1901—1972), gozdar * [[Boštjan Žagar]] (1907—1973), novinar in urednik *[[Cilka Žagar]] (*1939), izseljenska učiteljica, pisateljica, pesnica, poznavalka avstralskih aborigenov *[[Dejan Žagar]], FPP UL *[[Dragotin Žagar (1833)|Dragotin Žagar]] (1833—1903), narodni delavec *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Drago(tin) Žagar]] (1941—2026), pedagoški psiholog, univ. profesor * [[Dušan Žagar]], zdravnik nevropsihiater, psihoterapevt * [[Dušan Žagar (gradbenik)|Dušan Žagar]] (*1963), gradbenik hidrotehnik * [[Emil Žagar]], matematik, univ. prof. * [[France Žagar]] (*1932), jezikoslovec slovenist, didaktik * [[Igor Ž. Žagar]] (*1960), filozof, sociolog, lingvist, univ. prof. * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] (1923—?), tekstilni gospodarstvenik * [[Ivan Žagar]] (*1962), politik, župan, minister za lokalno samoupravo * [[Iztok Žagar]] (1923—2007), politični delavec, urednik in diplomat * [[Jakob Žagar]] (1898—1973), dr. teol. (Salezijanec) * [[Janez Žagar]] (1903—1972), pisatelj * [[Janez Mihael Žagar]] (1732—1813), zdravnik in naravoslovec * [[Janja Žagar]] (*1961), etnologinja, muzealka * [[Janko Žagar ]] (1896—1972), rimskokatoliški duhovnik * [[Janko Žagar (teolog)|Janko Žagar]] (1921—1972), teolog, župnik * [[Jelica Čok]] Žagar (1899—1988), učiteljica *[[Jelko Žagar]] (*1928), diplomat * [[Jože Žagar]] (1931—2010), gospodarstvenik * [[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] (1884—1957), slikar * [[Kristina Žagar Soderžnik]] (*1981), kemičarka * [[Lili Žagar]] (*1980), TV voditeljica * [[Lojze Žagar]] (1897—1945?), slikar in grafik * [[Luka Žagar]] (*1978), hokejist * [[Ludvik Žagar]] (1910—1981), kemik, univ. profesor v Nemčiji, tudi teolog * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] (1898—1978), knjižničarka in učiteljica * [[Marija Žagar (slavistka)|Marija Žagar]] (1921—1998), profesorica slovenščine, dopisnica in sodelavka [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] * [[Marjan Žagar]] (1920—1980), geograf, univ. profesor *[[Mark Žagar]] (*1969), meteorolog * [[Matej Žagar]] (*1983), spidvejist * [[Mateo Žagar]] (*1965), hrvaški filolog, jezikoslovec, paleoslavist, akademik [[HAZU]] * [[Matjaž Žagar]] (*1963), smučarski skakalec * [[Miljenko Žagar]] (*1938), hrvaški teolog, založnik, leksikograf, politik in diplomat, prvi veleposlanik RH v Sloveniji * [[Mitja Žagar]] (*1961), pravnik in politolog, strok.za politične sisteme in manjšinsko-etnična vprašanja, univ.prof. *[[Mojca Žagar Karer]], jezikoslovka leksikologinja, leksikografka *[[Monika Žagar]] (*1949), literarna zgod., germanistka, skandinavistka, pisateljica *[[Nada Žagar]] - Breza (1924—1944), aktivistka [[SKOJ|SKOJ-a]] in [[OF]], borka v [[NOB]] *[[Nedjeljka Žagar]] (r. Brzović) (*1971), meteorologinja hrv. rodu, prof. FMF (mož [[Marko Žagar]], meteorolog) * [[Nikolaj Žagar]] (1851—1934), klasični filolog, šolnik *[[Rafael Žagar]] (1870—1901), izseljenski duhovnik v Ameriki (dr. teol.) *[[Rožle Žagar]] (*1989), smučarski skakalec *[[Silvio Žagar]], hrvaški arhitekt *[[Slavko Žagar]], kolesar * [[Stane Žagar]] (1896—1942), učitelj, partizan in narodni heroj * [[Stanislav Žagar, strojnik|Stanislav Žagar]], strojnik in župan * [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš *[[Tamara Žagar]], pevka sopranistka * [[Tanja Žagar]] (*1982), glasbenica, pop-pevka, pianistka * [[Tomaž Žagar]] (*1972), jedrski in energetski strokovnjak, direktor [[ARAO]], docent na [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteti za energetiko]] UM, državni sekretar za energetiko * [[Tomislav Žagar]] (*1969), hrvaški politik (drug = slovenski arhitekt) * [[Tone Žagar]], glasbenik *[[Vinko Žagar]] (*1944), gozdar, fitocenolog * [[Zora Žagar]] (1950—2007), etnologinja * [[Zoran Žagar]] (1924—2008), gospodarstvenik in diplomat * [[Zvone Žagar|Zvone (Anton Zvonimir) Žagar]], poslanec skupščine RS 1990-92 * [[Zvonko Žagar]], častnik, veteran vojne za Slovenijo == Glej tudi == * priimka [[Žager]] in [[Sargar]] * [[Žagarica]] * [[Žaga (razločitev)]] * [[Mali žagar|žagar]], ptič iz družine [[Plovci|plovcev]], rod ''Merg(ell)us'' (sorodnik [[Raca|rac]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žagar}} {{priimek|Žagar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7vlhcgfwv5r4ggzddcwtik8xa5ljc84 6732636 6732635 2026-08-08T08:17:41Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6732636 wikitext text/x-wiki '''Žagar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najpogostejši]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.820 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 2.827 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 25. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Alenka Žagar Slana]] (*1949), zdravnica in političarka *[[Anamarija Žagar]] (*1983), biologinja, herpetologinja... *[[Anka Žagar]] (*1954), hrvaška pesnica iz Gorskega kotarja *[[Anton Žagar]] (1870—1901), duhovnik, dr. teol., misijonar? *[[Barbara Žagar]], sopranistka *[[Barbara Čibej Žagar]], psihologinja *[[Bogdan Žagar]] (1901—1972), gozdar * [[Boštjan Žagar]] (1907—1973), novinar in urednik *[[Cilka Žagar]] (*1939), izseljenska učiteljica, pisateljica, pesnica, poznavalka avstralskih aborigenov *[[Dejan Žagar]], FPP UL *[[Dragotin Žagar (1833)|Dragotin Žagar]] (1833—1903), narodni delavec *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Drago(tin) Žagar]] (1941—2026), pedagoški psiholog, univ. profesor * [[Dušan Žagar]], zdravnik nevropsihiater, psihoterapevt * [[Dušan Žagar (gradbenik)|Dušan Žagar]] (*1963), gradbenik hidrotehnik * [[Emil Žagar]], matematik, univ. prof. * [[France Žagar]] (*1932), jezikoslovec slovenist, didaktik * [[Igor Ž. Žagar]] (*1960), filozof, sociolog, lingvist, univ. prof. * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] (1923—?), tekstilni gospodarstvenik * [[Ivan Žagar]] (*1962), politik, župan, minister za lokalno samoupravo * [[Iztok Žagar]] (1923—2007), politični delavec, urednik in diplomat * [[Jakob Žagar]] (1898—1973), dr. teol. (Salezijanec) * [[Janez Žagar]] (1903—1972), pisatelj * [[Janez Mihael Žagar]] (1732—1813), zdravnik in naravoslovec * [[Janja Žagar]] (*1961), etnologinja, muzealka * [[Janko Žagar ]] (1896—1972), rimskokatoliški duhovnik * [[Janko Žagar (teolog)|Janko Žagar]] (1921—1972), teolog, župnik * [[Jelica Čok]] Žagar (1899—1988), učiteljica *[[Jelko Žagar]] (*1928), diplomat * [[Jože Žagar]] (1931—2010), gospodarstvenik * [[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] (1884—1957), slikar * [[Kristina Žagar Soderžnik]] (*1981), kemičarka * [[Lili Žagar]] (*1980), TV voditeljica * [[Lojze Žagar]] (1897—1945?), slikar in grafik * [[Luka Žagar]] (*1978), hokejist * [[Ludvik Žagar]] (1910—1981), kemik, univ. profesor v Nemčiji, tudi teolog * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] (1898—1978), knjižničarka in učiteljica * [[Marija Žagar (slavistka)|Marija Žagar]] (1921—1998), profesorica slovenščine, dopisnica in sodelavka [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] * [[Marjan Žagar]] (1920—1980), geograf, univ. profesor *[[Mark Žagar]] (*1969), meteorolog * [[Matej Žagar]] (*1983), spidvejist * [[Mateo Žagar]] (*1965), hrvaški filolog, jezikoslovec, paleoslavist, akademik [[HAZU]] * [[Matjaž Žagar]] (*1963), smučarski skakalec * [[Miljenko Žagar]] (*1938), hrvaški teolog, založnik, leksikograf, politik in diplomat, prvi veleposlanik RH v Sloveniji * [[Mitja Žagar]] (*1961), pravnik in politolog, strok.za politične sisteme in manjšinsko-etnična vprašanja, univ.prof. *[[Mojca Žagar Karer]], jezikoslovka leksikologinja, leksikografka *[[Monika Žagar]] (*1949), literarna zgod., germanistka, skandinavistka, pisateljica *[[Nada Žagar]] - Breza (1924—1944), aktivistka [[SKOJ|SKOJ-a]] in [[OF]], borka v [[NOB]] *[[Nedjeljka Žagar]] (r. Brzović) (*1971), meteorologinja hrv. rodu, prof. FMF (mož [[Marko Žagar]], meteorolog) * [[Nikolaj Žagar]] (1851—1934), klasični filolog, šolnik *[[Rafael Žagar]] (1870—1901), izseljenski duhovnik v Ameriki (dr. teol.) *[[Rožle Žagar]] (*1989), smučarski skakalec *[[Silvio Žagar]], hrvaški arhitekt *[[Slavko Žagar]], kolesar * [[Stane Žagar]] (1896—1942), učitelj, partizan in narodni heroj * [[Stanislav Žagar, strojnik|Stanislav Žagar]], strojnik in župan * [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš *[[Tamara Žagar]], pevka sopranistka * [[Tanja Žagar]] (*1982), glasbenica, pop-pevka, pianistka * [[Tomaž Žagar]] (*1972), jedrski in energetski strokovnjak, direktor [[ARAO]], docent na [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteti za energetiko]] UM, državni sekretar za energetiko * [[Tomislav Žagar]] (*1969), hrvaški politik (drug = slovenski arhitekt) * [[Tone Žagar]], glasbenik *[[Vinko Žagar]] (*1944), gozdar, fitocenolog * [[Zora Žagar]] (1950—2007), etnologinja * [[Zoran Žagar]] (1924—2008), gospodarstvenik in diplomat * [[Zvone Žagar|Zvone (Anton Zvonimir) Žagar]], poslanec skupščine RS 1990-92 * [[Zvonko Žagar]], častnik, veteran vojne za Slovenijo == Glej tudi == * priimka [[Žager]] in [[Sargar]] * [[Žagarica]] * [[Žaga (razločitev)]] * [[Mali žagar|žagar]], ptič iz družine [[Plovci|plovcev]], rod ''Merg(ell)us'' (sorodnik [[Raca|rac]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žagar}} {{priimek|Žagar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] acox8jrtg6vwyc2t6x9072qxswh9j13 0 182059 6732670 6704794 2026-08-08T09:23:04Z Anzet 118843 6732670 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Avgust Demšar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[8. julij]] [[1962]], [[Maribor]]. === O avtorju === Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. V sodelovanju z [[Založba Sanje|založbo Sanje]] je v letih 2007-2012 ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih opusov, šest romanov s skupnim imenom ''primeri inšpektorja Vrenka''. S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo klasičnih detektivskih zgodb tipa ''kdo je storilec'', obenem pa namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake, inšpektorja Miloša, kriminalistko Niko Lavrič in kriminalista Draga Jazbeca. Obe kriminalistični skupini je združiil v naslednjem romanu z naslovom Pohorska transverzala (2016), podobno pa je tudi v njegovih naslednjih romanih, kriminalkah z naslovom Otok (2018) in trilogiji s skupnim imenom Vodnjaki, ki jo tvorijo romani Cerkev (2020), Tajkun (2022) in Estonia (predvidoma v začetku leta 2024). Odlomki iz Demšarjevega romana ''Tanek led'' (2009) so bili objavljeni v reviji ''Lud Literatura''<ref>[http://www.ljudmila.org/ludliteratura/revije.php?id=4137 Vsebina številke 205--206]. ''Lud Literatura'' 20 (julij/avgust 2008). Pridobljeno 5.4.2009.</ref>, njegovo delo je predstavljeno na [[radiotelevizija Slovenija|nacionalnem radiu]] v oddajah »Literarni portret«, »Pogledi na sodobno umetnost« in »Sobotno branje«, sodeloval je na literarnem večeru Pota žanrske literature v knjigarni Konzorcij, na [[festival Sanje|festivalu Sanje]] itd. Leta 2017 je sodeloval na festivalu krimi in noir žanra Alibi v Slovenski Bistrici in leta 2021 na festivalu Alibi 2.1 v Mariboru. Avgust Demšar je bil za svoj literarni prvenec, detektivski ''roman'' z naslovom [[Olje na balkonu]] (leta 2008) za drug roman, detektivko z naslovom ''Retrospektiva'' (leta 2009), za četrtega z naslovom ''Evropa'' (leta 2010) in petega z naslovom ''Hotel Abbazia'' (2011) nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], ''[[Delo (časopis)|Delovo]]'' nagrado za najboljši roman minulega leta. Pravo ime avtorja, ki je sicer docent za likovno didaktiko na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], je Tomaž Zupančič. === Televizija === V mesecu aprilu leta 2017 je Avgust Demšar sodeloval na javnem natečaju za razvoj TV-serije, ki ga je razpisala RTV Slovenija ter bil izbran med 28 prispelimi predlogi. V januarju leta 2018 je RTV Slovenija od Demšarja odkupila šest scenarijev, razvitih na podlagi njegovih romanov ''Olje na balkonu'', ''Retrospektiva'' in ''Tanek led''. Na podlagi teh so posneli TV serijo ''[[Primeri inšpektorja Vrenka]]''. Demšar je naveden kot soscenarist. V letu 2022 je RTV Slovenija realizirala in predvajala drugo sezono serije, tokrat na podlagi Demšarjevih romanov ''Evropa'', ''Hotel Abbazia'' in ''Obsedenosti v času krize''. V letu 2024 je RTV Slovenija predvajala tretjo sezono serije, posneto po romanu Pohorska trasverzala.. Žal sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev posneti le dve epizodi. V pripravi pa je četrta sezona serije, tokrat na podlagi romanov Otok, Cerkev in Tajkun. === Delo === Glavni stalni [[literarna oseba|liki]] v Demšarjevih detektivkah so višji kriminalistični inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]], višja kriminalistka Ivana Premk in mladi kriminalist Marko Breznik. Ob njih nastopajo še [[homofobija|homofobni]] policist Aleksander Rep, [[romi|romski]] policist Oskar Brajdič, tožilec Luka Levstek in drugi. V sedmem romanu z naslovom Miloš, uvede Demšar nove like. Glavni preiskovalec je kriminalistični inšpektor Miloš (ali gre za ime ali priimek ni znano) in ob njem višja kriminalistka Nika Lavrič in kriminalist Drago Jazbec. Čeprav so liki novi, ostaja prostor dogajanja enak kot v prejšnjih romanih, obenem pa se v romanu nahaja nekaj namigov, da v Miloševem literarnem svetu obstajajo tudi junaki prejšnjih Demšarjevih romanov. V osmem Demšarjevem romanu z naslovom Pohorska transverzala, s podnaslovom politična kriminalka, se združita obe ekipi literarnih detektivov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost – ter redkost – v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja. Demšarjeve kriminalne zgodbe so umeščene v realno okolje mesta [[Maribor]] in realni sedanji čas. Detektivski opus Avgusta Demšarja je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote. Detektivski primeri Avgusta Demšarja so zasnovani kot klasične detektivske uganke (»Whodunit«). Zgodbe temeljijo na detekciji, skritih ključih in namigih, ki so ves čas na voljo bralcu, da tekmuje z glavnimi junaki in skupaj z njimi ali celo pred njimi poskuša razrešiti primer. Čeprav se Demšar v svojih detektivskih zgodbah močno naslanja na klasična žanrska pravila pisanja detektivskega romana ([[S. S. Van Dine|Van Dine]]), v svoje zgodbe vpleta tudi aktualne družbeno kritične osti. Kritičen je do socialnih razlik, nestrpnosti, homofobije in [[ksenofobija|ksenofobije]]. == Bibliografija == * 2007: ''[[Olje na balkonu]]'' (Prvi primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2020 * 2008: ''[[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]]'' (Drugi primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2020 * 2009: ''[[Tanek led]]'' (Tretji primer inšpektorja Vrenka)- ponatis 2020 * 2010: ''[[Evropa (roman)|Evropa]]'' (Četrti primer inšpektorja Vrenka)- ponatis 2021 * 2011: ''[[Hotel Abbazia]]'' (Peti primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2021 * 2012: ''[[Obsedenosti v času krize]]'' (Šesti primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2022 * 2013: ''Miloš '' * 2016: ''Pohorska transverzala'' * 2018: ''Otok'' * 2020: ''Cerkev'' * 2022: ''Tajkun'' * 2024: ''Estonia'' * 2025: ''Vrelec življenja'' ==Nagrade== * 2025: pila za roman ''Estonia'' == Glej tudi == * [[Hercule Poirot]] * [[Sherlock Holmes]] * [[Seznam literarnih detektivov]] * [[Kriminalni roman]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 Avgust Demšar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621111912/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 |date=2008-06-21 }} na spletnih straneh [[Založba Sanje|založbe Sanje]] * [http://www.bukla.si/?action=clanki&limit=12&article_id=918&q=avgust+dem%C5%A1ar intervju] v [[Bukla|reviji ''Bukla'']] * [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html intervju] v [[Delo (časopis)|časniku ''Delo'']] * [https://alibi-fest.com/tag/avgust-demsar/] Samo delaj se, da si živ, kratka zgodba, objavljena na spletni strani Mednarodnega krimi in noir književnega festivala Alibi * [http://www.ludliteratura.si/branje/proza/oci-gospe-swoboda/] Oči gospe Swoboda, kratka zgodba, objavljena na spletni strani [[Literarno-umetniško društvo Literatura|LUD Literatura]] * [https://vecer.com/kultura/recenzija-romana-kdo-je-umoril-vodnjake-10351541] Recenzija romana Estonia v Večeru, 2. 3. 2024, avtorica: Petra Vidali * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174747656 Avgust Demšar]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. januar 2021). RTV Slovenija. === Ocene romanov === *[http://www.vecer.com/kdo-je-umoril-drzavo-6250602] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161201013247/http://www.vecer.com/kdo-je-umoril-drzavo-6250602 |date=2016-12-01 }} Petra Vidali, Ocena romana Pohorska transverzala v Večeru * [https://www.dnevnik.si/1042754093/kultura/knjiga/stara-ljubezen-ubija] Mojca Pišek, Ocena romana Pohorska transverzala v [[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]] *[http://www.mladina.si/tednik/200815/clanek/kul-knjige--matej_bogataj/ Ocena romana ''Olje na balkonu''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080626070113/http://www.mladina.si/tednik/200815/clanek/kul-knjige--matej_bogataj/ |date=2008-06-26 }} v tedniku ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Demšar, Avgust}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Avgust Demšar]] hc46acit0qsxz9z8h1fw3c91g5679fg 6732672 6732670 2026-08-08T09:23:45Z Anzet 118843 /* Nagrade */ 6732672 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Avgust Demšar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[8. julij]] [[1962]], [[Maribor]]. === O avtorju === Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. V sodelovanju z [[Založba Sanje|založbo Sanje]] je v letih 2007-2012 ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih opusov, šest romanov s skupnim imenom ''primeri inšpektorja Vrenka''. S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo klasičnih detektivskih zgodb tipa ''kdo je storilec'', obenem pa namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake, inšpektorja Miloša, kriminalistko Niko Lavrič in kriminalista Draga Jazbeca. Obe kriminalistični skupini je združiil v naslednjem romanu z naslovom Pohorska transverzala (2016), podobno pa je tudi v njegovih naslednjih romanih, kriminalkah z naslovom Otok (2018) in trilogiji s skupnim imenom Vodnjaki, ki jo tvorijo romani Cerkev (2020), Tajkun (2022) in Estonia (predvidoma v začetku leta 2024). Odlomki iz Demšarjevega romana ''Tanek led'' (2009) so bili objavljeni v reviji ''Lud Literatura''<ref>[http://www.ljudmila.org/ludliteratura/revije.php?id=4137 Vsebina številke 205--206]. ''Lud Literatura'' 20 (julij/avgust 2008). Pridobljeno 5.4.2009.</ref>, njegovo delo je predstavljeno na [[radiotelevizija Slovenija|nacionalnem radiu]] v oddajah »Literarni portret«, »Pogledi na sodobno umetnost« in »Sobotno branje«, sodeloval je na literarnem večeru Pota žanrske literature v knjigarni Konzorcij, na [[festival Sanje|festivalu Sanje]] itd. Leta 2017 je sodeloval na festivalu krimi in noir žanra Alibi v Slovenski Bistrici in leta 2021 na festivalu Alibi 2.1 v Mariboru. Avgust Demšar je bil za svoj literarni prvenec, detektivski ''roman'' z naslovom [[Olje na balkonu]] (leta 2008) za drug roman, detektivko z naslovom ''Retrospektiva'' (leta 2009), za četrtega z naslovom ''Evropa'' (leta 2010) in petega z naslovom ''Hotel Abbazia'' (2011) nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], ''[[Delo (časopis)|Delovo]]'' nagrado za najboljši roman minulega leta. Pravo ime avtorja, ki je sicer docent za likovno didaktiko na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], je Tomaž Zupančič. === Televizija === V mesecu aprilu leta 2017 je Avgust Demšar sodeloval na javnem natečaju za razvoj TV-serije, ki ga je razpisala RTV Slovenija ter bil izbran med 28 prispelimi predlogi. V januarju leta 2018 je RTV Slovenija od Demšarja odkupila šest scenarijev, razvitih na podlagi njegovih romanov ''Olje na balkonu'', ''Retrospektiva'' in ''Tanek led''. Na podlagi teh so posneli TV serijo ''[[Primeri inšpektorja Vrenka]]''. Demšar je naveden kot soscenarist. V letu 2022 je RTV Slovenija realizirala in predvajala drugo sezono serije, tokrat na podlagi Demšarjevih romanov ''Evropa'', ''Hotel Abbazia'' in ''Obsedenosti v času krize''. V letu 2024 je RTV Slovenija predvajala tretjo sezono serije, posneto po romanu Pohorska trasverzala.. Žal sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev posneti le dve epizodi. V pripravi pa je četrta sezona serije, tokrat na podlagi romanov Otok, Cerkev in Tajkun. === Delo === Glavni stalni [[literarna oseba|liki]] v Demšarjevih detektivkah so višji kriminalistični inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]], višja kriminalistka Ivana Premk in mladi kriminalist Marko Breznik. Ob njih nastopajo še [[homofobija|homofobni]] policist Aleksander Rep, [[romi|romski]] policist Oskar Brajdič, tožilec Luka Levstek in drugi. V sedmem romanu z naslovom Miloš, uvede Demšar nove like. Glavni preiskovalec je kriminalistični inšpektor Miloš (ali gre za ime ali priimek ni znano) in ob njem višja kriminalistka Nika Lavrič in kriminalist Drago Jazbec. Čeprav so liki novi, ostaja prostor dogajanja enak kot v prejšnjih romanih, obenem pa se v romanu nahaja nekaj namigov, da v Miloševem literarnem svetu obstajajo tudi junaki prejšnjih Demšarjevih romanov. V osmem Demšarjevem romanu z naslovom Pohorska transverzala, s podnaslovom politična kriminalka, se združita obe ekipi literarnih detektivov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost – ter redkost – v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja. Demšarjeve kriminalne zgodbe so umeščene v realno okolje mesta [[Maribor]] in realni sedanji čas. Detektivski opus Avgusta Demšarja je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote. Detektivski primeri Avgusta Demšarja so zasnovani kot klasične detektivske uganke (»Whodunit«). Zgodbe temeljijo na detekciji, skritih ključih in namigih, ki so ves čas na voljo bralcu, da tekmuje z glavnimi junaki in skupaj z njimi ali celo pred njimi poskuša razrešiti primer. Čeprav se Demšar v svojih detektivskih zgodbah močno naslanja na klasična žanrska pravila pisanja detektivskega romana ([[S. S. Van Dine|Van Dine]]), v svoje zgodbe vpleta tudi aktualne družbeno kritične osti. Kritičen je do socialnih razlik, nestrpnosti, homofobije in [[ksenofobija|ksenofobije]]. == Bibliografija == * 2007: ''[[Olje na balkonu]]'' (Prvi primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2020 * 2008: ''[[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]]'' (Drugi primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2020 * 2009: ''[[Tanek led]]'' (Tretji primer inšpektorja Vrenka)- ponatis 2020 * 2010: ''[[Evropa (roman)|Evropa]]'' (Četrti primer inšpektorja Vrenka)- ponatis 2021 * 2011: ''[[Hotel Abbazia]]'' (Peti primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2021 * 2012: ''[[Obsedenosti v času krize]]'' (Šesti primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2022 * 2013: ''Miloš '' * 2016: ''Pohorska transverzala'' * 2018: ''Otok'' * 2020: ''Cerkev'' * 2022: ''Tajkun'' * 2024: ''Estonia'' * 2025: ''Vrelec življenja'' ==Nagrade== * 2025: [[Pila (nagrada)|pila]] za roman ''Estonia'' == Glej tudi == * [[Hercule Poirot]] * [[Sherlock Holmes]] * [[Seznam literarnih detektivov]] * [[Kriminalni roman]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 Avgust Demšar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621111912/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 |date=2008-06-21 }} na spletnih straneh [[Založba Sanje|založbe Sanje]] * [http://www.bukla.si/?action=clanki&limit=12&article_id=918&q=avgust+dem%C5%A1ar intervju] v [[Bukla|reviji ''Bukla'']] * [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html intervju] v [[Delo (časopis)|časniku ''Delo'']] * [https://alibi-fest.com/tag/avgust-demsar/] Samo delaj se, da si živ, kratka zgodba, objavljena na spletni strani Mednarodnega krimi in noir književnega festivala Alibi * [http://www.ludliteratura.si/branje/proza/oci-gospe-swoboda/] Oči gospe Swoboda, kratka zgodba, objavljena na spletni strani [[Literarno-umetniško društvo Literatura|LUD Literatura]] * [https://vecer.com/kultura/recenzija-romana-kdo-je-umoril-vodnjake-10351541] Recenzija romana Estonia v Večeru, 2. 3. 2024, avtorica: Petra Vidali * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174747656 Avgust Demšar]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. januar 2021). RTV Slovenija. === Ocene romanov === *[http://www.vecer.com/kdo-je-umoril-drzavo-6250602] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161201013247/http://www.vecer.com/kdo-je-umoril-drzavo-6250602 |date=2016-12-01 }} Petra Vidali, Ocena romana Pohorska transverzala v Večeru * [https://www.dnevnik.si/1042754093/kultura/knjiga/stara-ljubezen-ubija] Mojca Pišek, Ocena romana Pohorska transverzala v [[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]] *[http://www.mladina.si/tednik/200815/clanek/kul-knjige--matej_bogataj/ Ocena romana ''Olje na balkonu''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080626070113/http://www.mladina.si/tednik/200815/clanek/kul-knjige--matej_bogataj/ |date=2008-06-26 }} v tedniku ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Demšar, Avgust}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Avgust Demšar]] 2q8570m7fs5nlzlqpv31qlqm25vka52 0 182481 6732437 6700416 2026-08-07T19:47:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nataša Barbara Gračner|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]|children=1}} '''Nataša Barbara Gračner''', [[slovenci|slovenska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] in [[režiser]]ka, * [[1. marec]] [[1969]], [[Ljubljana]] Je prvakinja [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]].<ref>{{Navedi splet|title=Igralci lahko manipuliramo z občinstvom|url=https://val202.rtvslo.si/2020/01/sopotnik-39/|website=Val 202|accessdate=2020-04-10|date=12. februar 2020|publisher=|first=Danila|last=Hradil Kuplen}}</ref> Monodrama ''Jamski človek'', ki jo je režirala, je imela 743 ponovitev.<ref>{{Navedi splet|title=Jamski človek - SiTi Teater BTC|url=https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/jamski_clovek/|website=www.sititeater.si|accessdate=2020-04-10|archive-date=2019-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215071215/https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/jamski_clovek/|url-status=dead}}</ref> Leta 2025 je prejela [[Borštnikov prstan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/najmocneje-me-nagovori-clovek-ki-mi-odpre-srce|title=Najmočneje me nagovori človek, ki mi odpre srce|date=14. 6. 2025|accessdate=15. 6. 2025|website=www.delo.si}}</ref> == Gledališče == Leta [[1991]] je zaključila študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nataša Barbara Gračner :: Vertigo|url=http://www.vertigo.si/igralci/natasa-barbara-gracner.html|website=www.vertigo.si|accessdate=2020-04-10}}</ref> Po diplomi je imela redko srečo, da je lahko izbirala med ponudbami več gledaliških hiš. Izbrala je [[Slovensko mladinsko gledališče]], saj jo je tja povabil režiser [[Eduard Miler]], ki jo je s svojo predstavo v Gledališču Glej spreobrnil iz mlade sovražnice gledališča v bodočo igralko. Leta [[1998]] je po sedmih letih postala članica [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nataša Barbara Gračner|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=14|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2019-11-16|language=sl|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923194935/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=14|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Jaz sem vedno jaz.« Nataša? Barbara? Gračner.|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/jaz-sem-vedno-jaz-natasa-barbara-gracner.html|website=www.delo.si|date=2013-11-08|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=Patricija Maličev, foto Jure|last=Eržen|archive-date=2020-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200810221804/https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/jaz-sem-vedno-jaz-natasa-barbara-gracner.html|url-status=dead}}</ref> Je izredna profesorica za področje dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]].<ref>{{Navedi splet|title=Katedra za dramsko igro|url=https://www.agrft.uni-lj.si/sl/node/235|website=www.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-04-10|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zasebno == Z bivšim možem [[Branko Šturbej|Brankom Šturbejem]] ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Po predstavi v sinov objem|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/po-predstavi-v-sinov-objem-108753|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-11-19|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=A.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljubezen počila: Nataša Barbara in Brane imata mlajše|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ljubezen-pocila-natasa-barbara-brane-imata-mlajse|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-04-22|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=T.|last=L|archive-date=2018-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113140318/http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ljubezen-pocila-natasa-barbara-brane-imata-mlajse|url-status=dead}}</ref> == Filmografija == === Filmi === * [[Ivan (film, 2017)|Ivan]] (2017): socialna delavka * Všečkana (2015, kratki): Anjina mama * [[Razredni sovražnik]] (2013): Zdenka * [[Zapelji me]] (2014): Lukova mama * [[Osebna prtljaga]] (2009): Mojca * [[Ljubljana je ljubljena]] (2005): Anita * [[Delo osvobaja]] (2004): Vera * [[Blues za Saro]] (1998): Sara * [[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]] (1997, TV): Agata * [[Gala (TV igra)|Gala]] (1997, TV): Eva * [[Carmen (film, 1996)|Carmen]] (1996): Carmen * [[Rabljeva freska]] (1995): Eva === TV serije === * [[Jezero (TV-serija)|Jezero]] (2019) == Nagrade in priznanja == === Gledališče === *2025 [[Borštnikov prstan]]<ref>{{navedi novice |title=Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner |work=MMC RTV-SLO |date=2025-05-23 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/borstnikov-prstan-si-bo-nadela-natasa-barbara-gracner/746661 |access-date=2025-05-23}}</ref> *2019 [[Borštnikova nagrada]] - Emmi, Ali: strah ti pojé dušo *2016 [[Župančičeva nagrada]] Mesta Ljubljane za vrhunske stvaritve zadnjih dveh let - Madame Clawdia Chauchat, Čarobna gora; Duša, Jugoslavija, moja dežela; Madeleine, V republiki sreče<ref>{{Navedi splet|title=Župančičeva nagrada za življenjsko delo Venu Tauferju|url=https://www.delo.si/kultura/razno/zupanciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-venu-tauferju.html|website=www.delo.si|date=2016-06-07|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=V. U.|last=STA|archive-date=2017-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20170627113313/http://www.delo.si/kultura/razno/zupanciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-venu-tauferju.html|url-status=dead}}</ref> *2013 Borštnikova nagrada - Mati, Mati *2012 Borštnikova nagrada - Baronica Castelli-Glembay, Gospoda Glembajevi *2012 [[Severjeva nagrada]] - Jelena Nikolajevna Krivcova, Malomeščani in Baronica Castelli-Glembay, Gospoda Glembajevi *2006 Nagrada Prešernovega sklada - Katerina Ivanovna Verhovceva, Brati Karamazovi in Nuria, En španski komad *2003 Borštnikova nagrada - Helene, Pred sončnim vzhodom *2001 Borštnikova nagrada - Mlada ženska, Noži v kurah *2000 Borštnikova nagrada - Nastasja Filipovna, Idiot. 13 skic iz romana *2000 Žlahtna komedijantka - Rozala,Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 9. Dnevi komedije v Celju *1993 Borštnikova nagrada - Susn 1, Susn SMG *1991 Borštnikova nagrada za mlado igralko - Lucinda, Življenje podeželskih plejbojev AGRFT <small>Vir<ref name=":1" /></small> === Film === * 2013 [[Festival slovenskega filma|vesna]] za stransko vlogo - Zdenka, ''[[Razredni sovražnik]]'' ([[2013]]), 16. Festival slovenskega filma, [[Portorož]] * 2005 vesna za glavno vlogo - Vera, ''[[Delo osvobaja]]'' ([[2004]]) in Anita, ''[[Ljubljana je ljubljena]]'' ([[2005]]), 8. Festival slovenskega filma, [[Portorož]] <small>Vir<ref name=":1" /></small> ==Sklici== {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0333503}} *[https://bsf.si/sl/ime/natasa-barbara-gracner/ Nataša Barbara Gračner] v Bazi slovenskih filmov *[https://sigledal.org/geslo/Nata%C5%A1a_Barbara_Gra%C4%8Dner Nataša Barbara Gračner] na portalu Sigledal * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175138187 Nataša Barbara Gračner: "Igralec, ki ne igra, ne obstaja."]. Naši umetniki pred mikrofonom (7. junij 2025). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Prejemniki Borštnikovega prstana}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Gračner, Nataša Barbara}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] hrybfhi60kty1fur23l0vsm836aa3vi 0 186060 6732565 6698726 2026-08-08T05:04:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small> </small> | name = Pij VIII. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = <!-- Wikipodatki --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = [[8. marec]] [[1816]] [[kardinal|kardinal-duhovnik]] pri [[Santa Maria in Traspontina]] | elected = [[31. marec]] [[1829]] (izvoljen) | term_start = [[5. april]] [[1829]] (posvečen in kronan)<ref>{{navedi knjigo|author=Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia|title=I Papi della Chiesa da San Pietro a Francesco|publisher=Armando|ISBN= 978-88-6677-326-9|place=Roma|year=2013|page=273}}</ref>. | term_end = [[30. november]] [[1830]] (1 leto, 244 dni) | predecessor = [[Papež Leon XII.|Leon XII.]] | opposed = | successor = [[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]] | ordination = [[17. december]] [[1785]]<br>[[Giuseppe Maria Doria Pamphilj]] | consecration = [[11. avgust]] [[1800]] imenovan za [[rimskokatoliška škofija Montalto|škofa Montalta]]; [[17. avgust]] [[1800]] prejme [[škofovsko posvečenje]] | consecrated_by = [[Giuseppe Maria Doria Pamphilj]] | cardinal = [[8. marec]] [[1816]] [[kardinal|kardinal-duhovnik]] pri [[Santa Maria in Traspontina]]<br>imenoval ga je [[papež Pij VII.]] | rank = [[Seznam papežev|251. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika svetega Petra]], [[Rim]]-[[Vatikan]] | nationality = [[Italijani|italijanska]] | religion = [[katolištvo|katoliška]] | residence = | parents = grof Ottavio Castiglioni <br>grofica Sanzia Ghislieri | title= | spouse = | children = | occupation = [[pravnik]] | profession = diplomirani teolog | previous_post = {{unbulleted list|[[rimskokatoliška škofija San Benedetto del Tronto-Ripatransone-Montalto|škof v Montalto delle Marche]] (1800–1816)|[[Santa Maria in Traspontina|kardinal-duhovnik pri Santa Maria in Traspontina]] (1816–1821)|[[rimskokatoliška škofija Cesena-Sarsina|škof Cesene]] (1816–1821)|[[apostolska penitenciarija|vrhovni penitenciar apostolske penitenciarije]] (1821–1829)|[[rimskokatoliška podmestna škofija Frascati|kardinal-škof Frascatija]] (1821–1829)|[[Index Librorum Prohibitorum|prefekt družbe prepovedanih knjig]] (1821–1829)}} | alma_mater = [[Univerza v Bologni]]<br>[[jezuitski zavod Campana]] ([[Osimo]])<br>[[jezuitski zavod Montalto]] ([[Bologna]]) | motto = <small>'''Napako je treba popravljati z apostolskimi sredstvi, ne pa izganjati z uničujočimi obsodbami.'''</small><ref>{{navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Pio VIII, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 84|author=Giuseppe Monsagrati|date=2000|accessdate=18. februar 2023}}</ref> | signature = Signature of Pius VIII.png | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Pio VIII.svg | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Pij }} '''Papež Pij VIII.''', rojen kot '''Francesco Saverio Maria Felice Castiglioni''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[20. november]] [[1761]], [[Cingoli]], † [[30. november]] [[1830]]. [[Papež]] in vladar [[Papeška država|Papeške države]] je bil med letoma 1829 in 1830. == Življenjepis == === Družina in mladost === Papež Pij VIII. se je rodil kot Francesco Saverio Maria Felice Castiglioni v plemiški družini [[Langobardi|langobardskega]] porekla rodom iz [[Milano|Milana]] dne 20. novembra 1761 v kraju [[Cingoli]]<ref>mesto v pokrajini Marche (glavno mesto [[Ancona]]) ob [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]</ref>, v soteskah [[Macerata|Macerate]], <ref>{{navedi knjigo|author=Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia|title=I Papi della Chiesa da San Pietro a Francesco|publisher=Armando editore|ISBN= 978-88-6677-326-9|place=Roma|year=2013|page=273}}</ref> kot tretji od osmih otrok (in drugi sin).<ref>{{navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Pio VIII, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 84|author=Giuseppe Monsagrati|date=2000|accessdate=18. februar 2023}}</ref> Oba starša sta se ponašala s predniki v cerkveni službi, med katerimi sta kazala ponosno tudi na dva papeža: on na svetega samotarja [[papež Celestin V.|Celestina V.]], ona pa na [[Tridentinski koncil|tridentinskega]] prenovitelja [[papež Pij V.|Pija. V. ]]. Družina je gojila verske, pa tudi kulturne vrednote; njihova podedovana in obogatena [[knjižnica]] je vsebovala zlasti pomembna teološka, pravna in znanstvena dela. Prvo izobrazbo sta mu oskrbela stric duhovnik in učitelj: njegov oče se je med drugim tako navdušil za zbiranje starega denarja, kar je nadaljeval tudi sin, da so ga klicali kar za »numizmatičnega papeža«. ==== Šolanje ==== Leta 1773 je vstopil v [[Osimo|osimski]] zavod Campana, namenjen plemiškim otrokom, med katerimi je bil tudi [[papež Leon XII.]]. 26. decembra 1774 je prejel nižje [[cerkveni red|redove]], vendar se kot radoveden in živahen mladenič ni mogel prilagoditi (pre)strogemu dnevnemu redu. Zato so ga oktobra 1776 starši prepisali na ''Collegio pontificio Montalto di Bologna'';<ref>''Collegio pontificio Montalto di Bologna'' - ''Papeški zavod Montalto v Bologni''; tam je danes ''Zavod svetega Alojzija''</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://catalogo.beniculturali.it/detail/PhotographicHeritage/0800641222|title=Bologna - Collegio Montalto (San Luigi) - Tracce di architettura medievale dopo i restauri|publisher=Catalogo generale dei Beni Culturali|author=Alfonso Zagnoli|date=2016|accessdate=25. februar 2023|archive-date=2023-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230225202852/https://catalogo.beniculturali.it/detail/PhotographicHeritage/0800641222|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.collegiosluigi.it/pdf-doc/pof2012.pdf|title=Il collegio San Luigi Bologna: Una scuola che conta|publisher=Collegio San Luigi|author=Collegio San Luigi|date=2012|accessdate=25. februar 2023|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714065313/http://www.collegiosluigi.it/pdf-doc/pof2012.pdf|url-status=dead}}</ref> tam sta večja odprtost in prostost ustrezali mladeničevemu vsestranskemu razvoju. === Cerkvena pot === Po študiju modroslovja je vpisal [[pravo]] ter se pod vplivom [[jezuiti|jezuitov]] - <ref>Ker je bila Družba Jezusova 1773 zatrta, sta njena pripadnika tako postala »bivša jezuita«</ref> italijanskega spirituala Borsettija in mehiškega teologa-kanonista E.M. Yturriaga, ki sta ga navdušila za pobožnost do [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]], odločil oktobra 1782 za vstop v bogoslovje. 5.&nbsp;aprila&nbsp;1783 je v Bologni prejel subdiakonat, 20.&nbsp;decembra diakonat, a 17.&nbsp;decembra&nbsp;1785 v Rimu [[mašniško posvečenje]]. Svoje poslanstvo je razumel kot obrambo papeževega prvenstva in širjenje [[katolištvo|katolištva]]. Kljub namišljeni vsevednosti takratnega [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] in [[svobodomiselnost|svobodomiselni]] zanesenosti [[Francoska revolucija|revolucije]] je takratno nepopustljivo katoliško polemično [[apologetika|apologetiko]] uspeval blažiti s svojim krotkim značajem in prirojeno strpnostjo meneč, da je treba napako ali zablodo raje popravljati s sredstvi apostolata kot pa jo izganjati z uničujočimi obsodbami. Tega načela se je zvesto držal tudi pozneje kot škof in papež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Pio VIII, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 84|author=Giuseppe Monsagrati|date=2000|accessdate=18. februar 2023}}</ref> Francesco Saverio je torej poleg teologije študiral tudi pravo v Bologni in postal doktor civilnega in kanonskega prava. Postal je tajnik komisije za izvajanje sklepov [[Pistojska sinoda|Pistojske sinode]] (1786). Nato je opravljal službo generalnega vikarja v raznih škofijah, dokler ni bil končno imenovan za stolnega [[prošt]]a v rojstnem kraju Cingoli. ==== Škof na treh mestih ==== 11. avgusta 1800 je bil imenovan za [[rimskokatoliška škofija Montalto|škofa Montalta]]; 17. avgusta istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. Ker je 1808 zavrnil prisego francoski proticerkveno usmerjeni državi, ga je okupator Napoleon dal zapreti. Pij VII. ga je po osvoboditvi 8. marca 1816 imenoval za kardinala-duhovnika pri ''Santa Maria in Traspontina'', kjer je bil umeščen 29. aprila istega leta. Istočasno je bil postavljen za škofa v [[Cesena|Ceseni]], ki je tako dobila naziv ''„mesto treh papežev”''. Tu sta se namreč rodila tudi papež [[Papež Pij VI.|Pij VI.]] ter papež [[papež Pij VII.|Pij VII.]]. Med [[Napoleonove vojne|Napoleonovimi vojnami]] so [[Francozi]] v Ceseni oropali veliko samostanov in cerkva. 1821 ga je papež prestavil za škofa v [[Frascati pri Rimu|Frascati]]. Papež in državni tajnik kardinal [[Ercole Consalvi|Consalvi]] sta njegovo delo zelo cenila. 4. avgusta 1821 je postal uslužbenec [[Rimska kurija|Rimske kurije]] in 13. avgusta istega leta je bil imenovan za [[kardinal-škof|kardinala-škofa]] podmestne škofije [[škofija Frascati|Frascatija]]. 14. novembra 1821 je postal ''[[prefekt]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]].'' == Papež == [[File:Pie VIII porté dans la basilique de Saint-Pierre à Rome, by Horace Vernet, 1829.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Horace Vernet]]<br>[[Papež Pij VIII.|Pija VIII.]] nesejo na ''sedes gestatoria'' v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkev sv. Petra]]]]</center> Že leta 1823 je veljal za glavnega kandidata liberalnejše smeri med kardinali, po smrti Leona XII. pa so ga za papeža izvolili 31. marca 1829. in 5. aprila istega leta je bil kronan in umeščen na sedež svetega Petra. Iz hvaležnosti, ki jo je čutil do svojega največjega dobrotnika [[papež Pij VII.|Pija VII.]] si je izbral ime [[papež Pij VIII.|Pij VIII.]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=461}}</ref> Učeni in pobožni mož je pokazal dovolj širine za vsa pereča cerkvena vprašanja. Posvetil se je urejanju odnosov s Francijo in nekaterimi drugimi (zlasti nemškimi) državami, podprl je gospodarsko in socialno dejavnost v cerkveni državi, predvsem pa si je prizadeval za poglobitev vere nasproti naraščajoči verski ravnodušnosti. === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1829-1830-_Pius_VIII.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} ==== Okrožnici ==== ;''Traditi humilitati'' V svojem kratkem papeževanju je papež Pij VIII. izdal pravzaprav le eno [[papeška okrožnica|okrožnico]] in sicer ''»[[Traditi humilitati]]«'' z nadevkom 24. maj 1829. V njej navaja kot glavne vzroke za propadanje vernosti ter političnega in družbenega reda: #ravnodušnost v verskih zadevah, #širjenje bibličnih družb, #napadanje svetosti zakonske zveze ter #nasprotovanje cerkvenim dogmam in cerkveni ureditvi. Za to zadnje obtožuje zlasti tajna združenja kot [[prostozidarstvo|prostozidarje]]. Njihov vpliv na mladino po njegovem mnenju predstavlja nevarnost za prihodnost, ki bo prinesla nove družbene in verske pretrese. <ref>* Seppelt–Löffler, Papstgeschichte, str. 385</ref> Pontifikat Pija VIII. je bil najkrajši v 19. stoletju. Njegovo kratko papeštvo je bilo priča doseženi katoliški enakopravnosti v Veliki Britaniji leta 1829, ki jo je pozdravil, in [[julijska revolucija|julijski revoluciji]] v Franciji leta 1830, ki jo je nerad sprejel.<ref>Löffler, K. (1911). [https://www.newadvent.org/cathen/12134a.htm Pope Pius VIII]. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved 25. april 2021.</ref> ;''Litteris altero abhinc'' Pija VIII. je znan po njegovih predpisih glede na poroke med katoličani in protestanti v [[papeška okrožnica|okrožnici]] oziroma [[breve|brevu]] iz leta 1830 ''[[Litteris altero abhinc]]'', v katerem je izjavil, da je zakon lahko pravilno blagoslovljen le, če zakonca upoštevata določbe, ki so zagotavljale vzgojo otrok v katoliški veri. Dne 25.&nbsp;marca&nbsp;1830 je torej Pij VIII. objavil pismo (breve) »Litteris altero abhinc«, v katerem je izjavil, da lahko Cerkev blagoslovi mešani zakon med katoličanom in protestantkinjo samo, če so dane ustrezne obljube glede katoliške vzgoje otrok; sicer naj župnik omogoči le preprost obred tako, da le pasivno sodeluje. Pod njegovim naslednikom je ta zadeva postala vzrok spora v Prusiji med škofi in vlado. ==== Evropske novice ==== Aprila 1829 je bil v Angliji sprejet zakon o katoliški emancipaciji, ki je katoličanom omogočil sedenje v parlamentu in opravljanje javnih služb. Že njegov predhodnik [[papež Leon XII.|Leon XII.]] se je zelo zanimal za pravice katoličanov, vendar ni dočakal javnega priznanja. Papeževi zadnji meseci so bili težavni ne le zaradi bolezni, ki so ga mučile, ampak tudi zaradi preskušenj, ki so zadevale katoličane po svetu. V Franciji je izbruhnila julijska revolucija in kralj je moral pobegniti, na prestolu pa ga je nasledila mlajša orléanska veja. Papež je z obotavljanjem priznal novo vladavino na nagovarjanje svojega modrega tajnika Consalvija. <ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/12134a.htm |title=Pope Pius VIII v The Catholic Encyclopedia vol. 12, New York|publisher=Robert Appeton Company|author=Klemens Löffler |date=1911 |accessdate=18. februar 2023}}</ref> === Navedek === {{navedek|"È questo un impegno del Nostro ministero, a Noi affidato nella persona di San Pietro per divino incarico dello stesso Fondatore della Chiesa; per esso, a Noi compete pascere, guidare, governare non solamente gli agnelli, ossia il popolo cristiano, ma anche le pecore, ossia i Vescovi" (italijanski izvirnik)<ref>{{navedi splet|url=http://www.totustuustools.net/magistero/p8tradit.htm|title=Traditi humilitati|publisher=Pio VIII|date=24. maj 1829|accessdate=1. marec 2023}}</ref><br> "To je zaveza naše službe, ki nam je zaupana v osebi sv. Petra po božanskem naročilu samega ustanovitelja Cerkve; kajti na nas je, da pasemo, vodimo, upravljamo ne le jagnjeta, tj. krščansko ljudstvo, ampak tudi ovce, tj. škofe" (slovenski prevod) }} == Smrt in spomin == [[Image:Monument to Pope Pius VIII.jpg|thumb|180px|left|<center>Spomenik [[papež Pij VIII. |papežu Piju VIII. ]] v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] ]]</center> === Bolezen === Začenši od izvolitve je bil Pij VIII. krhkega zdravja. Ko so ga izvolili, je že bil hudo bolan, skoraj hrom. Že veliko prej – 1782 – se ga je namreč lotil kronični [[herpes]], ki mu je sledila še druga bolezen, ki ga je spremljala skozi vse življenje: oboje je prenašal z občudovanja vredno asketsko potrpežljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Pio VIII, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 84|author=Giuseppe Monsagrati|date=2015|accessdate=18. februar 2023}}</ref> V začetku novembra 1830 je hudo zbolel: pojavile so se mu [[rana|rane]] na vratu in kolenu, medtem ko so mu celotno telo prekrili [[čir]]i, kar je zdravnikom uspelo pozdraviti do 15.&nbsp;novembra. 23.&nbsp;novembra pa ga je bolezen znova napadla; naslednje tri noči je imel težave z dihanjem, 28.&nbsp;novembra pa je prejel sveto popotnico (spoved in obhajilo) in pozneje istega večera ob 21.30 še [[bolniško maziljenje]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.csun.edu/~hcfll004/SV1830.html|title=Sede Vacante 1830-1831|date=15 August 2015|access-date=20 January 2019}}</ref> === Smrt in govorice === V njegovem času so se tajna društva pod vplivom [[prostozidarji|prostozidarjev]] razmahnila; hujskali so podložnike k prevratu. »Zdelo se je, da so po vsej [[Evropa|Evropi]], - tako [[Joseph Chantrel|Chantrel]]<ref>Joseph Chantrel (1818-1884) je bil francoski zgodovinar in pisatelj</ref>, - nastopili žalostni dnevi prekucije – ko je Pij nepričakovano umrl. V Franciji je vse vrelo, padali so iz ene v drugo mrzlico. Pojavile so se [[herezija|herezije]], ki so družbi grozile z revolucijo. Nemčija, Poljska, Belgija in Španija so bile vznemirjene; v Italiji se je revolucija razširila iz Bologne v [[Papeška država|Papeški državi]] vse do vrat Rima.«<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=462}}</ref> Bolezen je hudo izčrpala njegove telesne sile; po nekaj napadih [[astma|astme]] je padel v kratko agonijo in umrl 30.&nbsp;novembra&nbsp;1830 v starosti 69 let v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]] v [[Rim]]u. <ref>{{navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Pio VIII|publisher=Enciclopedia dei Papi|author=Giuseppe Monsagrati|date=2000 |accessdate=18. februar 2023}}</ref> Nekatere nejasne okoliščine njegove "nenadne" smrti so sprožile domneve, češ, da je bil [[papež Pij VIII.|Pij VIII.]] zastrupljen; vendar ni bilo najdenih nobenih dokazov, ki bi potrdili ta sum.<ref>Papal Profile: "Pope Pius VIII"</ref>. Knez Chigi, papežev sodobnik in častni zastopnik na papeškem dvoru, je zapisal v dnevnik 2. decembra 1830: »V razrezi papeževega trupla sinoči smo našli drob popolnoma zdrav; opazili smo nekaj slabosti na pljučih. Drugi pravijo, da je bilo nekaj oslabelosti srca; ''Ostane torej, da zvemo, od katere bolezni je umrl.«'' Te besede so nekateri razlagali kot namig, da je obstajala zarota; vendar večina virov tega niti ne omenja. Kardinal [[Camillo Di Pietro]] je imel pogrebni nagovor za pokojnega papeža, preden so kardinali vstopili v konklave, da bi izbrali naslednika. Pija VIII. je nasledil [[papež Gregor XVI.|papež Gregor&nbsp;XVI.]]. === Spomin === [[File:Fronleichnam in Rom.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Sveto Rešnje telo|Telovska]] [[procesija]] v [[Rim]]u [[1830|okrog 1830]] (sodobna litografija)]] </center> ==== »Vir religiosus« ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] imenuje papeža Pija VIII. ''»Vir religiosus« - »Pobožen, veren mož«.'' Po eni strani je bil veren in pobožen dušni pastir, ki je v svoji edini okrožnici zavračal tisto, kar je po njegovem mnenju pomenilo nevarnost za vero. Tako prepričanje je izpovedoval tudi že prej. Po drugi strani pa izvajajo pomen prerokbe iz besedne igre glede imena: ''»pius« = »pobožen«.'' To geslo povezujejo torej z izbiro papeškega imena ''Pius'' ({{lang-la|Vir religiosus}}; {{lang-en|Religious man}}); v slovenskem prevodu ''veren'', ''pobožen, „bogaboječ“'', ali pa z dejstvom, da ni bil prvi papež iz te verne družine, ki je dala Cerkvi skozi zgodovino že tretjega papeža.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=77}}</ref><ref name="#48">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=87}}</ref> ==== Bellijev Pij VIII. ==== [[File:Popepiusviii.jpg|thumb|left|180px|Papež Pij VIII.]] [[Image:Giuseppe Gioachino Belli.jpg|thumb|180px|[[Giuseppe Belli]] [[1845|okrog 1845]]|alt=]] Obstaja pesnik, ki je priložnostno sestavljal sonete - med drugim tudi o [[papež]]ih. To je [[Giuseppe Belli|Jožef Belli]], ki je v polnem pomenu besede pravi ''rimski pesnik'': rojen in umrl v Rimu, dolgo živel in deloval v Rimu, velikanska zbirka njegovih v rimščini pisanih sonetov pa se tudi imenuje ''Rimski sonetje'' (''Sonetti Romaneschi'').<ref>{{navedi splet|url=https://poesieromanesche.altervista.org/index.php/Poetiscrittori/poeta/GiuseppeGioacchinoBelli|title=Poeti di Roma: Giuseppe Gioachino Belli|author=Giuseppe Gioachino Belli|publisher=Altervista|date=1 april 1829|accessdate=2. marec 2023}}</ref> Njegovi soneti so bili pogosto satirični in surovo proticerkveni; v njih je na primer kardinale opredelil kot »pasje razbojnike«; ali pa [[papež Gregor XVI.|papeža Gregorja XVI.]] kot nekoga, ki smatra »Rim za svojo osebno gostilno«; za drugega papeža je menil, da ne dela drugega, kot da samo je in pije in gleda skozi okno na svojo posest. S takim svobodomiselnim mišljenjem se je »okužil« v [[Milano|Milanu]], kjer so ideje [[francoska revolucija|francoske revolucije]] našle plodno tlo. Kljub temu, da se neotesano norčuje iz tega, drugih papežev in cerkvenih ter posvetnih veljakov, je Belli ohranil skozi celo življenje Cerkvi naklonjeno miselnost. Med uporom, ki je povzročil odpravo [[Papeška država|Papeške države]] in vzpostavitev [[Rimska republika (1849)|Rimske republike]] leta 1849, je odločno zagovarjal pravice papeža. Iz te pesnikove duhovne razklanosti lahko razumemo, kako da je stara leta preživljal zagrenjeno in samotno. V tem divjem sonetu, napisanem dan po belem dimu (1. aprila 1829), nam pesnik [[Giuseppe Belli|Belli]] v rimščini neusmiljeno podaja grozen portret Pija VIII. – izredno natančen, vendar pesniško hudo pretiran. Ne upoštevajoč njegovih prikupnih duhovnih vrlin, se Bellijev čopič ustavi le pri papeževih zoprnih zunanjih pomanjkljivostih: z nekaj rezkimi besedami ovekoveči Pija VIII. s številnimi telesnimi hibami: povsod luskavica, brezzob, enook, z negotovimi nogami, ki jih vleče za seboj, ko hodi držeč glavo postrani (zaradi hudih bolečin, ki mu jih je povzročal od herpesa napadeni vrat). Piko na i postavi v sonetu neusmiljena pripomba navadnega človeka: »Mhm! za papeža so kardinali izbrali grdega, nerodnega velikana...« Belli je pač pesnik nasprotij: po eni strani v svojih narečnih pesmih posmehljivo in celo prostaško govori o vladajoči gospodi, tudi o papežih in škrlatnikih – po drugi strani pa služi prav tem s tankočutno vestnostjo in zvestobo celo v najtežjih okoliščinah. V vsakem primeru nam pa ti verzi odkrivajo življenje in izražanje takratnega prostaka v [[Papeška država|Papeški državi]]<ref>{{navedi splet|url=https://gioachinobelli150.blogspot.com/2015/04/belli-e-papa-pio-viii.html|title=Belli e papa Pio VIII|author=Marina Morena v: Beni culturali|publisher=Giuseppe Gioachino Belli 150° |date=19. november 2020|accessdate=28. januar 2023}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>Giuseppe Gioachino Belli:<br>''Pio ottavo''<br>(rimščina) <ref>[Il presente sonetto, almeno tra quelli di data certa, è il primo in cui si vede che il poeta ha trovato la sua via, poiché comincia a parlare per conto del popolo, e col vero linguaggio del popolo. Pio VIII, succeduto a Leone XII il 31 marzo del 1829, in età di sessantott’anni e assai malandato di salute, il giorno dopo, il giorno cioè che il Belli gli fece questo ritratto, si recò dal Quirinale al Vaticano; e Massimo D’Azeglio, che lo vide, ne scrive cosi: "Mi trovai vicino a lui quando lo portavano su per lo scalone di San Pietro in sedia gestatoria, coi flabelli, e tutte quelle pompe bizantine che alla gente spassionata sembrano fare a pugni col servus servorum.... (come lo tratterebbero, se fosse padrone?). Il nuovo papa, grasso grasso, colle gote cascanti, ringraziava il popolo plaudente, piangendo (suppongo) di consolazione; ma alle boccaccie, pareva il pianto del bambino messo in penitenza. Pensai: non sei muso tu a dirizzar le gambe a questo paese! Ci vuol altro che pianti! — E difatti ebbe un regno corto, insuiso, e non lascid traccia., (I Miei Ricordi, cap. XXIX.) Il Farini, anzi, dice che distrusse “alcun che di buono che Leone aveva pur fatto.„ Lo Stato Romano, dall’anno 1815 al 1850; 2a ediz.; Firenze, 1850; vol. I, pag. 31.]</ref> <ref>''slovenski prevod:'' [Pričujoči sonet, vsaj med soneti z določenim datumom, je prvi, v katerem vidimo, da je pesnik našel svojo pot, saj začne govoriti v imenu ljudstva in s pravim ljudskim jezikom. Pij VIII., ki je 31. marca 1829 nasledil Leona XII., je v oseminšestdesetem letu in zelo slabega zdravja naslednji dan odšel iz Kvirinala v Vatikan, to je na dan, ko je Belli naslikal ta portret; in Massimo D'Azeglio, ki ga je videl, piše o njem takole: »Znašel sem se zraven njega, ko so ga nosili po stopnišču Svetega Petra na sedia gestatoria, s pahljačami in vsemi tistimi bizantinskimi slovesnostmi, ki se zdijo nepristranskemu ljudstvu nekako v nasprotju s ''servus servorum''... (kako bi ravnali z njim, če bi bil gospodar?) Novi papež, čez mero debel, povešenih lic, se je zahvaljeval ploskajočemu ljudstvu, jokajoč (predpostavljam) od veselja; toda iz njegovih velikih ust je to zvenelo kot jok kaznovanega otroka. Mislil sem si: ti pač nisi zmožen, da bi uredil razmere v tej državi! Je treba drugega kot jokati? - In v resnici je imel kratko in nepomembno vladavino, ter ni pustil nobene sledi. (''Moji spomini'', 29. poglavje.) Dejansko Farini pravi, da je uničil "še tisto nekaj dobrega, kar je Lev sploh naredil." ''„Rimska država, od leta 1815 do 1850"''; 2. izd.; Firence 1850; zvezek I, stran 31.]</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://it.wikisource.org/wiki/Pio_Ottavo|title=Pio Ottavo |publisher=Wikisource|date=5. januar 2023|accessdate=28. januar 2023}}</ref> </center> ! <center>Giuseppe Gioachino Belli:<br>''Pio Ottavo''<br>(italijanski prevod)<ref>{{navedi splet|url=https://lyricstranslate.com/en/pio-ottavo-pio-ottavo.html|title= Giuseppe Gioachino Belli – Pio Ottavo|publisher=DoctorJoJo v: lyrics Italian translation |date=8. september 2019 |accessdate=28. januar 2023}}</ref> </center> ! <center>Jožef Joahim Belli:<br>''Pij Osmi''<br>(slovenski prevod, ''Stebunik'') </center> |- | <poem> Che ffior de Papa, creeno! Accidenti! Co’ rrispetto de lui pare er Cacamme. <ref>Autorità ebraica in Ghetto. [Dall’ebraico haham, che significa: “dotto, sapiente,„ e anche, come sempre il suo storpiamento romanesco: “rabbino maggiore.„ Da cacàmme, poi, deve esser derivato cachèmme, che vale: “millantatore.„]</ref> <ref>''slovensko:'' Judovska oblast v getu. [Iz hebrejščine haham, kar pomeni: "učen, moder," in tudi, kot vedno, njegove rimske popačenke: "glavni rabin." Iz cacàmme more torej pesnik izpeljati cachèmme, kar pomeni: "hvalisavec."] </ref> Bbella galanteria da tate<ref>[Babbi. Dal lat. tata.]</ref> <ref>''slovensko'': atek, iz latinskega tata</ref>e mmamme Pe ffà bbóbo<ref>[Bóbo o bóscio: bau, babau.]</ref> <ref>''slovensko: bav-bav</ref>a li fijji impertinenti! Ha un èrpeto pe’ ttutto,<ref>[... Una affezione erpetica ostinata e cronica nel collo gli facea tener la testa voltata e china, dava una goffaggine o difetto d’eleganza a’ suoi moti, e non permetteva si vedesse appieno la sua faccia, né in modo vantaggioso. Questo perd non era il peggio. Egli pareva, ed era in fatti, in uno stato di dolore continuo, il quale cagionava un’irritazione che manifestavasi nell’accento e nell’espressione.„ Cardinal Wiseman, Rimembranze degli ultimi quattro Papi ecc.; Milano, 1858; pag. 236.]</ref> <ref>''slovensko'': [... Trdovratna in kronična luskavična prizadetost vratu je povzročila, da je držal glavo obrnjeno in sklonjeno, dajala je njegovim gibom nerodnost ali pomanjkanje uglajenosti in ni dopuščala, da bi se njegov obraz videl v celoti, niti na čednejši način. To pa ni bilo najhujše. Zdelo se je in dejansko je bil stalno pod pritiskom nenehne bolečine, ki je povzročala razdraženost, kar se je kazala v naglasu in izrazu." Kardinal Wiseman: ''Spomini zadnjih štirih papežev itd.''; Milano, 1858; str. 236.]</ref> nun tiè<ref>[Tiene: ha.]/ ''ima''</ref> ddenti, È gguercio, je strascineno le gamme, Spènnola<ref>[Spèndola: spenzola], pende. ''visi''</ref> da una parte, e bbuggiaramme <ref>Buggerarmi.</ref> Si<ref>Se. ''če''</ref> arriva a ffà la pacchia<ref>Stato comodo e ricco senza pensieri./''bogato, udobno in brezskrbno stanje''</ref> a li parenti. Guarda llì cche ffigura da vienicce<ref>Venirci.</ref> A ffà da Crist’in terra! C.... matto Imbottito de carne de sarcicce!<ref>Salsicce./''klobasa, pečenica''</ref> Disse bbene la serva de l’orefisce Quanno lo vedde<ref>Vide./''vidi''</ref> in chiesa: “Uhm! cianno <ref>Ci hanno./''So nam''</ref> fatto un gran brutto strucchione <ref>Uomaccione mal tagliato. [Ma, propriamente, si dice de’ cavalli ed equivale a “rozza.„]//Pokvečen velik človek (sh: ljudina). [Toda, pravzaprav se to pravi za konje in je enakovredno izrazu ''kljuse, mrha''</ref> de Pontefisce„. 1 aprile 1829 </poem> | <poem> Che fior di Papa hanno creato! Accidenti! Con rispetto per lui sembra il Cacamme<ref>storpiatura da haham, autorità ebraica nel Ghetto</ref> Bell' atteggiamento da padri e madri che vogliano spaventare i figli impertinenti! Ha un erpete dapertutto, non ha denti, è cieco da un occhio, cammina trascinando le gambe, pende da una parte e scommetto che non farà in tempo ad arricchire i parenti. Guarda che razza di figura da fare il Cristo in terra! Un cazzo matto <ref>stupidone da mandare in manicomio</ref> imbottito di carne da salsicce! Disse bene la serva dell'orefice quando lo vide in chiesa "Uhm! ci hanno fatto un gran brutto omaccione mal tagliato come Pontefice". 1 aprile 1829 </poem> | <poem> Kakšno papeško cvetko so ustvarili! Presneto! V primeri z njim se zdi Kakamež spoštovanja vreden<ref>“cacame“ – izkrivljeno iz haham, judovska oblast v getu</ref> Lepa priložnost za očete in matere, ki hočejo strašiti predrzne otroke! Povsod ima herpes, nima zob, je slep na eno oko, ko hodi, vleče noge, nagnjen na eno stran, in stavim, da ne bo imel časa obogatiti svojih sorodnikov. Poglejte, kakšno pokveko so izbrali, da bi naredili Kristusa na zemlji! Prismuknjen tepec,<ref>tako omejen, da bi ga lahko poslali v umobolnico</ref> vreča, napolnjena s klobaso! Zlatarjeva dekla je posrečeno rekla ko ga je videla v cerkvi: »Mhm! Naredili so nam za papeža grdega, slabo ostriženega velikana.« 1. april 1829 (jutro po belem dimu) </poem> |} === Ocena === [[Zgodovinar]]ji današnjega časa so zdaj, v času po [[Združitev Italije|risorgimentu]] ter temu sledečem [[iredentizem|iredentizmu]], v nasprotju z liberalnim [[Giuseppe Belli|Bellijem]] in njegovimi sodobniki – naklonjeni temu »prehodnemu« – kratkotrajno vladajočemu papežu. ==== Blag in mil ==== Lik Pija VIII. je bil blag in priljubljen, ter je užival ugled učenjaka, saj je bil še posebej izurjen v kanonskem pravu; gojil pa je izredno zanimanje za preučevanje in razlago [[sveto pismo|svetega pisma]], pa tudi za [[numizmatika|numizmatiko]]. Poleg tega je bil izredno vesten in odločen v boju zoper [[nepotizem]]. Tako je vsem svojcem po ustoličenju na papeški prestol ukazal, naj ostanejo na položajih, ki so jih že imeli.<ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/12134a.htm|title=Pope Pius VIII|publisher=Robert Appleton Company|author=Klemens Löffler|date=1911 |accessdate=18. februar 2023}}</ref> ==== Usmiljen in skrben ==== Zavračal je razkošje in baharijo. Svoje sorodnike je držal proč od Rima. Preproste in blage narave se je Pij modro spopadal z zapletenimi in protislovnimi političnimi razmerami svojega časa. Obsodil je zmote tajnih združb, vendar je bil usmiljen in prizanesljiv do prestopnikov med nemiri, ki so izbruhnili v petdesetih dneh izpraznjenega sedeža ter jih je pomilostil. Poskrbel je za zaposlitev delavcev in oskrbo mesta. Enako preudarnost je pokazal na mednarodni ravni. Sprejel je pariški julijski prevrat (1830) in priznal novo kraljevino [[Ludvik Filip Orleanski|Ludvika Filipa]]<ref>Ludvik Filip Orleanski (1773-1850) je bil francoski kralj od 1830-1848. Poslej je živel v izgnanstvu v Angliji kot Neuillyjski grof.</ref>. Sprl se je samo s [[Prusija|prusko]] vlado glede vprašanja mešanih zakonov; vendar je tudi v tem primeru znal poiskati ustrezno rešitev.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''|publisher=Armando, Roma|date=2013|page=273}}</ref> ==== Podanašnjenje na Pijev način ==== Leta 1830 je Francija doživela [[julijska revolucija|nov prevrat]] in konec dinastije [[Bourboni|Bourboncev]]. Pij VIII., ki je v svoji politiki združeval trdnost načel s praktičnimi popuščanji, je vzpostavil odnose z novo francosko vlado in prosil škofe, naj vernike opominjajo k pokorščini ter k spodbujanju narodne sprave... Papež je bil prepričan, da se Cerkev mora sporazumeti z novo vladavino; pravzaprav je bila posledica prevrata 1830 zelo zmerna ustava. Pij VIII. je upravljal Cerkev ''bolj s svojo voljo kot s svojimi vedno šibkejšimi telesnimi silami''. Z zadovoljstvom je opazoval, kako [[ZDA|ameriška]] Cerkev povečuje število svojih članov in se močno razvija v dotlej nezaslišanih razmerah svobode... Papež je pozorno spremljal njen razvoj in jo spodbujal v njenih težavah, neizogibnih v času hitre rasti. Duh torej, s katerim je papeževal, je bila ponovna potrditev temeljnih cerkvenih načel, pri čemer ga je vodil njegov zmerni in spoštljivi značaj za reševanje perečih vprašanj in vzpostavitev skladnejšega odnosa z državami; s tem je dokazal, da je razumel znamenja svojega časa.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|publisher=Jaca Book, Milano|date=2007|page=349s}}</ref> ==== Učen, uravnovešen in tankovesten ==== Francesco Saverio Castiglioni – Pij VIII. – v kratkem času, ki mu je bil odmerjen, ni mogel pustiti globljih sledi. Tako kot Pij VII. je bil blag, učen, zmeren in tankovesten&nbsp;... Najhujšo nevarnost in znanilce novih viharjev je videl v vplivu [[prostozidarstvo|prostozidarstva]] na učiteljsko in študentovsko mladino ter v razuzdanosti odraščajoče mladine. V njegovem času so dosegli angleški katoličani priznanje svojih pravic.<ref>zelo obširno in okrepljeno s številnimi viri obravnavano v Schmidli, Papstgeschichte der Moderne, 1933, str. 474-510.</ref> Navodilo kölnskemu nadškofu o mešanih zakonih (1830) določa, da lahko Cerkev posveti mešane zakone samo, če je obljubljena katoliška vzgoja otrok; v nasprotnem primeru sme župnik le nedejavno prisostvovati.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|url=https://archive.org/details/papstgeschichtev0000unse|publisher= Josef Kösel&Friedrich Pustet, München|date=1933|page=[https://archive.org/details/papstgeschichtev0000unse/page/384 385]}}</ref> ==== Zavračal je nepotizem ==== Najbolj ga hvalijo zgodovinarji zaradi ''doslednega odklanjanja [[nepotizem|nepotizma]]''. Ker je želel od sebe odvrniti celo senco nepotizma, je takoj po izvolitvi o tem obvestil svojce; hkrati pa jih je prosil, naj molijo zanj, in jim rekel, naj se s tem ne hvalijo in naj vsak od njih ostane tam in na položaju, na katerem ga je našlo njegovo povzdignjenje. Za državnega tajnika je izbral spretnega diplomata kardinala [[Giuseppe Albani|Albanija]], ki je bil v sorodu s [[Habsburžani]]. To je nedvomno koristilo [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]. Morda je bilo njegovo največje veselje, ko so v [[Anglija|Angliji]] leta 1829 po zaslugi [[Daniel O'Connel|O'Connelovih]]<ref>Daniel O'Connell ({{lang-ga|Dónall Ó Conaill}}; (1775 – 1847), je bil politični voditelj irskih katolličanov</ref> tridesetletnih nezlomljivih bojev dobili [[katoličani]] enake pravice kot [[anglikanci]]; [[Irska]] pa je dosegla samostojnost. Zato imenujejo tega borca za človečanske pravice ''The Liberator'' (''Osvoboditelj'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.irish-society.org/home/hedgemaster-archives-2/people/o-connell-daniel|title=O'Connell, Daniel – Irish Cultural Society of the Garden City Area|work=irish-society.org|access-date=30. april 2011|archive-date=22. november 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201122133203/https://www.irish-society.org/home/hedgemaster-archives-2/people/o-connell-daniel|url-status=live}}</ref> K zmagi je pomagal tudi [[William Pitt Mlajši|Pittov]]<ref>''William Pitt Starejši'' (1708–1778) je bil angleški politik; njegov sin je bil ''William Pitt Mlajši'' (1759–1806) - tudi britanski politik in ministrski predsednik (1783–1801 in 1804–1806), ki je poskušal katoličanom priznati enakopravnost z anglikanci; to se je zgodilo šele po njegovi smrti</ref> karizmatičen državniški čut; podobno kot njegov oče si je prizadeval za enakopravnost vseh državljanov ne glede na vero ali narodnost. Pij VIII. je veliko naredil tudi za zunanje misijone in za odpravo [[suženjstvo|suženjstva]], ki je še obstajalo, zlasti v južnih delih [[Združene države Amerike|Amerike]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=462}}</ref> == Glej tudi == {{wikinavedek}} * [[Seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam italijanskih kardinalov]] * [[Seznam papežev]] * [[Seznam papeških okrožnic]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} * Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani. * Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}} *''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). ;{{ikona en}} *Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} * {{navedi knjigo |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |url=https://archive.org/details/oxforddictionar000kell |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}} *George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company 1998. p.&nbsp;114 <ref>{{navedi knjigo |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PA39 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PT1211 |language=en}}</ref> * [[Ludwig von Pastor]]: "''History of the Popes vol. XXXIV''", London 1941 * [https://web.archive.org/web/20180525050304/http://www.saint-mike.org/library/papal_library/leoxii/biography.html Leo XII] v: The Papal Library * Kelly: ''Reclams Lexikon der Päpste''. 1988, pp.&nbsp;322f. * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bdelgen.html Catholic-Hierarchy entry] * {{navedi knjigo |title= The Prophecies of St. Malachy |last= Bander |first= Peter |publisher= Colin Symthe Ltd. |year= 1969 |location= Buckinghamshire, England|authorlink= }} ;{{ikona de}} * Schmidlin I, pp.&nbsp;367–474 * EC VII, 1156–1158 * Kelly: ''Reclams Lexikon der Päpste''. 1988, pp.&nbsp;322f. * Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last = Monge |first = Roberto |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Das grosse Buch der Päpste. Von Petrus bis Benedikt XVI. (ISBN 10: 3466367603 / ISBN 13: 9783466367603 prevod iz italijanščine v nemščino Christiane Landgrebe; Duemila anni di papi) |publisher = Kösel Verlag München (Edizioni Gribaudo 2005) |url = https://www.zvab.com/grosse-Buch-P%C3%A4pste-Petrus-Benedikt-XVI/19165477174/bd |year = 2009 }} *August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja). *J. Holzer: ''Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen''. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. *J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. ;{{ikona it}} *{{navedi knjigo |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975. *Piero Bargellini: L'anno santo nella Storia, nella Letteratura e nell'Arte, Vallecchi [[Firence|Firenze]] [[1974]]. *Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007. * John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6 ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=[https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg/page/456 456]}} * Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. *Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal). ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. *Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes. == Zunanje povezave == {{commons category|Pius VIII}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/12134a.htm Löffler, Klemens. "Pope Pius VIII." The Catholic Encyclopedia. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company, 1911. Pridobljeno 18. februar 2023 .] *[https://www.britannica.com/biography/Pius-VIII Pius VIII | pope | Britannica] *[http://tradcatknight.blogspot.com/2015/07/papal-profile-pope-pius-viii.html#more TradCatKnight: Papal Profile: Pope Pius VIII] ;{{ikona fr}} *[https://www.recatho.com/bibliotheque/o/blochet-bertrand--biographie-des-papes-2000/252-pie-8.html Pie VIII | Biographies des papes - Catholic Encyclopedia 1913 | Recatho] ;{{ikona it}} *[https://www.treccani.it/enciclopedia/papa-pio-viii_(Dizionario-Biografico)/ PIO VIII, papa in "Dizionario Biografico" (treccani.it) di Giuseppe Monsagrati - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 84 (2015)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii-papa/ Pio VIII papa nell'Enciclopedia Treccani. Enciclopedia on line] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Dizionario-di-Storia%29/ Pio VIII in "Dizionario di Storia" (treccani.it) Dizionario di Storia (2011)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ PIO VIII in "Enciclopedia dei Papi" (treccani.it) di Giuseppe Monsagrati - Enciclopedia dei Papi (2000)] *[https://www.movio.beniculturali.it/archivioroma/giuseppegioacchinobelliimpiegatonellamministrazionepontificia/it/21/i-sei-papi-di-belli I sei papi di Belli - Giuseppe Gioachino Belli (beniculturali.it) a cura di Marina Morena) Archivio di Stato di Roma pagina creata il 10/11/2014] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|rows=2|before=neznan}} {{s-ttl|title=[[Škof Montalta]]|years=1800–1816}} {{s-aft|after=[[Pietro Paolo Mazzichi]]}} {{s-ttl|title=[[Škof Cesene]]|years=1816–1821}} {{s-aft|after=[[Antonio Maria Cadolini]]}} {{s-bef|before=[[Michele di Pietro]]}} {{s-ttl|title=[[Apostolska penitenciarija|Vodja apostolske penitenciarije]]|years=4. avgust, 1821 – 31. marec, 1829}} {{s-aft|after=[[Emmanuele De Gregorio]]}} {{s-bef|before=[[Papež Leon XII.|Leon XII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1829–1830}} {{s-aft|after=[[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]]}} {{s-konec}} {{Papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Frascatija]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Montalta]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Cesene]] [[Kategorija:Prefekti Rimske kurije]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij VII.]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 19. stoletju]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] 0m9au9c2u6qtboolfe07nwrzsywp1tg 0 186934 6732299 6184510 2026-08-07T15:18:48Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_Komandir_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_3.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_3.svg]] 6732299 wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Štefan Kovač | image = IstvanKovats.jpg | religion=[[Evangeličanska Cerkev|evangeličanska]] | Title = [[Dekan (religija)|senior]] [[Prekmurski evangeličanski seniorat|Prekmurskega evangeličanskega seniorata]] | Period = [[1922]] - [[1945]] | Predecessor = [[Samuel Kund]] (kot senior Železne županije) | Successor = [[Adam Luthar]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> }} '''Števan Kovatš''' ([[madžarščina|madžarsko]] '''Kováts István'''), [[madžari|madžarski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], [[Dekan (religija)|senior]], [[zgodovinar]], [[pisatelj]], predsednik [[Murskosoboška hranilnica|Prekmurske banke]], * [[25. januar]] [[1866]], [[Lébény]] pri [[Gjur]]u, † [[11. december]] [[1945]], [[Murska Sobota]]. ==Življenjepis== ===Mladost in šolanje=== István Kováts se je rodil na Madžarskem, očetu István Kovátsu (roj. 20. julija 1835) evangeličanskemu posestniku in materi Katalin (prav tako roj. Kováts, 26. septembra 1834). Njegov stari oče Mihály Kováts (poročen z Ilono pl. Toth) je bil uradnik Lébényja. Po šolanju v domačem kraju in Sopronu je študije nadaljeval v [[Sopron]]u, [[Halle, Saška-Anhalt|Univerzi v Halleju]] in na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]] ([[Nemčija]]). V duhovnika je bil posvečen 29. septembra 1889. Prvo je služboval kot [[kaplan]] v [[Tét]]u pri Horváth Sámuelu, nato pa je nastopil kaplanso sužbo pri Hetyey Mórnálu v [[Csikvánd|Csikvándu]]. 12. marca leta 1892 se je preselil v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (danes [[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]) natančneje v Mursko Soboto, kjer je deloval celo svoje življenje. Poročil se je 29. maja 1893 z Ireno Berke, iz stare in ugledne plemiške družine, hčerko [[Mihael Berke|Mihaela Berkeja]], ki je - kakor njegov oče [[Jožef Berke]] - podpiral evangeličansko skupnost. Poročil ju je [[Ivan Berke]], ki je bil brat Ireninega starega očeta. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Njegov sin [[Karl Kovač|Karl Kováts]] je bil senior evangeličanske cerkve in je služboval v Gornjih Slavečih do leta 1978, kjer je tudi leta 1928 zgradil cerkev. ===Delo=== [[Slika:Kovatsistvan.png|thumb|left|Števan Kovatš v starejših letih.]] Bil je urednik ''[[Evangeličanski kalendar|Evangeličanskega kalendarja]]'' in ''[[Düševni list|Düševnega lista]],'' ker je zelo dobro govoril [[prekmurščina|prekmurščino]]. Leta 1922 je bil imenovan za seniorja [[Prekmurski evangeličanski seniorat|Prekmurskega evangeličanskega seniorata]], čeprav je posle seniorja opravljal že od razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Leta 1922 ga je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] imenoval za duhovnega sodnika evangeličanske cerkve v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Po madžarski zasedbi [[Prekmurje|Prekmurja]] leta 1941 so mu za zasluge podelili naziv častnega seniorja. Kar nekaj let je bil tudi predsednik [[Murskosoboška hranilnica|Prekmurske banke]] (ustanovljena pod imenom Murskosoboška hranilnica), ter več kot 50 let član nadzornega sveta te banke. Kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] ga je leta 1926 odlikoval z [[Red svetega Save|redom sv. Save]] (III. stopnje). Zgradil je novo cerkev v Murski Soboti (1910), evageličanski dormitorij, itd. Leta 1940 je napisal zgodovino murskosoboške evangeličanske gmajne, ki je najpomembnejši vir za zgodovino evangeličanske cerkve v Murski Soboti, ter zgodovine protestantizma v Prekmurju. Leta 1933 je prvi pisal o arheološkem najdišču v Petanjcih. Skupaj z [[Janos Cziffrak|Janos Cziffrak-om]] je bil največji nasprotnik [[Franc Ivanoci|Franca Ivanocija]], saj je v nasprotju z Ivanoczyjem zagovarjal [[Prekmurščina|prekmurščino]] kot samostojen jezik, ki ne more fuzionirati [[slovenščina|knjižni slovenščini]]. Bil je tudi podpredsednik [[Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine|Madžarskega prosvetnega društva za Vendsko krajino]] ''(Vendvidéki Magyar Közművelődesi Egyesület-VMKE),'' ki je izdajalo svoj časopis ''Murska Sobota in njena okolica ([[Murska Sobota in okolica|Muraszombat és Vidéke]]),'' organiziralo jezikovne tečaje, politično in kulturno življenje, ter skrbelo za dvig gospodarstva v pokrajini. V knjigi [[Prekmurski profili]] je [[Franc Sušnik (publicist)|Fran Sušnik]] Kovatša opisal takole: ''"Visoke postave je tudi luteranski senior Kovats. Toda [[Janoš Slepec|Slepec]] hodi vedno pokončno, Kovač pa se sklanja v mili, zibajoči se liniji. Počasi, počasi in zategnjeno govori. In je in piše in čita s pobožno počasno častitljivostjo. (...) Blizu šestdesetih je ze Kovač in čez trideset let ze v Soboti. Tam od Rabe je prišel in ni znal ne besedice slovenske; v Soboti se je udomačil in pred štirimi leti baš on poživil evangeličansko slovensko knjigo, ki je dremala petdeset let, kar je umrl [[Janoš Kardoš|Kardoš]]. Kardoševa dela so večinoma v rokopisih, ki jih hrani Kovač. In še en biser ima v svoji knjižnici: originalno izdajo [[Nouvi Zákon|Küzmičevega Novega Testamenta]]. Kovač je študiral Sopronju, Halleju in Jeni; cerkveni poglavar je za Prekmurje in zadnja inštanca, dokler ni rešeno škofovsko vprašanje."'' Po prvi svetovno vojni je zasedal položaje v novo nastali državi, ki sta jo pretresli dve komunistični revoluciji. Po sklepu Narodnega sveta v Budimpešti so 2. novembra 1918 ustanovili okrajni Narodni svet v Murski Soboti. Najvažnejši člani sveta so postali: predsednik Lajoš Šömen (odvetnik), Geza Hartner (veleposestnik), Mikloš Pinter (odvetnik), [[Janoš Slepec]] (dekan), [[István Kováts]] (senior evangeličanske cerkve), Ferenc Ruzsa (učitelj), Zsigmond Batthyány (grof), László Szapáry (grof) itd. Istočasno je bil ustanovljen tudi Vojaški svet. Okrajni Narodni svet so ustanovili tudi v Lendavi. Glavne naloge svetov so bile: ustanavljanje meščanskih straž, krotenje revolucionarnih delovnih ljudi in vojakov, dušenje narodnih zahtev ipd. Po vrnitvi Prekmurja Madžarski se je udeležil prve seje županijske skupščine 19. maja 1941, ki so se je udeležili tudi drugi pomembni predstavniki soboškega okraja: József Radvány, poznejši okrajni glavar József Olajos, soboški župan Nándor Hartner, evangeličanski senjor István Kováts, katoliški dekan József Krantz, tovarnar Josip Benko, lekarnar Gyula Bölcs, trgovec Ferenc Kühár, posestnik József Kühár, kraljevi notar Miklós Pinter in predsednik obrtne zadruge István Szukits. Delegacija je bila zelo toplo pozdravljena, za pozdrave pa sta se posebej zahvalila Hartner, ki je govoril o "pravih čustvih vendskega ljudstva, ki ne želi biti narod niti manjšina ampak Madžar pri molitvi in delu" in senjor Kováts, ki je opisoval "radost vendskega ljudstva, da se je po dolgem trpljenju osvobodilo in povrnilo v svojo tisočletno domovino". Kovač je umrl kmalu po drugi svetovni vojni 11. decembra 1945 v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. [[Adam Luthar]] se je ob krsti pred zbrano množico žalujočih poslovil od njega z besedami iz Hebr 13,7: ''Spominjajte se svojih vodnikov, ki so vam oznanjali besedo božjo, ozirajoč se na njihov konec, posnemajte njih vero!'' Pokopan je v družinski grobnici na [[Murska Sobota|murskosoboškem]] pokopališču. == Galerija == <gallery> Slika:Evg.duhovniki.jpg|Evageličanski duhovniki [[Prekmurski evangeličanski seniorat|Prekmurskega seniorata]] leta 1928. Slika:Upravaprekmurskebanke.jpg|Uprava Prekmurske banke: evangeličanski senior in predsednik [[Murskosoboška hranilnica|Prekmurske banke]] Števan Kovatš (sedi drugi od leve proti desni). Slika:KovatsStefanSpominskaPlosca.png|Spominska plošča v [[Evangeličanska cerkev, Murska Sobota|Evangeličanski cerkvi v Murski Soboti]]. Slika:ZgodovinaEVCKovats.jpg|Naslovna stran Kovačeve ''Zgodovine Mursko-soboške evangeličanske gmajne'' Slika:LutherKalendari.jpg|''Luther kalendari'', ki ga je Kovač izdal za: ''szlovenszki evangelicsanszki narod'' Slika:Grobnicaberke.JPG|Grob na [[Murska Sobota|mursko-soboškem]] pokopališču, kjer je pokopan Kovač </gallery> ==Dela== * Luther kalendari: na 1920. présztopno leto za szlovenszki evangelicsanszki národ - vödáni po Kováts Stevani, Murska Sobota, 1920 * Petáinci, Evangeličanski kalendar, 1933 * Zgodovina Mursko-soboške evangeličanske gmajne, Evangeličanski kalendar, 1940. == Odlikovanja == * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 3.svg|80px]] Red Sv. Save 3. stopnje == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [http://www.ms.sik.si/Biolex/KovatsI.htm Muravidéki Életrajzi Lexikon – Kováts István] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111004113253/http://www.ms.sik.si/Biolex/KovatsI.htm |date=2011-10-04 }} * Theodor Hari: Zgodovina evangeličanske cerkve v Murski Soboti, 2000. * Fran Sušnik: Prekmurski profili ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Evangeličanska cerkev, Murska Sobota]] {{Prekmurščina}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovatš, Števan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski evangeličanski duhovniki]] 8ufswadrhfty811v411vlrn2rdgtjex 0 189130 6732567 6689709 2026-08-08T05:23:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732567 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Parmigiano Reggiano | image =Fromage parmesan.jpg | othernames = Parmezan | country = {{flagicon|Italy}} [[Italija]] | regiontown = | region = [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emilija]], [[Modena (pokrajina)|Modena]], [[Parma (pokrajina)|Parma]], [[Bologna (pokrajina)|Bologna]] (levo od reke Reno) in [[Mantova (pokrajina)|Mantova]] (desno od reke Pad) | town = | source = [[Domače govedo]] | pasteurized = ne | texture = [[zelo trdi sir]] | fat = | protein = | dimensions = 35 do 45&nbsp;cm x 18 do 24&nbsp;cm | weight =30 do 35&nbsp;kg | aging = | certification = [[Zaščitena označba porekla|DOP (Denominazione di origine protteta)]] }} '''Parmezan'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC.</ref> ({{jezik-it|Parmigiano Reggiano}}) je [[Zelo trdi sir|zelo trd]] [[italija]]nski [[sir]] za ribanje. == Osnovni opis in dejstva == Parmezan je glavni predstavnik trdih sirov za strganje. Ime je dobil po pokrajini [[Parma (pokrajina)|Parma]]. Med zelo trde sire za strganje sodijo tudi [[Grana Padano]], Granone Lodigiano in Parmigiano Emiliano. Sir [[Grana Padano]] izdelujejo v [[Pad]]ski nižini. Ta ima zelo trdo, zrnasto testo, ki se školjkasto lomi. Podobne sire izdelujejo tudi izven [[Italija|Italije]], tudi v Sloveniji. == Zgodovina== Po sedaj dostopnih podatkih sega izvor parmezana najverjetneje v 12. stoletje, <ref>{{navedi splet |url=https://www.taccuinistorici.it/ita/news/medioevale/dformaggi---latte-%E2%80%93-uova/PARMIGIANO-REGGIANO-Dop.html |title=Storia Parmigiano Reggiano Dop |accessdate=5. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref> na območje [[benediktinci|benediktinskih]] in [[cistercijani|cistercijanskih]] opatij, ki se nahajajo med mestoma Reggio Emilia in Parmo; vendar [[Giovanni Boccaccio]] v [[Dekameron|Dekameronu]] opisuje, da je parmezan že med leti 1200-1300 imel vse značilnosti sodobnega tipa sira, zato se domneva, da bi bil lahko njegov izvor še nekaj stoletij starejši. Prvotni recept parmezana bi lahko bil podoben tistim za sir Piacenza (imenovan Piacentino) in sir Lodi (Granone Lodigiano), oba s trdim testom, slednjega pa včasih navajajo rimski viri. Nekateri viri sir parmezan povezujejo z velikimi samostani in gradovi, kjer so se razvile prve večje sirarne, v katerih so predelovali mleko. Med štirimi glavnimi samostani v [[Parma (pokrajina)|Parmi]] in [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emiliji]] sta bila dva benediktinska (San Giovanni Evangelista v Parmi in San Prospero v Reggio Emiliji) ter dva cistercijanska (San Martino di Valserena in San Bernardo di Fontevivo, oba na območju Parme). Travniki, primerni za vzrejo velike živine potrebujejo veliko vode in največje med njimi so lahko uredili tam, kjer je bilo obilo izvirske vode: v Parmi na območju severno od mesta in na območju Fontanellato-Fontevivo ter v Reggiu na področju med Montecchio Emilia in Campegine (to območje je tedaj spadalo pod Parmo). Poleg tega je bila na območju srednjeveške Parme, v [[Soline|solinah]] Salsomaggiore, na voljo potrebna [[morska sol|sol]] za predelavo mleka. Dne 1. junija 1951 so v Stesi, [[Piemont]], ob [[jezero Maggiore|jezeru Maggiore]], proizvajalci in tehnologi evropske sirarske industrije sklenili pisni dogovor, s katerim so določili pravila za proizvodnjo in uradno poimenovanje sirov ter za določitev njihovih specifičnih lastnosti. Takrat so tudi razločili dve vrsti sira »Grana Lodigiano«, ki ju danes poznamo kot Grana Padano in Parmigiano Reggiano.<ref>{{navedi splet |url=https://www.granapadano.it/en-ww/history.aspx |title=Uradna spletna stran konzorcija Grana Padano: zgodovina |accessdate=4. december 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211204151248/https://www.granapadano.it/en-ww/history.aspx |url-status=dead }}</ref> == Značilnosti == Parmezan je prijetnega okusa, ki spominja na orehe in rahlo pikanten. Na prerezu so robovi ostri, testo je čvrsto, zrnato in lomljivo, rumenkaste barve, očesca so lahko le nakazana.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo |publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 020131965 |pages= 118}}</ref> Hlebec ima obliko valja z rahlo izbočenimi stranicami in premerom od 35 do 45&nbsp;cm ter višino od 18 do 24&nbsp;cm. Teža hlebca je med 30 in 35&nbsp;kg, vendar pa ne sme biti manjša od 24&nbsp;kg. Sir prodajajo v kosih, ali že naribanega, [[vakuum]]sko pakiranega. == Proizvodnja == Parmigiano Reggiano izdelujejo iz surovega [[domače govedo|kravjega]] [[mleko|mleka]], pri krmi krav mlekaric sta dovoljena trava s pašnika in seno, ne pa tudi koruzna silaža (ta je dovoljena pri mleku za sir Grana Padano). Sir Parmigiano Reggiano izdelujejo iz delno posnetega mleka, del tega lahko dodajo mleku naslednje molže in vse mleko ponovno posnamejo. Ne smejo ga ohlajati pod 18 stopinj Celzija, med proizvodnjo ne dodajajo nobenih [[aditiv|aditivov]], uporabljajo samo naravno sirilo. Absolutna vrednost [[voda|vode]] po dveh letih staranja je med 28 do 30%, medtem ko vrednost vode v nemaščobni snovi znaša do 50%. Iz 100&nbsp;kg mleka pridobijo povprečno 7&nbsp;kg sira.<ref>{{navedi knjigo |author= Renčelj Stanko|year= 1995|title= Siri nekdaj in zdaj |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 51564544|pages= 192}}</ref> ===Območje proizvodnje=== Izdelava sira Parmigiano Reggiano [[Zaščitena označba porekla|z oznako »DOP«]] (Denominazione d'origine protteta) je omejena na [[Pokrajine Italije|pokrajine]]:<br> [[Bologna (pokrajina)|Bologna]], [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggia Emilija]], [[Mantova (pokrajina)|Mantova]], [[Modena (pokrajina)|Modena]] in [[Parma (pokrajina)|Parma]]. ===Variante sira glede na čas staranje=== Splošne oznake: * ''oranžnordeča oznaka'' (nad 18 meseci): tekstura je krhka in lomljiva, okus po mleku, z rastlinskimi notami po travi, cvetju in sadju; * ''srebrna oznaka'' (nad 22 meseci): bolj drobljiva tekstura, bolj izrazit okus po svežem in suhem sadju, z notami po agrumih; * ''zlata oznaka'' (nad 30 meseci): zrnat, drobljiv in polnega okusa, z notami po začimbah in suhem sadju; * ''Parmigiano Reggiano Riserva'' (nad 48 meseci): <br> V nekaterih trgovinah in specializiranih prodajalnah sirov so naprodaj tudi drugačni siri Parmigiano Reggiano Riserva, z navedeno oznako časa staranja. Nekateri proizvajalci sire starajo tudi več kot 70 ali 100 mesecev. Največkrat gre za specialne sire in redkosti, ki niso namenjeni splošni potrošnji, ampak poznavalcem in gurmanom. ==Druge vrste parmezana== Obstaja več vrst parmezana in med njimi je tudi posebnost, Parmigiano Reggiano Vacche Rosse. Ta italijanski parmezan, ki ga starajo najmanj dve leti, velja za najboljšega od vseh. Gre za vrsto sira, narejenega in proizvedenega iz mleka krav pasme Vacche Rosse, značilno za [[Padska nižina|Padsko nižino]], s posebnimi kakovostnimi lastnostmi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.consorziovaccherosse.it/parmigiano-reggiano-vacche-rosse/caratteristiche/ |title=Parmigiano Reggiano vacche rosse |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> Nekatere zasebne sirarne sire tipa parmezan starajo tudi do 70 mesecev.<ref>{{navedi splet |url=https://caseificiobazzanese.com/en/ |title=Caseificio Bazzanese |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= |language=EN |archive-date=2024-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328164824/https://caseificiobazzanese.com/en/ |url-status=dead }}</ref> == Zaščita označbe porekla == Originalno ime [[sir]]a '''Parmigiano Reggiano''' je zaščiteno z italijanskim odlokom št. 125 z dne [[10. april]]a [[1954]]. [[Slika:Logo it AOP 4c.svg|150px|thumb|desno|Italijanska oznaka »DOP« za živila z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]]] V Italiji so živila z [[Zaščitena označba porekla|zaščito označbe porekla]] največkrat opremljena z [[akronim|napisom]] »DOP« (Denominazione d'origine protteta), ter grafično oznako sheme, ki je sedaj identična evropski oz. slovenski. [[Slika:Parmigiano reggiano factory.jpg|thumb|Zorenje parmezana]] == Sklici == {{sklici}} {{commonscat|Parmigiano-Reggiano}} = Viri = * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Slenovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * {{navedi knjigo |last1=Angeli|first1=Franco|first2=|last2= |year=1992 |title=DOC Cheeses of Italy: A Great Heritage|chapter= |publisher=UNALAT & INSOR|isbn=|cobiss=}} {{ikona en}} {{Siri}} {{food2-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] [[Kategorija:Italijanski siri]] 1cootdcj9xckiwixxhuahj5prztwijm 0 193193 6732687 6452213 2026-08-08T09:36:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | Ženska [[košarka]]}} {{Srebrna medalja| [[Poletne olimpijske igre 1988|1988 Seul]] |[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1988|Ekipa]]}} }} '''Polona Dornik''', [[slovenci|slovenska]] [[košarkar]]ica, * [[20. november]] [[1962]], [[Trbovlje]]. Polona Dornik je bila košarkarica ljubljanskih klubov KK Olimpija in ŽKK Ježica. Kot članica Jugoslovanske ženske [[košarka]]rske ekipe je nastopila na [[Poletne olimpijske igre 1984|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1984]] v [[Los Angeles]]u ter na [[Poletne olimpijske igre 1988|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1988]] v [[Seul]]u, kjer je z ekipo Jugoslavije osvojila [[srebrna olimpijska medalja|srebrno medaljo]]. Osvojila je še dve medalji na evropskih prvenstvih, bronasto medaljo leta 1980( Banja Luka)in srebrno medaljo leta 1987 Cadiz. Leta 2017 je bila sprejeta v [[Hram slovenskih športnih junakov]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/v-hramu-sportnih-junakov-od-danes-tudi-polona-dornik-in-marko-elsner.html |title=V Hramu športnih junakov od danes tudi Polona Dornik in Marko Elsner |accessdate=20. decembra 2017 |date=19. december 2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2020-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201001052030/https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/v-hramu-sportnih-junakov-od-danes-tudi-polona-dornik-in-marko-elsner.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2025 je na izredni podelitvi prejela [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]] po novem zakonu za nazaj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/bloudkove-nagrade-za-nazaj-tudi-aljosi-zorgi-alenki-cuderman-in-juretu-kosirju/748460 |title=Bloudkove nagrade za nazaj tudi Aljoši Žorgi, Alenki Cuderman in Juretu Koširju |accessdate=2025-06-09 |date=2025-06-09 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o košarkarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dornik, Polona}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1984]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1988]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Jugoslovanske košarkarske reprezentantke]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slovenskih športnih junakov]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] 35syrcd2cpp8gp71bda5184o4zqqplj 0 193889 6732605 6640642 2026-08-08T06:41:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Peter Reberc | image = | caption = | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | education = pravnik, magister pravnih znanosti (Kraljevina Španija) | office = [[Veleposlanik Republike Slovenije v Španiji]] | term = 2007–2010 | predecessor = [[Tomaž Lavrenčič]]<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_UKAZ233.html |title=Zakonodaja.gov.si - Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Kraljevini Španiji |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2007-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071121112708/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_UKAZ233.html |url-status=dead }}</ref> | successor = [[Aljaž Gosnar]] | party = [[Slovenski krščanski demokrati]] }} '''Peter Reberc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]] in [[veleposlanik]], * [[1966]]. Med letoma 2007 in 2010 je bil [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Španiji|veleposlanik Republike Slovenije v Španiji]]. == Življenjepis == 2. novembra 1989, ko se je dotedanje [[Slovensko krščansko socialno gibanje]] preoblikovalo v stranko [[Slovenski krščanski demokrati]] (SKD), je bil Reberc izvoljen za člana izvršnega odbora SKD, čez dva tedna pa je postal glavni tajnik stranke.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenskapomlad.si/1?id=216|title=02. 11. 1989 / Slovenski krščanski demokrati|date=|accessdate=9. 7. 2011|website=slovenskapomlad.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120422002302/http://www.slovenskapomlad.si/1?id=216|archivedate=22. 4. 2012}}</ref> Leta 1990 je bil v starosti 24 let izvoljen v [[Skupščina Republike Slovenije|Skupščino Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo nam bo pisal zakone?|url=http://www.mladina.si/94475/kdo-nam-bo-pisal-zakone/|website=Mladina.si|accessdate=9. 7. 2011|date=24. 10. 2004|last=|first=}}</ref> V začetku diplomatske kariere je deloval na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu|Veleposlaništvu Republike Slovenije pri Svetem sedežu]]; med drugim je od leta 1997 do 1998 bil [[odpravnik poslov]].<ref>{{Navedi splet|title=Opozorila o Rebercu že pred desetimi leti|url=https://www.dnevnik.si/1042397013|website=Dnevnik|accessdate=9. 7. 2011|date=21. 10. 2010|last=|first=|archive-date=2019-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20191021175332/https://www.dnevnik.si/1042397013|url-status=dead}}</ref> Je prvi slovenski diplomat, ki je opravil specializacijo iz diplomacije na [[Diplomatska šola Španije|Diplomatski šoli Španije]].<ref>Petra Janša: ''Slovenija izgublja dragoceni čas'', v ''Demokracija'' (3. maj 2011).</ref> V Španiji je doštudiral tudi magisterij. 23. januarja 2007 ga je tedanji [[predsednik Republike Slovenije]] [[Janez Drnovšek]] imenoval za [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Španiji|veleposlanika Republike Slovenije v Španiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Kraljevini Španiji|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=20077&stevilka=238|website=uradni-list.si|accessdate=9. 7. 2011|date=23. 1. 2007}}</ref> Avgusta 2010 je [[Policija (Slovenija)|policija]] na proti njemu vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj, saj naj bi v času mandata v Španiji pretirano oziroma sumljivo porabljal denar.<ref>{{Navedi novice|title=Peter Reberc: Podla gonja kadra iz jugodiplomacije|date=13. 8. 2010|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-reberc-podla-gonja-kadra-iz-jugodiplomacije.html|newspaper=Delo|accessdate=9. 7. 2011|archive-date=2017-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170518083033/http://www.delo.si/novice/slovenija/peter-reberc-podla-gonja-kadra-iz-jugodiplomacije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Zapravljivi veleposlanik Reberc|date=15. 10. 2010|url=http://www.zurnal24.si/zapravljivi-veleposlanik-reberc-clanek-98448|work=Žurnal24|accessdate=9. 7. 2011}}</ref> Že sredi istega meseca ga je (pol leta pred koncem mandata) z mesta veleposlanika odpoklical predsednik Slovenije [[Danilo Türk]]; odpoklic je nastopil z dnem 31. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Osumljenega veleposlanika Petra Reberca odpoklicali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/osumljenega-veleposlanika-petra-reberca-odpoklicali/237138|website=rtvslo.si|accessdate=9. 7. 2011|date=17. 8. 2010}}</ref> Diplomat [[Milan Balažic]] sicer trdi, da je le izrabil finančne nepravilnosti na veleposlaništvu za odstranitev Reberca, ker je ta nasprotoval [[Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško|arbitražnemu sporazumu s Hrvaško]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Diplomatska vojna za mejo med Slovenijo in Hrvaško |last=Balažic |first=Milan |publisher=Pasadena |year=2017 |isbn=978-961-6661-68-3 |page=415 |cobiss=}}</ref> Vrnil se je v notranjo službo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|zunanjega ministrstva]],<ref>{{Navedi novice|title=Peter Reberc, nekdanji veleposlanik Slovenije v Španiji, se vrača v notranjo službo MZZ|date=25. 8. 2010|url=https://www.dnevnik.si/1042383035|newspaper=Dnevnik|accessdate=9. 7. 2011|archive-date=2019-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20191021175330/https://www.dnevnik.si/1042383035|url-status=dead}}</ref> kjer pa je ostal do 13. oktobra istega leta, ko je bil odpuščen.<ref>{{Navedi novice|title=Veleposlanik Peter Reberc dobil odpoved delovnega razmerja|date=13. 10. 2010|url=https://www.dnevnik.si/1042394979|newspaper=Dnevnik|accessdate=9. 7. 2011|archive-date=2019-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20191021175333/https://www.dnevnik.si/1042394979|url-status=dead}}</ref> Del očitkov iz obtožnice je pred sodnim epilogom zastaral, preostanek obtožbe pa je bil zavržen, ker po mnenju sodišča zaradi psihične motnje ni bil razsoden.<ref>{{navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/drzava-izgubila-a-zahteva-obnovo-postopka.html|title=Država izgubila, a zahteva obnovo postopka|last=Ropac|first=Iva|date=11. 12. 2017|work=Delo|accessdate=19. 10. 2019|archive-date=2019-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20191019061341/https://www.delo.si/novice/kronika/drzava-izgubila-a-zahteva-obnovo-postopka.html|url-status=dead}}</ref> Bil je tudi sodni [[tolmač]] za španščino, hrvaščino, angleščino, nemščino in italijanščino.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebTolmaci%29/C12569DD0037C256C1256AB2003CA2B4?OpenDocument|title=Sodni tolmač Reberc Peter|accessdate=9. 7. 2011|website=www2.gov.si|archiveurl=https://archive.today/20120805234906/http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/(WebTolmaci)/C12569DD0037C256C1256AB2003CA2B4?OpenDocument|archivedate=2012-08-05|url-status=dead}}</ref> Od leta 2017 je invalidsko upokojen. Zaradi po njegovem mnenju lažnih obtožb in postopkov proti njemu je vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecer.com/odpusceni-veleposlanik-po-pravico-na-sodisce-6335416 |title=Odpuščeni veleposlanik po pravico na sodišče |last=Žišt |first=Damijana |date=2017-10-24 |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2020-02-05}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veleposlanikov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Reberc, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski tolmači]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Poslanci Skupščine Republike Slovenije (1990–1992)]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Španiji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Diplomatske šole Španije]] [[Kategorija:Člani Slovenskih krščanskih demokratov]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Reberc, Peter]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Reberc, Peter]] lgxwog9s2zjue2i0wt9lsfusqefvasb 0 194236 6732182 6674724 2026-08-07T12:36:54Z ~2026-43566-35 264014 6732182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slika | image_file = Ivan Grohar - Sejalec.jpg | painting_alignment = right | image_size = 250px | title = Sejalec | alt = | medium = [[Olje na platnu]] | artist = [[Ivan Grohar]] | year = {{Start date|1907}} | height_metric = 120 | width_metric = 108 | height_imperial = | width_imperial = | city = [[Ljubljana]] | museum = [[Narodna galerija Ljubljana]] | coordinates = | owner = }} '''''Sejalec''''' je bil pogost motiv slikarjev in kiparjev. V Sloveniji je najbolj znana [[impresionizem|impresionistična]] [[slika (umetnost)|slika]], njen avtor je [[Ivan Grohar]]. Idejo za sliko je morda dobil že 1905, končal pa jo je [[1907]]. V središču slike je kmet pri delu - seje semena na zorano njivo, verjetno ob zgodnjem jutru. V ozadju stoji preprost stegnjen [[kozolec]], ki je v različnih oblikah značilen za [[Slovenske dežele|slovensko pokrajino]]. Ozadje morda povzema pogled na skalnato pobočje nižjega hriba [[Kamnitnik|Kamnitnika]] na obrobju [[Škofja Loka|Škofje Loke]]. Motiv sejalca je bolj verjetno povzet po fotografiji Avgusta Bertholda. Fotograf iz Puštala je posnel moža v razkoraku s hrbta v bližini Gosteč, kar potrjuje silhueta hriba Hum v ozadju fotografije. Slikar Grohar je ozadje nekoliko predelal; sejalci običajno delajo zgodaj zjutraj, ko so sence drugačne. Lokacijo motiva je v bližino Gosteč postavil že umetnostni zgodovinar France Stele. Motivu so kasneje pripisali manj verjetno [[metafora|metaforo]] Slovencev ob koncu 19. oziroma začetek 20. stoletja. V tem času se je pred narodom risala nejasna prihodnost. Tako bi sliko morda lahko interpretirali kot simbol slovenskega naroda, ki seje, da bo lahko prideloval, pa tudi prikaz človeške povezanosti z naravo. Bolj verjetno gre za nadgradnjo vpliva risb in slik sejalcev od Jeana Françoisa Milleta do Vincenta van Gogha. Kasneje je svojega Sejalca zasnoval Rihard Jakopič. Prvič je Grohar sliko predstavil na razstavi v novem slovenskem kulturnem domu v [[Trst]]u leta 1907. Slika je bila takoj prepoznana kot izredno kvalitetno delo in kot slovenski nacionalni mit (v nadgradnji Prešerna), a prodal je takrat ni. Slika velja za eno Groharjevih najpomembnejših del in je hkrati ena najbolj poznanih slik slovenskih slikarjev. Uporablja jo umetniška skupina [[Irwin|IRWIN]], kot tudi podjetje [[Semenarna Ljubljana]]. Motiv sejalca je oblikovalec Mile Licul prikazal na [[Slovenski evrokovanci|slovenskem kovancu za 5 centov]]. == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/pogled-na/ivan-grohar-sejalec/ Pogled na...: Ivan Grohar: Sejalec] RTV Slovenija * [http://www2.arnes.si/~lcokl/vanda/grohar/1ivan_grohar.htm Sejalec] * [http://estudiocrayon.com.ar/blog/?p=383 Predhodna fotografija in izpeljani kip (špansko)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{art-stub}} [[Kategorija:Slike leta 1907]] [[Kategorija:Dela Ivana Groharja]] [[Kategorija:Impresionistične slike]] 9wrxq6a4kbvsgnojzugoaqnjv212t71 0 194237 6732326 6372771 2026-08-07T15:40:43Z Blueginger2 186889 tn 6732326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ruski federalni subjekt|en_name=Kaliningrajska oblast|ru_name=Калинингра́дская о́бласть|political_status=[[oblast (geografija)|Oblast]]|adm_ctr_name=[[Kaliningrad]]|ISO=RU-KGD|leader_title=Guverner|leader_name=Georgij Boos|federal_district=[[Severozahodno federalno okrožje|Severozahodno]]|economic_region=[[Severozahodna ekonomska regija|Severozahodna]]|established_date=7. april 1946|area_km2=15.100|area_km2_rank=75.|pop_2010census_rank=57.|image_flag=Flag of Kaliningrad Oblast.svg|image_coa=Coat of Arms of Kaliningrad Oblast.svg|image_map=Map of Russia - Kaliningrad Oblast (2008-03).svg|map_caption=Lokacija Kaliningrajske oblasti|website=www.gov.kaliningrad.ru/|license_plates=39, 91}} '''Kaliningrajska oblast''' ({{jezik-ru|Калинингра́дская о́бласть}}) je [[oblast (geografija)|oblast]] v [[Rusija|Rusiji]] v [[Severozahodno federalno okrožje|Severozahodnem federalnem okrožju]]. Je najzahodnejša in najmanjša ruska oblast ter [[Enklava in eksklava|eksklava]] [[Ruska federacija|Ruske federacije]]. Na severu in vzhodu meji na [[Litva|Litvo]], na jugu na [[Poljska|Poljsko]], na zahodu na [[Baltsko morje]]. Eksklava je obkrožena s članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] in [[NATO]]. V oblasti se nahaja edino rusko pristanišče v Baltskem morju, ki pozimi ne zamrzne. Regija je bila ustanovljena 7. aprila 1946, potem ko jo je [[Sovjetska zveza]] anektirala od Nemčije, v kateri je bilo območje zgodovinsko del [[Vzhodna Prusija|vzhodne Prusije]] (prestolnica katere je bil Kaliningrad). Po aneksaciji je bilo prejšnje, večinoma [[Nemci|nemško]], prebivalstvo deportirano in zamenjano z (večinoma) [[Rusi]]. Ime oblasti izvira iz glavnega mesta [[Kaliningrad|Kaliningrada]] (prej Königsberg). == Sklici == {{Sklici}}{{ru-geo-stub}} {{kategorija v Zbirki|Kaliningrad Oblast}} {{razdelitev Rusije}} [[Kategorija:Oblasti Rusije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1946]] [[Kategorija:Kaliningrajska oblast|*]] {{normativna kontrola}} h8rbj9zmc6mh287wvnu1qn1ed9xhs62 0 202828 6732715 6607481 2026-08-08T10:20:16Z The White Lion 62384 6732715 wikitext text/x-wiki {{Infobox Football club | clubname = Napoli | image = [[Slika:SSC Napoli 2025 (white and azure).svg|130px|S.S.C. Napoli emblem]] | fullname = Società Sportiva Calcio Napoli<br />SpA | nickname = ''Azzurri'' (modri) | founded = 1. 8. 1926 | ground = [[Stadio Diego Armando Maradona]],<br />[[Neapelj]], [[Italija]] | capacity = 54,726| owner = {{ikonazastave|Italija}} Filmauro | chairman = {{ikonazastave|Italija}} [[Aurelio De Laurentiis]] | coach = {{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] | league = [[Serie A]] | season = [[Serie A 2024-25|2024-25]] | position = 1. mesto | |pattern_b1 = _Napoli2627h |body1 = |pattern_la1 = |leftarm1 = 5f8ee6 |pattern_ra1 = |rightarm1 = 5f8ee6 |pattern_sh1 = |shorts1 = ffffff |pattern_so1 = |socks1 = 5f8ee6 |pattern_b2 = _Napoli2627a |body2 = |pattern_la2 = _Napoli2627a |leftarm2 = |pattern_ra2 = _Napoli2627a |rightarm2 = |pattern_sh2 = Napoli2627a |shorts2 = FFFFFF |pattern_so2 = |socks2 = FFFFFF |pattern_la3 = _Napoli2627t |pattern_b3 = _Napoli2627t |pattern_ra3 = _Napoli2627t |pattern_sh3 = _Napoli2627t |pattern_so3 = _Napoli2627t |leftarm3 = |body3 = |rightarm3 = |shorts3 = FF0000 |socks3 = FF0000 | website = http://www.sscnapoli.it/ }} '''Società Sportiva Calcio Napoli S.p.A.''' (običajno poenostavljeno v '''Napoli''' ali '''SSC Napoli''') je [[italija]]nski [[nogometni klub]] iz [[Neapelj|Neaplja]]. Bil je ustanovljen [[1. avgust]]a [[1926]]. Njihov domači stadion je [[Stadio Diego Armando Maradona]]. == Sklici == {{seznam referenc|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.sscnapoli.it Klubska spletna stran] (v [[Italijanščina|italijanščini]]) [[Kategorija:Šport v Neaplju]] [[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1926]] [[Kategorija:S.S.C. Napoli|*]] {{normativna kontrola}} iw1719xbx5c4ds1zkytdtuvwt2p3isj 0 204773 6732247 6584197 2026-08-07T14:06:41Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6732247 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[politična utopija|političnih utopistov]]. ''' == B == * [[François-Noël Babeuf|Babeuf, François-Noël]] (1760–1797), »''[[Manifest Enakih]]''« * [[Francis Bacon|Bacon, Francis]] (1561–1626), »''[[Nova Atlantida]]''« * [[Pierre-Simon Ballanche|Ballanche, Pierre-Simon]] (1776–1847), »''[[Mesto pokore]]''« (La Ville des expiations) * [[Saint-Amand Bazard|Bazard, Saint-Amand]] (1791–1832), saintsimonist * [[Edward Bellamy|Bellamy, Edward]] (1859–1898), »''[[Pogled nazaj]]''« (Looking Backward: 2000–1887) * [[Louis Blanc|Blanc, Louis]] (1811–1882) * [[Philippe Buchez|Buchez, Philippe]] (1796–1866), saintsimonist * [[Philippe Michel Buonarroti|Buonarroti, Philippe Michel]] (1761–1837) * [[James Burgh|Burgh, James]] (1714–1775), »''[[Mesto Cezarjev]]''« (1746) == C == * [[Étienne Cabet|Cabet, Étienne]] (1788–1856), »''[[Potovanje v Ikarijo]]''« (Voyage en Icarie) * [[Tommaso Campanella|Campanella, Tommaso]] (1568–1639), »''[[Sončno mesto]]''« (La città del sole, 1623) * [[Ernest Callenbach|Callenbach, Ernest]] (1929–2012), »''[[Ekotopija]]''« (Ecotopia, 1975) * [[Victor Considérant|Considérant, Victor]] (1808–1893), fourierist == D == * [[Théodore Dezamy|Dezamy,Théodore]] (1808 - 1850), »''Zakonik skupnosti''« (Code de la communauté, 1842) * [[Joseph Déjacque|Déjacque, Joseph]] (1821 – 1864), »''Humanisfera''« (L'Humanisphère, Utopie anarchique) * [[Lucien Deslinièr|Deslinièr, Lucien]] »''Aplikacija kolektivističnega sistema''« (L'Application du système collectiviste, 1899) *[[Anton Francesco Doni]] (1513 - 1574) == E == * [[Peter Egidij]] [Petrus Egidius] (1470–1532), Nikjer (Nusquama) skupaj z E. Rotterdamskim * [[Barthélemy Prosper Enfantin|Enfantin, Barthélemy Prosper]] (1796–1864), saintsimonist * [[Friedrich Engels|Engels, Friedrich]] (1820–1895), revolucionarni socialist == F == * [[Sébastien Faure|Faure, Sébastien]] (1858 - 1942), »''Moj komunizem« (Mon communisme, 1921) * [[François Fénelon|Fénelon, François]] (1651 - 1715), »''Telemahove dogodivščine''« (Les aventures de Télémaque, 1699) * [[Marilyn Ferguson|Ferguson, Marilyn]] (1938 – 2008), »''Vodnarjeva zarota''« (The Aquarian Conspiracy<ref>ne toliko po vsebini, po formi pa kaže tipični vpliv predhodnih utopičnih socializmov, npr. princip snežne kepe, spremembe od spodaj, enakost in fantazma kolektivne prihodnosti</ref>) * [[Johann Gottlieb Fichte|Fichte, Johann Gottlieb]] (1762 – 1814), »''Zaprta trgovska država''« (Der geschlossne Handelsstaat<ref>polni naslov: Der geschlossne Handelsstaat. Ein philosophischer Entwurf als Anhang zur Rechtslehre und Probe einer künftig zu liefernden Politik (1800)</ref>) * [[Charles Fourier|Fourier, Charles]] (1772 - 1837), falange in falansteriji == G == * [[Jean-Baptiste André Godin|Godin, Jean-Baptiste André]] (1817-1888), »''Družbene rešitve''« (Solutions sociales) * [[André Gorz|Gorz, André]] (1923 – 2007), »''Poti v raj''« (Les Chemis du paradis) * [[Jean Grave|Grave, Jean]] (1854 - 1939), »''Bodoča družba''« (La Societé future) == H == * [[James Harrington|Harrington, James]] (1611–1677), »''[[Država Oceanija in politični sistem]]''« (The Commonwealth of Oceana and a System of Politics, 1656) == I == * [[Ivan Illich|Illich, Ivan]] (1926 – 2002), »''Družba brez šole''« (Deschooling Society) == J == * [[Jean Jaurès|Jaurès, Jean]] (1859 - 1914) == K == * [[Edvard Kardelj]] * [[Peter Aleksejevič Kropotkin|Kropotkin, Peter Aleksejevič]] (1842 - 1921), »''Osvojitev kruha''« (La Conquête du pain) == L == * [[Paul Lafargue|Lafrague, Paul]] (1842 – 1911), satira socialističnih utopij »''Pravica do lenobe''« * [[Pierre Leroux|Leroux, Pierre]] (1797 - 1871), saintsimonist == M == * [[Gabriel Bonnot de Mably|Malby, Gabriel Bonnot de]] * [[Sylvain Maréchal|Maréchal, Sylvain]] (1750–1803) *[[Karl Marx|Marx, Karl]], revolucionarni socialist * [[Henri Mendras|Mendras, Henri]] (1927–2003), »''Konec kmetov''« (La Fin des paysans) * [[Jean Meslier]] (1664–1729), »''Testament''«, 1733 * [[Morelly]] (1717-?) (mogoče Diderot), »''Naravni zakonik''« (Code de la nature), »''Basiliada''« (Le Basiliade) * [[Thomas More|More, Thomas]] (1478–1535), »''Utopija''« * [[Edgar Morin|Morin, Edgar]] (1921–), »''Zemlja Domovina''« (Terre-Patrie) * [[William Morris]] (1834–1896), »''Novice od Nikoder''« (News from Nowhere, 1890) == O == * [[Robert Owen|Owen, Robert]] (1771 - 1858), komuna New Larnack == P == * [[Pierre Joseph Proudhon|Proudhon, Pierre Joseph]] (1809 - 1865) == Q == * [[Vasco de Quiroga|Quiroga, Vasco de]] 15. stol., model indijanske skupnosti == R == * [[Marcel Rouff|Rouff, Marcel]] (1887 - 1936), »''Potovanje v narobni svet''« (Voyage au monde à l'envers, 1923) == S == * [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon, Henri de]] (1760–1825) * [[Jean-Baptiste Say|Say, Jean-Baptiste]] (1767–1832), »''[[Olbija]]''« (Olbie<ref>polni naslov: Olbie, ou essai sur les moyens de reformer les moeurs d'une nation</ref>) == T == * [[Gabriel de Tarde|Tarde, Gabriel]] (1843 – 1904) »''Fragmenti o prihodnji zgodovini''« (Fragment d'histoire future, 1896) * [[Alvin Toffler|Toffler, Alvin]] (1928 - ) posodobitev saintsimonizma == V == * [[Denis Veiras|Veiras, Denis]] 1677-1679, »''Zgodovina Sevarambov''« (Histoire des Sévarambes, 1677) * [[Voltaire]] (1694 - 1778), »''Eldorado''«, 1747 == Opombe == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam filozofov]] * [[seznam sociologov]] [[Kategorija:Seznami politikov|Utopisti]] [[Kategorija:Utopisti]] q3k3n25fn2cxud43tvfbes1dpsovml2 0 208933 6732445 6731570 2026-08-07T19:55:10Z A09 188929 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6731570|6731570]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-43066-95|~2026-43066-95]] ([[User talk:~2026-43066-95|pogovor]]) -vir? 6732445 wikitext text/x-wiki {{Ateizem}} '''Svobodomíselnost''' je zavedno ali nezavedno [[filozofija|filozofsko]] stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo [[avtoritetam]], [[tradicija|tradicionalnim]] stališčem ali [[dogma]]m. Zgodovinsko so v slovenščini uporabljali nemško sopomenko »frajgajstovstvo« (iz [[nemščina|nem.]]:[[:de:freigeist|freigeist]]); »libertinizem« ima soroden pomen, a ima lahko tudi pomen razuzdanega vedenja. Vodilo svobodomiselnosti so [[logika]] in [[znanost|znanstveni]] izsledki. Nasprotje svobodomiselnosti je tudi [[konformizem]]. == Splošno == Svobodomiselnost narekuje, da naj posameznik ne sprejme ali odkloni trditve, ki naj bi bile veljavne, brez potrditve z znanjem in razumom. Svobodomiselni človek bo zgradil svoje verovanje na dejstvih, znanstvenih raziskavah in logičnem sklepanju, ne da bi se oziral na zablode dejstev ali logike ali omejevalne učinke [[avtoriteta|avtoritet]], [[kognitivna pristranost|kognitivne pristranosti]], »[[zdrava pamet|zdrave pameti]]« konvencionalnega razmišljanja, ljudskega verovanja, [[predsodek|predsodkov]], učenja [[verstvo|verstev]] oziroma verskih [[sekta|sekt]], [[urbana legenda|urbanih legend]] in [[pravljica|pravljic]] ali drugih dogmatskih ali sicer dvomljivih načel. Kratko definicijo svobodomiselnosti pripisujejo, kot »Cliffordov [[kredo]]«, [[britanija|britanskemu]] [[matematik]]u 19. stoletja, [[William Kingdon Clifford|W. K. Cliffordu]]: <blockquote>"Napačno je, če kdorkoli, kadarkoli in kjerkoli verjame v karkoli, za kar nima zadostnih dokazov."</blockquote> == Simbol == [[Slika:Fiołek ogrodowy wisnia6522.jpg|thumb|Mačeha, simbol svobodomiselnosti]] [[Mačeha (rastlina)|Mačeha]] (iz rodu [[vijolice|vijolic]]) je uveljavljen simbol svobodomiselnosti, ki ga je izpostavilo pismenstvo članov [[Ameriške laične zveze]] ([[:en:American Secular Union|American Secular Union]]) ob koncu 19. stoletja. Primernost mačehe kot simbola svobodomiselnosti so utemeljili z besedo in podobo: [[angleščina|angleško]] ime »pansy« izvira iz [[francoščina|francoskega]] »pensée« ki pomeni misel, videz pa je podoben človeškemu obrazu, v avgustu pa se prikloni kot bi bila globoko zamišljena <ref>Annie Laurie Gaylor: A Pansy For Your Thoughts (v angleščini) https://web.archive.org/web/20090511181526/http://ffrf.org/fttoday/1997/june_july97/gaylor.html</ref>. == Zgodovina == Ni dvoma, da so sočasno z vsakim nastankom navad ali verstev, bili tudi ljudje, ki so iz različnih razlogov nasprotovali tradicijam in dogmam. Šele s spoznanjem o lastni spoznavni moči so nastali možnosti === Starejša zgodovina === V [[Budizem|Budizmu]] je svobodomiselnost zagovarjal [[Gautama Buda]], ki pravi v spisu ''[[Kalama Sutta]]'': <blockquote> « Prav je, da ste vi, Kalamci (prebivalci vasi Kasaputta), dvomljivi in negotovi;«..."Negotovost se je v vas porodila o tistem kar je res dvomljivo. Kalamci, ne sledite tistemu, kar poznate iz ponavljanja besed, niti zaradi tradicije, niti zaradi govoric, niti zaradi tega ker je v spisih, niti zaradi domišljij ali predpostavk, niti zaradi varljivega prepričevanja, niti zaradi tega, ker ste prej mislili drugače, niti zaradi navideznega znanja drugih, niti zaradi trditve: »Ta menih je naš učitelj«; Kalamci; če sami veste: »To je slabo, te stvari je treba obsojati, te stvari so obsodili umni in, če jim sledimo v svojo škodo in tveganje«, jih je treba opustiti.« </blockquote><blockquote> «...Ne smete sprejeti karkoli le zaradi tradicije...ne le zato, ker se sklada s spisi...ne sprejmite česarkoli samo zato, ker se ujema z vašimi vnaprej sprejetim pojmi ... Toda ko veste, da je stvar moralna, brezmadežna, da to hvalijo modri, da vodi v dobrobit in srečo; potem sledite temu.« </blockquote> == Opombe in viri == <references/> {{philo-stub}} [[Kategorija:Humanizem]] [[Kategorija:Svobodomiselnost]] [[Kategorija:Ateizem]] [[Kategorija:Filozofija]] {{normativna kontrola}} fwqvxxxmym18lasfehxocytsbgkc9r8 0 210691 6732646 6615901 2026-08-08T08:42:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732646 wikitext text/x-wiki [[slika:NPT Participation.svg|thumb|300px|{{Col-begin}} {{Col-2}} {{legend|#7EBC41|Podpisala in ratificirala}} {{legend|#B8E185|Pristopila ali nasledila}} {{legend|#ffff00|Spoštuje določila, vendar izven}} (Tajvan) {{Col-2}} {{legend|orange|Umaknila}} (Severna Koreja) {{legend|#8E0052|Ni podpisnica}} (Indija, Izrael, Pakistan) {{Col-end}}]] '''Pogodba o neširjenju jedrskega orožja''' ([[angleščina|angl.]] ''Nuclear Non-proliferation Treaty'' - NPT) je sporazum, s katerim se je pet priznanih držav z jedrskim orožjem, ki so izvedle eksplozijo jedrskega orožja pred 1. januarjem [[1967]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]] in [[Ljudska republika Kitajska]]) zavezalo, da državam brez jedrskega orožja ne bodo posredovale jedrskega orožja, ter materiala, znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Ravno tako pogodba državam brez jedrskega orožja prepoveduje sprejemanje jedrskega orožja ter znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Neformalen dogovor je predvideval tudi, da jedrske velesile ne bodo uporabile jedrskega orožja proti državam brez jedrskega orožja, čeprav so si posamezne države včasih to točko razlagale po svoje. Poleg tega so se omenjene države obvezale, da si bodo prizadevale za prenehanje jedrskega oboroževanja ter postopno jedrsko razorožitev pod nadzorom mednarodne skupnosti. Seveda pogodba razorožitve eksplicitno ne zahteva; poudarja samo sodelovanje vseh držav na poti k temu cilju. Pogodba državam brez jedrskega orožja ne prepoveduje razvoja in uporabe jedrskega programa za civilne namene (tj. pridobivanje energije in raziskovanje), obenem pa dovoljuje prenos znanja in tehnologije za miroljubno izkoriščanje jedrske energije. To nadzira ''Mednarodna agencija za jedrsko energijo'' (IAEA), ki s pomočjo inšpektorjev preverja, da se jedrske aktivnosti ne usmerjajo tudi v vojaške namene. V primeru izrednih dogodkov, ko država podpisnica meni, da pogodba ovira njene glavne nacionalne interese ali predstavlja težave njeni suverenosti, ima ta država pravico brez podrobnejšega pojasnila odstopiti od pogodbe s trimesečnim odpovednim rokom. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm |title=Tekst Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja |accessdate=2009-04-29 |archive-date=2009-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090429100409/http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm |url-status=dead }}</ref> == Status pogodbe == Pogodba je bila predstavljena 1. julija [[1968]] in so jo istega leta najprej podpisale le ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija (Kitajska in Francija sta pogodbo podpisali leta [[1992]]). Bivše republike Sovjetske zveze (razen [[Rusija|Rusije]]) so se odpovedale jedrskemu orožju in so leta [[1996]] pristopile k pogodbi kot države brez jedrskega orožja. Do danes jo je podpisalo 189 držav. Podpisu pogodbe so se odrekli [[Izrael]], [[Indija]] in [[Pakistan]], [[Severna Koreja]] pa je pogodbo kljub podpisu kršila (ni dovoljevala inšpekcije s strani IAEA) in je od nje odstopila leta [[2003]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fas.org/nuke/control/npt/ |title=arhivska kopija |access-date=2009-04-29 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418012042/http://fas.org/nuke/control/npt/ |url-status=dead }}</ref>. == Kritike pogodbe o neširjenju jedrskega orožja == Pogodba o neširjenju jedrskega orožja je že od začetka tarča kritik, da države z največjimi arzenali jedrskega orožja (t. i. jedrske velesile) postavlja v priviligiran položaj, saj so te države razvile svoje jedrsko orožje pred podpisom te pogodbe. Države brez jedrskega orožja so zavezane stalnemu nadzoru svojih jedrskih programov, kar naj bi tem državam zmanjševalo svobodo pri delu na jedrskem programu (države z jedrskim orožjem niso zavezane k sodelovanju z inšpektorji IAEA). Kritike letijo tudi na potek jedrskega razoroževanja, ki ga vsebuje pogodba. Medtem ko jedrske velesile od držav brez jedrskega orožja zahtevajo popolno spoštovanje pogodbe, same še vedno niso zmanjšale zalog jedrskega orožja do te mere, da bi lahko govorili o postopni jedrski razorožitvi.<ref>[http://www.nti.org/h_learnmore/npttutorial/chapter06_01.html]</ref> <br /> Tudi konec [[hladna vojna|hladne vojne]] ni povzročil konca razvoja novih vrst jedrskega orožja in izboljšanih sistemov za njegovo uporabo ter obnavljanja starih zalog.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cdi.org/dm/2000/issue3/NPT.html |title=NPT Review - Last chance?, Eugene Carroll, USN |accessdate=2009-04-29 |archive-date=2000-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20000816223311/http://www.cdi.org/dm/2000/issue3/NPT.html |url-status=live }}</ref> Ravno tako nekatere jedrske velesile ohranjajo pravico do povračilnega in celo do preemptivnega napada z jedrskim orožjem, kar ne predstavlja napredka glede na obdobje hladne vojne. Ravno zaradi tega dejstva naj bi bilo neširjenje jedrskega orožja pod vprašajem, ker bi s tem nekatere države brez jedrskega orožja dobile opravičilo za odstop od pogodbe in razvoj lastnega jedrskega orožja (primer Severne Koreje). Kljub dogovoru, da države z jedrskim orožjem ne bodo uporabile jedrskega orožja proti državam brez jedrskega orožja, se je izvedelo, da so nekatere države z jedrskim orožjem kljub temu imele namen to orožje uporabiti proti državam brez jedrskega orožja (npr. Velika Britanija<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/politics/1883258.stm BBC News:UK prepared to use nuclear weapons]</ref>, Francija<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4627862.stm BBC News: France would use Nuclear arms]</ref>, tudi ZDA so bile pripravljene na jedrski napad na Severno Korejo). Pojavljajo se tudi domneve, da naj bi jedrske sile v nekaterih primerih skrivaj posredovale znanje za izdelavo jedrskega orožja drugim državam, kar bi pomenilo grobo kršitev pogodbe. Slednje naj bi se po nekaterih podatkih zgodilo v primeru razvoja [[izrael]]skega, [[Indija|indijskega]] in [[pakistan]]skega jedrskega orožja. == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1968 v politiki]] [[Kategorija:Jedrsko orožje]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] gh08oakdsswjfmu7i680cicve5t7yit 0 213438 6732533 6487477 2026-08-07T23:20:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732533 wikitext text/x-wiki '''Novínarstvo''' je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti. Prispevki so objavljeni v javnih [[občilo|občilih]] ali novejše [[Mediji v Sloveniji|medijih]], kot so [[časopis]], [[radio]], [[televizija]] in [[splet|svetovni splet]]. Novinarski poklici so mdr. [[Časnikarstvo|časnikar]] ali novejše [[novinar]], [[urednik]], bralec radijskih vsebin ali napovedovalec, [[voditelj]] radijskih in televizijskih oddaj ter [[Podkast|podkastov]], [[fotografija|fotograf,]] [[snemalec]] itd. [[Publicist]] se ukvarja s sorodno dejavnostjo, [[publicistika|publicistiko]], ki jo teorija uvršča med novinarske zvrsti, s tesno navezavo na poljudnoznanstvene in umetnostne zvrsti.<ref>{{Navedi knjigo|title=H koreninam slovenskega poročevalnega stila |last=Kalin Golob |first=Monika |location=Ljubljana |publisher=Jutro|year=2003|isbn=978-961-6433-23-5 |page=40|cobiss=}}</ref> == Definicija == Novinarstvo je javnosti namenjeno delovanje, katerega osnovni nameni so: * obveščanje javnosti o dogajanju, * razlaganje ali komentiranje dogajanja, * osveščanje in izobraževanje javnosti ter * rekreacija ali zabava javnosti. Imamo pa tudi politično novinarstvo, katerega cilj je prepričati to javnost ter tako spremeniti njeno vedenje ali hotenje. Novinarski izdelki so [[publikacija|publikacije]], ki izhajajo v rednih časovnih obdobjih. Večina sredstev za [[komunikacija|komunikacijo]], kot so npr. telefon ali internetne klepetalnice, niso publikacije, saj so primerni zgolj za neposredno komunikacijo. Unikatnih umetniških del ali tistih z manjšo naklado navadno prav tako ne pojmujemo kot publikacije. Publikacije financirajo [[založba|založbe]], redkeje posamezniki. Zbiranje in izdaja publikacij je naloga [[knjižnica|knjižnic]] in [[arhiv]]ov. Glavni obliki klasičnega periodičnega tiska sta časopis in časnik. Časnik je [[občilo|medij]], za katerega je značilno beleženje dogajanja, torej redno dnevno izhajanje in velika naklada, družbenopolitična aktualnost, snovna neomejenost. Časopis je splošen ali pa specializiran [[občilo|medij]] (leposlovna, zabavna ali strokovna vsebina). Izhaja tedensko do mesečno in v manjših nakladah. Na zunaj se razlikujeta že v formatu. Vse te meje so lahko zabrisane, javnost navadno med njima ne razlikuje, zato se zadnje čase vse bolj uporablja izraz [[časopis]], ki pomeni oboje. Poleg teh poznamo tudi razne magazine, ki so bolj zanimivostno usmerjeni, in revije, ki so bolj specializirane. Novi elektronski mediji kot radio in televizija imata periodičnost v poročilih in dnevnikih, ki je že urna, ali celo trenutna, internet pa stalno osveževanje. Ob nastanku novih medijev je večina besedil v še bolj sežeti vsebini na voljo tako na spletu, kot tudi v radio oddajah in TV oddajah, ki so namenjeni novinarskim izdelkom. Komuniciranje z novinarskimi in drugimi prispevki sproži pojem [[Množično občilo|množična občila]]. Pri medijskem nastopu novinarja je njegova pojava tudi del trženja samega medija. To je novost novih tehnologij in pomeni zvezdništvo. === Značilnosti publicističnih besedil === * Ažurnost: sprotnost, dnevno ali takojšnje poročanje * Aktualnost: obravnavanje aktualnih tem. * Periodičnost: izhajanje v rednih krajših časovnih presledkih. * Publiciteta: novinarski izdelki so javni. * Univerzalnost: novinarski izdelki pokrivajo široko področje vsebin. * [[Publicistični jezik]]. === Novinarske zvrsti in vrste === Stalne oblike novinarskega sporočanja so v skladu z njihovo prevladujočo funkcijo razdeljene v dve skupini. Znotraj teh dveh skupin glede na vrsto teme in način poročanja poznamo več publicističnih vrst. * Informativna ali poročevalna zvrst: sem sodijo novinarska besedila, ki so [[objektivnost|objektivna]] in obsegajo dejstva in podatke. Prevladujoča funkcija teh besedil je informacijska. ** [[Novica]] je krajše pripovedno publicistično besedilo, novinar v njej seznani javnost z aktualnim dogodkom, je objektivna. ** [[Članek]] je daljša razčlenjenena novica ** [[Poročilo]] je obširno prikazovalno publicistično besedilo, novinar objektivno poroča o dogodkih iz preteklosti. * Interpretativna ali presojevalna zvrst: so tista novinarska besedila, ki so [[subjektivnost|subjektivna]], saj so v besedilih prisotna avtorjeva mnenja. Njihova funkcija je interpretativna. Za te zahtevnejše oblike novinarskega pisanja, kjer pisec izreka tudi svoje stališče, se uporablja ime publicistika (angl. ''opinion journalism''). ** [[Reportaža]] je pripovedovalno publicistično besedilo o zanimivem aktualnem dogodku, novinar ni več objektiven. ** [[Intervju]] je dvogovorno besedilo, novinar se pogovarja z znano osebo, je v obliki vprašanj in odgovorov. ** [[Ocena]] je vrednotenjsko publicistično besedilo, kjer novinar vrednoti umetniško ali strokovno delo ([[knjiga|knjigo]], [[film]], [[oddaja|oddajo]], [[razstava|razstavo]], [[predstava|predstavo]], [[Koncert (glasbena prireditev)|glasbeni dogodek]]). Mnenje podaja na objektivno-subjektiven način in po navadi vpliva na sprejemnika. Recenzija je strokovno delo. ** [[Komentar]] je vrednotenjsko publicistično besedilo, je bolj subjektiven od ocene, novinar vrednoti dogodek na podlagi različnih informacij o nekem pojavu, dogodku ali procesu. ** [[Feljton]] ali [[feljton|podlistek]]. ** [[Esej]]. ** [[Polemika]]. == Zgodovina == Zgodovina samega novinarstva je izredno prepletena z razvojem tiska, papirja, pisanja. A prenos novic, obvestil o pomembnih dogodkih je seveda bil v veljavi tudi pred takšnim razvojem. Prenašanje sporočil preko bobnov, dimnih signalov, popotnikov, slov tako povezuje novinarstvo tako z zgodnjo obliko poštne dejavnosti kot tudi z zgodnjo informatiko. Razvoj pisanja in tiska se je začel na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in v [[Azija|Aziji]], se razširil v [[Evropa|Evropo]] in od tam v [[Amerika|Ameriko]]. Prvi poskusi zapisovanja segajo tudi v [[antika|antiko]]. Številni narodi so poskušali zbirati, shranjevati in širiti informacije še preden so [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] poskrbeli za prvi sistematični poskus zbiranja in distributiranja informacij, in sicer v [[Acta Diurna]] (dnevni dogodki) leta 59. pr. n. št. To sta bili dve mavčni ploščici, na katerih so bila na roko napisana obvestila o uradnih dogodkih (gladiatorski boji, poroke, rojstva in smrti, sojenja, usmrtitve). [[Acta Duirna]] velja za predhodnika sodobnih časopisov. Načrtnega zbiranja podatkov so se prvi lotili [[Kitajci]] in začeli izdajati Tčing-pao (poročila o dogajanju na dvoru). V srednjem veku je v Evropi razvit mestni glasnik, mestni ali grajski uslužbenec, ki razglaša vse pomembne novice pomembne za širšo družbo. Za razvoj publicistične dejavnosti v [[Evropa|Evropi]] in malo pozneje v [[Amerika|Ameriki]] je bila pomembna [[Johannes Gutenberg|Gutenbergova]] iznajda tiska (1450–1455), ki je pomenila začetek dobe tiskanega medija in množičnega komuniciranja. Tiskarska revolucija v 16. stoletju je povzročila množičen pojav knjig, časopisov pa na začetku še ni bilo, pojavlja pa se obširna produkcija krajših besedil, ki komentirajo, objasnjujejo ali zasmehujejo družbeno okolje, pri tem pa so na robu veljavnosti, tiskarji pa so morali ob spornih prestopkih biti pod vedno večjim nadzorom oblasti. Prvi natisnjeni časopisi so se pojavili na začetku 17. stol., in sicer sočasno v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]: Nieuwe (1605), Relation (1609) in Avisa Relation oder Zeitung (1609). Sledili so časopisi še drugod po Evropi. Prvi [[Anglija|angleški]] časopis je bil [[The Daily Courant]] ali Weekly News (1621), [[Francija|francoski]] pa [[La Gazette]] (1631). Prvi neodvisni časopis na ameriških tleh New-England Courant je začel izhajati 1721. == Zgodovina novinarstva na Slovenskem == Ozemeljska, cerkvena in upravna razdrobljenost slovenskega etničnega prostora je povzročila, da je bilo slovensko novinarstvo odrinjeno na obrobje državnega in družbenega vplivanja. Zato se je razvijalo drugače kot v preostalem [[Srednja Evropa|srednjeevropskem]] prostoru (z zamudo). ==== Obdobje prehodništva (od 7. stol. do konca 18. stol.) ==== V tem obdobju smo se [[Slovenci]] najprej srečali z latinskimi [[nabožna besedila|nabožnimi besedili]], pozneje z nemškimi [[rokopis]]nimi knjigami, po [[Johannes Gutenberg|Gutenbergovi]] iznajdbi tiska pa še s tiskanimi informacijami v [[nemščina|nemščini]]. Slovenska [[srednjeveška besedila]] so se ohranila v cerkvenih zapisih (npr. [[Brižinski spomeniki]]). Prvo slovensko časopisje se je pojavilo v 16. stol., najprej v nemškem jeziku. Dejavnost [[protestantizem|protestantov]] in prva slovenska knjiga, [[Primož Trubar|Trubarjev]] [[Katekizem]], sta močno prispevali k širitvi bralnih navad Slovencev. Tako je leta 1557 nastala prva periodična publikacija v [[slovenščina|slovenščini]], [[Ta slovenski Kolendar|Ta slovenski Kolendar kir vselei terpi]], ki jo je Primož Trubar zasnoval po takrat razširjenih nemških protestantskih [[koledar]]jih. Zatem je nastopila protireformacija, obdobje, ko so preganjali protestantsko delovanje, zato na področju tiska ni bilo vidnega razvoja naslednjih 200 let. Pisanje, branje in izdajanje je bilo mogoče le v nemščini, zato so Slovenci brali nemške časopise, najbolj znan je bil [[Laibacher Zeitung]], tudi [[Weiner Zeitung]]. ==== Obdobje obrtniške stopnje razvoja (od konca 18. stol. do srede 19. stol.) ==== [[Slika:Lublanske novice.jpg|thumb|upright|[[Lublanske novice]] veljajo za prvi slovenski časnik (1797-1800)]] Obdobje se začne, ko se konča protireformacija in začne nacionalno prebujanje. Slovencem sta vladala [[razsvetljenstvo|razsvetljenska]] [[absolutizem|absolutista]] [[Marija Terezija]] in njen sin [[Jožef II.]] Še vedno je prevladovalo nemško časopisje, naklade pa so bile zaradi slabe pismenosti nizke. Za [[slovenski razsvetljenci|slovenske razsvetljence]] je bilo takrat najpomembnejše vprašanje [[narod]]a, zato so člani krožka [[Žiga Zois]]a začeli izdajati [[književnost|literaturo]] in časopisna besedila v slovenskem jeziku, njihovi naslovniki so bili ljudje kmečkega in polmeščanskega stanu. Pobudo Žige Zoisa, da bi Slovenci dobili svoj časopis, je uresničil [[Valentin Vodnik]], ki je oblikoval časopis [[Lublanske novice]] (1797–1800). Tiskal jih je tiskar [[Janez Friderik Eger]]. Izšle so iz [[praktika]]rske tradicije oziroma Vodnikove publicistične prakse pri [[Velika pratika|Veliki pratiki]] (1795–97) in [[Mala pratika|Mali pratiki]] (1798–1806). Lublanske novice so propadle, ker so imele podporo le v Zoisovem krogu, drugi izobraženci pa so še naprej brali nemške časopise. Sledilo je t. i. mednoviško obdobje (1800–43), ki predstavlja vrzel v slovenskem časnikarstvu. Izjema v tem obdobju je [[literarni zbornik]] [[Krajnska čbelica]] (1830–33, [[1848]]). ==== Obdobje industrijske stopnje razvoja (od srede 19. stol. do 1954) ==== [[File:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|upright|left|Prva številka [[Kmetijske in rokodelske novice|Novic]], 5. julij 1843]] [[Avstrija|Avstrijske]] oblasti so leta 1848 še omejevale razvoj slovenskega časopisja. Pomembni so izobraženci iz kroga [[Matija Čop|Matije Čopa]] in [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki so podprli literarni zbornik Krajnska čbelica, ki pa zaradi [[cenzura|cenzure]] ni mogla prerasti v trajnejše slovensko književno glasilo. Spet je prevladovalo nemško časopisje, dokler niso avstrijske oblasti leta 1843 izdale soglasja k izdajanju slovenskega časopisa [[Kmetijske in rokodelske novice]], urednik je bil [[Janez Bleiweis]]s. 1848 so Slovenci nastopili s programom [[Zedinjena Slovenija]], ki je pomenil prelom z dotedanjo jezikovno in kulturno usmeritvijo slovenskega gibanja. Kratkotrajna odprava cenzure je spodbudila razvoj novinarstva. Nastali so prvi slovenski politični časopis [[Slovenija]] (1848–50), liberalno usmerjena lista [[Celske slovenske Novine]] (1848–49) in [[Slavjanski rodoljub]] (1849) ter časopis katoliških krogov v Ljubljani Slovenski cerkveni časopis, ki se od leta 1849 imenuje [[Zgodnja danica]] (1848–1905). Konec leta 1848 je nastopil je [[Bachov absolutizem]], a je vlada vseeno leta 1849 prvič uradno priznala slovenski jezik in v Ljubljani je začel izhajati prvi slovenski uradni list [[Ljubljanski časnik]]. Poleg tega sta edina dovoljena časopisa ostala Kmetijske in rokodelske novice in Zgodnja danica. Druga polovica 19. stoletja je obdobje industrijskega razvoja. Slovensko novinarstvo se je v tem času oblikovalo po vzoru sosednjih (zlasti nemških) držav. Dejavnost so spodbujala nacionalna prizadevanja. Mladi izobraženci s [[Fran Levstik|Franom Levstikom]] na čelu so začeli obujati prizadevanja za Zedinjeno Slovenijo, nastajale so [[čitalnice]] in drugi dogodki, kjer se je odvijalo slovensko kulturno in politično življenje. Kmetijske in rokodelske novice so postale pretesne za vse bolj živahno kulturo, zato je graščak [[Miroslav Vilhar]] začel izdajati časopis [[Naprej (časopis)|Naprej]] (1863). Leta 1865 je sledil časopis Slovenec, pri katerem je prav tako sodeloval Levstik. Levstik je ustanovil še časopis [[Pavliha]] (1870). Vsi niso bili navdušeni nad slovenskimi časopisi, zato sta nastali dve skupini: konzervativnejši [[staroslovenci]] (Bleiweiss), ki so podpirali Kmetijske in rokodelske novice, in liberalni [[mladoslovenci]] (Levstik), ki so podpirali časopise Naprej, Slovenec, Slovenski narod. Razcepljenost novinarstva se je odražala tudi v [[literarni časopisi|literarnih časopisih]]: liberalni je bil [[Ljubljanski zvon]] (1881–1941), katoliški pa [[Dom in svet]] (1888–1945). Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] izhajajo predvsem časopisi s političnimi temami. ==== Obdobje informacijske družbe (od 1954 do danes) ==== [[File:RTVSlovenija-ReportazniAvtomobili.png|thumb|Reportažni avtomobili [[RTV Slovenija]] (2011)]] Število časopisov je že zelo naraslo, vse od političnih, kulturnih, [[literarne revije|literarnih revij]] do [[rumeni tisk|rumenega tiska]] itd. Pomembna je pojavitev radia in televizije, pozneje še interneta, kar je novinarstvu dalo novo razsežnost, povezano z glavnimi značilnostmi elektronskih medijev – sočasnost, neposrednost, minljivost informacije. Vse te nove možnosti s sabo prinašajo konkurenčnost, ki zahteva dobre vsebine, primerno obliko in ustrezno platformo (tradicionalni mediji ali splet). Pomembne težave novih medijev so predvsem propad tiskanega medija ob množici zastonjskega gradiva, ki je na voljo na spletu in je poglavitni vzrok propada mnogih tiskanih publikacij, ki so prisiljene ob svojem upadu naročnin vsaj del svojih vsebin ponuditi na spletu. Pomembna novost je tudi informacijski TV kanal, ki ponuja novice ves dan v različnih oblikah. S socializmom in odprtim gospodarstvom je družba stopila v stik s [[Žensko novinarstvo|ženskim novinarstvom]], klasično novinarstvo se je obogatilo z močno mrežo dopisovalcev, veliko izobraženih in sposobnih ljudi je novinarski poklic uporabilo za stik s tujino in tujim gospodarstvom pa tudi tujo tehnologijo. Novinarstvo je z mnogimi edicijami želelo obogatiti znanje svojega prebivalstva, tako so nastale tudi daljše reportaže o ljudeh širom sveta. Tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] je bil tudi zgodovinsko pomemben tednik pred osamosvojitvijo s poudarkom na raziskovalnem novinarstvu. == Vloga novinarstva == [[File:Walter Lippmann 1914.jpg|thumb|upright|[[Walter Lippmann]] leta 1914]] [[File:Eva Watson Schütze John Dewey.jpg|thumb|upright|[[John Dewey]]]] Leta 1920, ko se je pojavi moderno novinarstvo, sta pisatelj [[Walter Lippmann]] in filozof [[John Dewey]] začela razpravljati o vlogi novinarstva v [[demokracija|demokraciji]]. Lippmann je novinarja razumel kot posrednika med javnostjo in politično elito. Ko politična elita govori, novinar posluša in zapisuje ter nato posreduje sporočilo javnosti. To je utemeljeval tako, da javnost ni sposobna razumeti zapletenih informacij, o katerih govorijo politiki, zato potrebuje nekoga, da jim to razloži. Prav tako naj bi bila javnost preveč zaposlena s svojim življenjem, zato naj ne bi imela časa za poglabljanje v politiko. Tako naj bi novinar pomagal javnosti, da se je lahko odločila pri volitvah. Dewey je menil drugače. Javnost dobro razume in pozna politične teme. Zato naj bi novinar ne samo posredoval informacije, ampak jih tudi presodil in poročal o tem. Ta koncept je v središču razvoja novinarstva. Po Deweyju so v središču demokracije ravno pogovori, razprave in dialogi med politično elito in javnostjo. == Novinarstvo danes == Z socializmom novinarstvo spremeni dinamiko. Komunistična oblast obširno poroča o zmagah in dosežkih, nasprotovanje in opozicijska stališča pa niso predočena javnosti. Strokovne debate tako niso del novinarske prakse, novinarstvo pa postane vedno močnejše glede mednarodnih dogodkov, kjer se uvaja komentatorje in dopisnike, ki jih slovensko novinarstvo prej ni poznalo do te mere. Socializem, še posebej po Titu, zahteva drugačno razmišljanje o družbi. Novinarji in javnost tako premišljuje zapletene tematike ki segajo od cenzure, samocenzure, obveščanja javnosti, razmerij do državne varnosti, nacionalizma in militarizma. Prisotnost le dveh dnevnih časopisov in ene državne radiotelevizije je mnoge dušil ob poplavi informacij. V devetdesetih letih so se mediji okrepili in globalizirali, v neki meri pa tudi privatizirali. Vse pomembnejše so postale kabelske, radijske in televizijske postaje, ki so začele ogrožati klasične, državne medije. Novinarski svet je zaznamoval tudi internet, ki je spodbudil razvoj spletnih časopisov in ponudil novo možnost distribucije. Ponudba še nikoli prej ni bila tako pestra, toda teoretiki so začeli ugotavljati, da je kakovost slabša. V Sloveniji so bila devetdeseta leta v znamenju sprememb političnega sistema, sprejemanja nove medijske zakonodaje, privatizacije medijev, liberalizacije časopisnega trga, medijske koncentracije in komercializacije. S [[1991]] so mediji prešli iz rok politike v roke [[kapital]]a. Na slovenski trg je vstopil tudi tuji kapital, in sicer skozi projekt Pro plus, ki je na noge postavil komercialno televizijo [[POP TV]]. Nastali so novi mediji: komercialne televizijske postaje (npr. [[A kanal]], [[POP TV|Pop TV]], TV3, TV Paprika, TV Pika), lokalne televizije, kabelske televizije, komercialne radijske postaje (npr. [[Radio Hit]], [[Radio 1|Radio Ena]]), specializirane revije (posvečene na primer borznemu, finančnemu, podjetniškemu informiranju, računalništvu, npr. [[Kapital]], [[Profit]], [[Manager]], [[Moj Mikro]], [[Monitor (revija)|Monitor]]), razmahnilo se je novinarstvo v zabavno-poučnih in razvedrilnih revijah, pojavili so se senzacionalistični mediji (npr. [[Slovenske novice]], [[Lady]] idr.). Pojavila so se tudi hibridna sporočila (prikrito oglaševanje), veliko pozornosti je dobilo preiskovalno novinarstvo (razne afere). Razvoj sodobnih tehnologij je vplival tudi na pojav internetnega novinarstva (prvi in še zdaj uspešen je [[24ur.com]]), narasla je priljubljenost bralčevih spletnih dnevnikov oziroma blogov. Pomembno pozornost je pridobil tudi nastanek brezplačnih revij, sprva so pokrivale manjše področje (Ljubljana, kino, dogodkovnik), nato pa se je pojavil tudi brezplačni dnevni časopis. Novinarstvo je sedaj pridobilo nove platforme tudi v Sloveniji. Pojav TVInfo kanala, ki je skušal zapolniti dan z novicami, spletne strani ponudnikov novinarskih izdelkov Metina lista, Apparatus, Pod črto, Torek ob petih so vdirale v prostor, ki so ga ponujale nove tehnologije oziroma pocenitev starejših tehnologij. Še posebej v Sloveniji je značilna javna polemika o politično enostranskem poročanju medijev po ocenah izvoljenih politikov. Prav tako nastajajo avtonomni ponudniki novic s povezavami, Novice najdi.si, Siol.net. Novinarstvo je doživelo še eno pomembno spremembo ob spremembi političnega sistema, privatizacija medijskih hiš. Ob RTV Slovenija kot nacionalni javni medijski hiši se pojavijo zasebni mediji, oziroma zasebni medijski projekti, ki odkupujejo obstoječe medije. Zadnji tak pojav je nastanek Planeta TV. Odpirajo se novi TV kanali namenjeni športnemu novinarstvu in prenosom, zmanjšuje pa se prisotnost tiskanih medijev oz. njihova konkurenčnost (Ekipa in Športske novosti se združujeta). === Medijsko gospodarstvo === Najpomembnejši vir financiranja novinarskih izdelkov so oglasi in drugi tržni materiali. Informacije o novih produktih, instrumenti, ki povečujejo potrošnjo, obveščanje o tržnih novostih je postalo s časom utrjeno gospodarstvo samo po sebi. Podobno pomemben zgodovinski vir financiranja so bile osmrtnice in javna obvestila. Ob televiziji in radiu, televiziji in internetu, se financiranje storitev močno spreminja iz klasične časopisne sheme financiranja. V sodobnem gospodarstvu je vsaka informacija pridobila neko vrednost in ceno. Verodostojnost je ob množici različnih virov podatkov postala ključna, zato se zmanjšuje pomen oglasov za informativni program. Ogromno informacij tako nastaja v popolni odsotnosti finančnih in drugih vplivov, a so omejeni s subjektivnimi pisci in njihovimi stališči. === Različne vrste novinarstva === Zaradi same narave novinarstva in opisovanja družbe z oceno družbene objektivnosti, je vplivnost medijev odvisna od njihove sposobnosti približati se bralcu. Družbeni sistemi, okolje, pisanje pa tudi teme so tako odvisne od cele vrste dejavnikov. Novinarstvo se obenem specializira in tako specifično informira zainteresirane. Tako poznamo politično, poslovno, korporativno, tabloidno, športno, znanstveno, raziskovalno, potovalno, versko, državljansko novinarstvo. Pomemben del novinarstva so tudi recenzije gledališča, plesa, restavracij, koncertov, kinotečnih novosti. Zaradi same narave poklica, kjer se nastopa v javnosti, so nastale tudi oblike Gonzo novinarstva (novinar ni sposoben urejenih misli, a ponuja resnično izkušnjo) in Novega novinarstva (s pomočjo daljšega dela novinar ponudi presek družbe, dogodka). Zaradi pomembnih jezikovnih pravil, zahtevne jasnosti in jedrnatosti, ki se zahteva od novinarja, se državljansko novinarstvo blogosfere znatno kritizira, delno tudi zato, saj zbija ceno novinarjem, hkrati pa škodljivo vpliva na preverljivost dejstev, Vse oblike novinarstva zahtevajo visoko stopnjo obrtniške kvalitete in visoke etične standarde. Zaradi same narave novinarstva je namreč novinar neredko oseba, ki ne ponuja dejstev, temveč domneve. == Oblike medijev == === Množični mediji ali javna občila === * Govorniški oder, prižnica, trubadurstvo ipd * Tiskani mediji: so mediji, natiskani na papir (za razliko od rokopisov): knjige, časopisi, revije, [[zemljevid]]i, [[letak]]i, [[plakat]]i. Posebna oblika tiskanih medijev je tisk za slepe in slabovidne. * Novinarski roman: daljše avtonomno delo v obliki raziskovalne reportaže in podanih izjav, ki objektivno popiše nek zaključen dogodek z vsemi političnimi, sociološkimi in drugimi podrobnostmi * Radio in televizija: nove tehnologije so prinesle več oblik: plačilna televizija, digitalni videorekorder, internetna radio in televizija, digitalni televizorji * Internet, družabna omrežja in razne razvojne oblike povezane s svetovnim spletom === Mediji kot nosilci informacij === * Avdiovizualni mediji: sem spadajo slikovni in tonski mediji na analognih medijih in medijih za digitalno shranjevanje. Klasični ali stari n.osilci zvoka so: kompaktni diski, vinilne plošče, glasbene kasete, mini diski, zvočne knjige itd. Filmski mediji so: kinofilmi (35&nbsp;mm), VHS, DVD, VMD itd. * Elektronske publikacije: za te je značilno, da so v digitalni obliki in da za njihovo uporabo potrebujemo računalnik. Ločimo med off-line publikacijami na različnih medijih za shranjevanje (diskete, zgoščenka, DVD) in on-line publikacijami, ki jih širimo prek interneta (npr. spletne strani). Elektronske publikacije so primerne predvsem za enciklopedije in slovarje, programe za učenje, e-časopise, računalniške igrice in e-knjige * Mikrooblike: to je nadpomenka za analogne posnetke tiskanih predlog, ki so pomanjšanje na velikost filmskega materiala. * Kombinacije različnih medijev: kombinacije knjige in zgoščenke, knjige in avdiokasete, avdio zgoščenke in notesnika itd. == Pravo in mediji, odgovornost in zaupnost == Novinarska etika se zagotavlja predvsem s pravico do izražanja in pravico do javnosti. Novinar kot predstavnik javnosti oblikuje javno mnenje, zato je pomembno tudi ohranjanje zaupnosti med novinarjem in njegovim virom informacij. Novinarji imajo zelo različno urejene svoje pravice do seznanjanja javnosti, do dostopanja do javnih informacij in do razpolaganja z informacijami, ki so delno zasebne ali državna skrivnost. Novinar je lahko poklican na odgovornost, tako po kazenskem kot civilnem pravu pred sodiščem. V nekaterih državah so novinarji velikokrat zaprti, novinarji pa delno lahko uveljavljajo svoje pravice preko globalnih gibanj, novinarskih organizacij in solidarnega pritiska javnosti nad napadalci. Novinarski viri so praviloma skriti in nedostopni tudi za samo sodišče. Izdaja vira je možna le v najbolj ekstremnih primerih, ko je odločitev tožbe viseča predvsem na osebi vira. V slovenskem pravu je veljalo od osamosvojitve pravilo kaskadne odgovornosti za objave v tisku. Za objavo odgovarja predvsem časopis in njegov odgovorni urednik, odgovarja lahko celo tiskar, če se časopisa ali urednika ni možno iztožiti, lahko pa se odgovornost prenese tudi na pisca, če se njegovo identiteto lahko ugotovi. Z reformo je odgovornost odgovornega urednika ključna, nekateri trdijo, da je odgovornost skorajda meji na objektivno odgovornost, torej odgovornost ne glede na krivdo odgovornega urednika. Pravo je na teh področjih zelo zapleteno, vsaj na Slovenskem je postala pri tem pomembna tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je dala pomembno oporo novinarjem v primeru Srečko Prijatelj vs Mladina. Izredno odmevna sta bila tudi primera prepovedi knjig [[Breda Smolnikar|Brede Smolnikar]], [[Matjaž Pikalo|Matjaža Pikala]] in [[Andrej Dvoršak|Andreja Dvoršaka]].<ref>{{Navedi splet|title = ESČP: Dopustne tudi izjave, ki žalijo ali šokirajo|url = http://www.delo.si/novice/kronika/escp-dopustne-tudi-izjave-ki-zalijo-ali-sokirajo.html|accessdate = 2015-08-27}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Fran |last=Vatovec |title=Slovenski časnik: 1557–1843 |location=Maribor |publisher=Založba Obzorja |year=1961 |cobiss=2563585}} * {{navedi knjigo |editor-first=Melita |editor-last=Poler Kovačič |editor-first2=Karmen |editor-last2=Erjavec |title=Uvod v novinarske študije |location=Ljubljana |publisher=Fakulteta za družbene vede |year=2005 |cobiss=221707776}} * {{navedi knjigo |first=Sonja |last=Merljak Zdovc |authorlink=Sonja Merljak Zdovc |title=Preteklost je prolog; pregled zgodovine novinarstva na Slovenskem in po svetu |location=Ljubljana |publisher=Fakulteta za družbene vede |year=2007 |cobiss=235848960}} == Glej tudi == * [[vojni dopisnik]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] * [[Pulitzerjeva nagrada]] * [[Kodeks novinarjev Slovenije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Journalism}} * {{dmoz|News/Media/Journalism}} * [http://www.novinar.com/ Društvo novinarjev Slovenije] * [http://www.znp.si/ Združenje novinarjev in publicistov] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Novinarstvo| ]] 9o7hm7mwqjfneq7yyc13c3qxtf6buo7 0 213539 6732602 6715352 2026-08-08T06:35:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |height=177 |weight=70 |residence=[[Hrastnik]] |country= | coach = Peter Kauzer st. |club= [[BD Steklarna Hrastnik]] | medaltemplates= {{MedalSport | moški [[kajak in kanu (šport)|kajak-kanu]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCount |type=Dosežki na velikih tekmovanjih | [[Olimpijske igre]] | 0 | 1 | 0 | [[Evropsko prvenstvo]] | 6 | 4 | 3 | [[Svetovno prvenstvo]] | 3 | 0 | 4 | '''Skupaj''' | '''9''' | '''5''' | '''7''' }} {{MedalCompetition|[[Olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Kajak in kanu na Poletnih olimpijskih igrah 2016|Rio 2016]]| K-1 slalom}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2009|La Seu d'Urgell 2009]]|K-1}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2011|Bratislava 2011]]|K-1}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2026|Oklahoma City 2026]] | K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2005|Penrith 2005]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2017|Pau 2017]]|K-1}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2017|Pau 2017]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2021|Bratislava 2021]]|K-1 ekipno}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2005|Tacen 2005]]|K-1 ekipno}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2006|L'Argentière 2006]]|K-1 ekipno}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2007|Liptovský Mikuláš 2007]]|K-1 ekipno}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|Bratislava 2010]]|K-1}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2011|La Seu d'Urgell 2011]]|K-1 ekipno}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2018|Praga 2018]]|K-1}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2005|Tacen 2005]]|K-1}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2007|Liptovský Mikuláš 2007]]|K-1}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2019|Pau 2019]]|K-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2019|Praga 2020]]|K-1}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|Bratislava 2010]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2018|Praga 2018]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2021|Ivrea 2021]] | K-1}} }} '''Peter Kauzer''', [[slovenci|slovenski]] [[kajak]]aš na divjih vodah, * [[8. september]] [[1983]], [[Trbovlje]]. Kauzer je za [[Slovenija|Slovenijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]] v [[Peking]]u, kjer je v slalomu zmagal v kvalifikacijah. V [[polfinale|polfinalu]] je do polovice proge vodil z veliko prednostjo, nato pa po hudi napaki v spodnjem delu proge osvojil 13. mesto in se ni uvrstil v [[finale]]. Na svetovnem prvenstvu leta 2006 je osvojil osmo mesto, na evropskem prvenstvu 2008 pa peto. Svetovni prvak je postal leta 2009 z zmago na tekmi v [[La Seu d'Urgell]]u ([[Španija]]). Bil je tudi član slovenske ekipe, ki je na svetovnem prvenstvu leta 2005 osvojila [[bronasta medalja|bronasto medaljo]], bila leta 2007 peta in leta 2008 četrta. Na evropskem prvenstvu 2010 je postal evropski prvak. Na svetovnem prvenstvu v Bratislavi avgusta 2011 pa je že drugič postal svetovni prvak, pred rojakom Juretom Megličem. V letih 2009, 2011 in 2015 je v disciplini K1 osvojil [[Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah|svetovni pokal]], skupno je v isti disciplini dosegel 13 zmag. Leta 2011 je bil razglašen za [[Slovenski športnik leta|Slovenskega športnika leta]]. Na svojem tretjem [[Olimpijske igre|olimpijskem]] nastopu v [[Poletne olimpijske igre 2016|Riu 2016]] si je priboril srebrno [[Olimpijska medalja|olimpijsko medaljo]]. Za 17 stotink ga je prehitel Britanec [[Joseph Clarke]]. Na svetovnem prvenstvu v francoskem Pau septembra leta 2017 je osvojil dve bronasti medalji. Najprej prvo na moštveni tekmi, in nato še na posamični. Med posamezniki je bil med najhitrejšimi kljub dotiku in kazenskem pribitku, kar pa je bilo vseeno dovolj za tretje mesto in novo kolajno.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/drugi-sporti/peter-kauzer-bronast-na-sp.html|title= Peter Kauzer bronast na SP|accessdate= 1. oktober 2017|date= 29. september 2017|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-10-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20171001214211/http://www.delo.si/sport/drugi-sporti/peter-kauzer-bronast-na-sp.html|url-status= dead}}</ref> == Galerija == {{Galerija |width=160 | height=130 | lines=2 |File:Peter Kauzer 2011.jpg|Kauzer leta 2011. |File:Peter Kauzer in Macedonia.jpg|Kauzer v Makedoniji. |File:Peter Kauzer.JPG|Kauzer na progi v Tacnu 8. julija 2007. }} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kajakašev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kajakašu}} {{DEFAULTSORT:Kauzer, Peter}} [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Športniki Slovenske vojske]] l9fmhm9raa1erli81yxmjnbh5fzacf7 0 216554 6732611 5939132 2026-08-08T06:55:49Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6732611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vagn Bennike |lived= |image=<!-- WD --> |caption=Vagn Bennike (desno) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{DNK}} |branch=[[Vojaško inženirstvo]] |serviceyears=1912–1953 |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Vagn Bennike''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[6. januar]] [[1888]], † [[30. november]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam danskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bennike/Vagn/Denmark.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bennike, Vagn}} [[Kategorija:Danski generali]] [[Kategorija:Danski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lirtnjcoynjf9dp5uxz21emxjzq7qxo 6732614 6732611 2026-08-08T07:00:55Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]; +[[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]]; +[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vagn Bennike |lived= |image=<!-- WD --> |caption=Vagn Bennike (desno) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{DNK}} |branch=[[Vojaško inženirstvo]] |serviceyears=1912–1953 |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Vagn Bennike''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[6. januar]] [[1888]], † [[30. november]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam danskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bennike/Vagn/Denmark.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bennike, Vagn}} [[Kategorija:Danski generali]] [[Kategorija:Danski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] 515xpl3tyi6vkz3btr1d3936h49bdfg 0 216555 6732638 6511971 2026-08-08T08:22:58Z Engelbert 76895 pp, zp 6732638 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Erik Baron Bille-Brahe |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{DNK}} |branch=[[Danska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Danska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Baron]] '''Erik Bille-Brahe''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[1. september]] [[1883]], † [[8. avgust]] [[1944]]. == Življenjepis == Leta 1902 je končal šolanje na Katedralski šoli v Odensi, nato pa je leta 1905 postal poročnik v poljski artileriji. V letih 1914–1917 je bil adjutant za obrambo, nato pa je bil leta 1919 povišan v stotnika. Nato je bil načelnik Poljskoartilerijske akademije (1919–1923), načelnik taktičnega oddelka za fortifikacije in transport Generalštaba Danske kopenske vojske (1923–1928), osebni adjutant kralja (1928), poveljnik Artilerijske podčastniške šole (1935–1936), poveljnik Artilerijske šole (1936–1939) in generalni inšpektor artilerije (1939–1943). <ref>{{Navedi splet |url=http://skeel.info/getperson.php?personID=I0950&tree=ks |title=Skeel.info |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304201358/http://skeel.info/getperson.php?personID=I0950&tree=ks |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam danskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bille-Brahe/Erik_Baron/Denmark.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bille-Brahe, Erik Baron}} [[Kategorija:Danski častniki]] [[Kategorija:Generali Danske kopenske vojske]] [[Kategorija:Danski generali]] [[Kategorija:Danski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] e5csdbdc5s7uz0uoq5767jc8szwztck 0 216556 6732640 5939133 2026-08-08T08:31:22Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6732640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Valdemar Bjerregaard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{DNK}} |branch= |serviceyears=?–1957 |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Valdemar Bjerregaard''', [[Danci|danski]] [[general]], * [[29. julij]] [[1892]], † [[1. februar]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam danskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bjerregaard/Valdemar/Denmark.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bjerregaard, Valdemar}} [[Kategorija:Danski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pu574rmih7ub44tzjltaqr3ja28p1ga 0 226061 6732311 6398118 2026-08-07T15:29:24Z Kraškaburja 121442 manjše urejanje 6732311 wikitext text/x-wiki '''Tržaško vprašanje''' 1945–54 se je pojavilo po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je [[Italija]] zahtevala [[Rapallska pogodba|rapalsko mejo]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] pa [[narodnostna manjšina|narodnostno mejo]]. Zaradi [[komunizem|komunizma]] v Jugoslaviji so bili [[zavezniki]] bolj naklonjeni Italiji. Mejo so določili leta [[1954]] z [[londonski memorandum|londonskim sporazumom]], tako da je del [[Slovenci|Slovencev]] ostal v Italiji, del [[Italijani|Italijanov]] pa v Jugoslaviji. Angloameriška vojska, ki je prišla 2. maja 1945 v že dejansko [[Tržaška operacija|osvobojen Trst]], se je že ob prvem srečanju s partizani na cesti proti Trstu obnašala do njih zelo arogantno, nato pa so še zahtevali, da se umaknejo iz Trsta oz. celotne zahodne [[Primorska|Primorske]] na drugo stran [[Morganova linija|črte]], ki jo je zarisal angleški general [[William Duthie Morgan|W. D.Morgan]]. Da bi preprečile spopad z bivšimi zavezniki, so se Partizanske enote, po štiridesetih dneh, umaknile iz Trsta. Angloameriške oblasti so se do Slovencev vedle nezaupljivo, spoštovale so sicer njihove osebne pravice, vendar so ponovno uvedle v izvajanje stare fašistične zakone {{cn}}, po katerih so [[Slovenci|Slovencem]] celo preprečevali uporabo slovenskih imen, v svojo civilno policijo pa so zaposlovali celo italijanske vojne zločince {{cn}}. Ta policija je 10. marca 1946 med demonstracijami v podporo Jugoslaviji v [[Trst|Škednju]] celo streljala na demonstrante, dva ubila, 22 pa je ranila. Omejevale so tudi nove svoboščine, tako so časopisu Primorski dnevnik prepovedale izhajanje. Izšel je šele potem, ko je po podjetjih in tovarnah stavkalo proti temu ukrepu kar 180.000 delavcev. Angloameriška uprava je cono A kmalu začela prepuščati [[Italija|Italiji]], kar je privedlo do še hujše zaostritve odnosov na meji in do takoimenovane [[Tržaške krize]], ki je resno grozila z novo vojno. Rešil jo je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, ki je leta 1954 pristal na [[Londonski memorandum]]. Obe državi sta potrdili obstoječo ozemeljsko razdelitev. Cona A (Trst z okolico) je pripadla Italiji, cona B pa je z nekaj majhnimi popravki pripadla Jugoslaviji.Meja je bila končno urejena šele z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. {{hist-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Jugoslavije]] 3xhkw9o4e1bcnqd8wqbz37ggtmigxdq 0 237346 6732570 5026416 2026-08-08T05:26:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ignacij Zupan''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[21. julij]] [[1853]], [[Kropa]], † [[7. november]] [[1915]], [[Kamna Gorica]]. == Življenje in delo == Ignacij Zupan, izdelovalec orgel, se je rodil v družini [[orglar]]ja Ignacija Zupana (1825-1888) in matere Elizabete rojene Lešter. Orglarstva se je učil pri svojem očetu, ki je kot samouk izdelal številne orgle, naslonjene na izročilo, s sapnicami na poteg. Izpopolnjeval se je pri orglarskem podjetju ''Brata Rieger'' v [[Krnov]]u na [[Češka|Češkem]], od tam prenesel v Slovenijo izdelavo sapnic na stožce, kar je opisal v članku ''Sostava orgelj'' (1882). Leta 1880 sta z očetom ustanovila v Kropi orglarsko podjetje ''Ignacij Zupan & sinovi''. Prve orgle s sapnicami na stožce je Zupan postavil 1880 v [[Jelšane|Jelšanah]]. Po 1888 je delavnico preselil v Kamno Gorico in jo z bratom [[Ivan Zupan|Ivanom]] vodil kot podjetje ''Brata Zupan''. To ime je ohranil tudi po bratovi smrti. Zupan je naš najbolj plodovit izdelovalec orgel, saj je izdelal v okviru obeh delavnic, kar 127 večjih ali manjših orgel ne samo v Sloveniji, marveč tudi v [[Istra|Istri]] ([[Lovran]] 1903) in drugje, [[Slavonija|Slavoniji]], [[Bosna|Bosni]] ([[Livno]]), [[Dalmacija|Dalmaciji]] ([[Drniš]], [[Šibenik]]). Največje, z 19 registri, je postavil v krajih: [[Bovec]] (ok. 1903), [[Ig]] (1888), [[Kranj]] (1892), [[Poljane nad Škofjo Loko]] (1907). Manjše od 12 - 17 registrov pa v številnih krajih po Sloveniji in tudi drugod. Nekatere so bile kasneje predelane ali obnovljene, zelo veliko pa jih še koncem [[20. stoletje|20. stol.]] dobro deluje, kar dokazuje, da so obrtniško kakovostne in iz brezhibnega materiala. Zupan je iznašel način, kako v ognju kositriti cinkovo pločevino, da so piščali videti kot vlite iz [[kositer|kositra]]. Delavnica bratov Zupan je bila 1888 odlikovana z bronasto medaljo na svetovni razstavi znanosti in obrti v [[Bruselj|Bruslju]], 1892 z zlato na mednarodni razstavi glasbe in gledališke umetnosti na [[Dunaj]]u. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=879793|avtor=Škulj Edo|ime=Zupan Ignacij|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Ignacij}} [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 8xsjqb0nvxrcsyrd197bv62c3twnylt 6732592 6732570 2026-08-08T06:15:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat., {{brez virov}} 6732592 wikitext text/x-wiki {{brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Ignacij Zupan''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[21. julij]] [[1853]], [[Kropa]], † [[7. november]] [[1915]], [[Kamna Gorica]]. == Življenje in delo == Ignacij Zupan, izdelovalec orgel, se je rodil v družini [[orglar]]ja Ignacija Zupana (1825-1888) in matere Elizabete rojene Lešter. Orglarstva se je učil pri svojem očetu, ki je kot samouk izdelal številne orgle, naslonjene na izročilo, s sapnicami na poteg. Izpopolnjeval se je pri orglarskem podjetju ''Brata Rieger'' v [[Krnov]]u na [[Češka|Češkem]], od tam prenesel v Slovenijo izdelavo sapnic na stožce, kar je opisal v članku ''Sostava orgelj'' (1882). Leta 1880 sta z očetom ustanovila v Kropi orglarsko podjetje ''Ignacij Zupan & sinovi''. Prve orgle s sapnicami na stožce je Zupan postavil 1880 v [[Jelšane|Jelšanah]]. Po 1888 je delavnico preselil v Kamno Gorico in jo z bratom [[Ivan Zupan|Ivanom]] vodil kot podjetje ''Brata Zupan''. To ime je ohranil tudi po bratovi smrti. Zupan je naš najbolj plodovit izdelovalec orgel, saj je izdelal v okviru obeh delavnic, kar 127 večjih ali manjših orgel ne samo v Sloveniji, marveč tudi v [[Istra|Istri]] ([[Lovran]] 1903) in drugje, [[Slavonija|Slavoniji]], [[Bosna|Bosni]] ([[Livno]]), [[Dalmacija|Dalmaciji]] ([[Drniš]], [[Šibenik]]). Največje, z 19 registri, je postavil v krajih: [[Bovec]] (ok. 1903), [[Ig]] (1888), [[Kranj]] (1892), [[Poljane nad Škofjo Loko]] (1907). Manjše od 12 - 17 registrov pa v številnih krajih po Sloveniji in tudi drugod. Nekatere so bile kasneje predelane ali obnovljene, zelo veliko pa jih še koncem [[20. stoletje|20. stol.]] dobro deluje, kar dokazuje, da so obrtniško kakovostne in iz brezhibnega materiala. Zupan je iznašel način, kako v ognju kositriti cinkovo pločevino, da so piščali videti kot vlite iz [[kositer|kositra]]. Delavnica bratov Zupan je bila 1888 odlikovana z bronasto medaljo na svetovni razstavi znanosti in obrti v [[Bruselj|Bruslju]], 1892 z zlato na mednarodni razstavi glasbe in gledališke umetnosti na [[Dunaj]]u. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=879793|avtor=Škulj Edo|ime=Zupan Ignacij|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Ignacij}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] oyxnp6zs3g1kyrtxkrjss06t2o1tbtx 0 237347 6732571 6360903 2026-08-08T05:27:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732571 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Ivan Zupan|slovenskega arhitekta|Ivan Zupan (arhitekt)}} {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zupan''', [[Slovenci|slovenski]] [[organist]], [[orglar]] in [[skladatelj]], * [[9. december]] [[1857]], [[Kropa]], † [[4. julij]] [[1900]], [[Kamna Gorica]]. Ivan Zupan, brat izdelovalca orgel [[Ignacij Zupan|Ignacija Zupana]] je v orglarski delavnici ''Brata Zupan'' predvsem vodil pisarniške posle, a bil tudi organist v [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in uspešen skladatelj. Skladbi za mešani [[pevski zbor|pevski zbor]] ''Marija, moja misel'' (1880) in ''Velika noč'' (1889) sta izšli v samozaložbi; izdal pa je še: ''Cerkvene pesmi za mešane glasove'' (1893), ''Trinajst božičnih pesmi'' (1897) in ''Petnajst različnih, cerkvenih pesmi za mešani zbor'' (1898); med božičnimi je zelo uspela ''Božji nam je rojen sin'', ki se poje in ponatiskuje v pesmaricah še tudi v današnjem času. ==Zunanje povezave== *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ivan Zupan}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] dhj7tyd0dvgdw56xitca74o6jd2sh0k 6732572 6732571 2026-08-08T05:28:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732572 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Ivan Zupan|slovenskega arhitekta|Ivan Zupan (arhitekt)}} {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zupan''', [[Slovenci|slovenski]] [[organist]], [[orglar]] in [[skladatelj]], * [[9. december]] [[1857]], [[Kropa]], † [[4. julij]] [[1900]], [[Kamna Gorica]]. Ivan Zupan, brat izdelovalca orgel [[Ignacij Zupan|Ignacija Zupana]] je v orglarski delavnici ''Brata Zupan'' predvsem vodil pisarniške posle, a bil tudi organist v [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in uspešen skladatelj. Skladbi za mešani [[pevski zbor|pevski zbor]] ''Marija, moja misel'' (1880) in ''Velika noč'' (1889) sta izšli v samozaložbi; izdal pa je še: ''Cerkvene pesmi za mešane glasove'' (1893), ''Trinajst božičnih pesmi'' (1897) in ''Petnajst različnih, cerkvenih pesmi za mešani zbor'' (1898); med božičnimi je zelo uspela ''Božji nam je rojen sin'', ki se poje in ponatiskuje v pesmaricah še tudi v današnjem času. ==Zunanje povezave== *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ivan Zupan}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] pnhuub21yiq1eu8h7tfi7zq1fksbqzx 6732593 6732572 2026-08-08T06:16:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6732593 wikitext text/x-wiki {{brez virov}}{{preusmeritev|Ivan Zupan|slovenskega arhitekta|Ivan Zupan (arhitekt)}} {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zupan''', [[Slovenci|slovenski]] [[organist]], [[orglar]] in [[skladatelj]], * [[9. december]] [[1857]], [[Kropa]], † [[4. julij]] [[1900]], [[Kamna Gorica]]. Ivan Zupan, brat izdelovalca orgel [[Ignacij Zupan|Ignacija Zupana]] je v orglarski delavnici ''Brata Zupan'' predvsem vodil pisarniške posle, a bil tudi organist v [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in uspešen skladatelj. Skladbi za mešani [[pevski zbor|pevski zbor]] ''Marija, moja misel'' (1880) in ''Velika noč'' (1889) sta izšli v samozaložbi; izdal pa je še: ''Cerkvene pesmi za mešane glasove'' (1893), ''Trinajst božičnih pesmi'' (1897) in ''Petnajst različnih, cerkvenih pesmi za mešani zbor'' (1898); med božičnimi je zelo uspela ''Božji nam je rojen sin'', ki se poje in ponatiskuje v pesmaricah še tudi v današnjem času. ==Zunanje povezave== *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ivan Zupan}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] thnfbn6l1ec5e6unitedu4gjn01akh9 0 238578 6732651 6660722 2026-08-08T08:55:56Z ~2026-43581-10 264060 v seznam del sem dodal roman Skakači Svetega Mavricija (2026) in knjigo Manj, boljše, tišje (2016) 6732651 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Philosopher | era = Književnost 21. stoletja | color = #B0C4DE | <!-- Image --> image_name = <!-- WD -->| image_caption = Branko Cestnik | <!-- Information --> name = Branko Cestnik | school_tradition = krščanski [[personalizem]], [[novotomizem]], teologija 2. vatikanskega koncila| main_interests = krščanska [[etika]], [[teologija]], [[teologija lepote]], [[Pastorala (religija)|mladinska pastorala]]; krščanstvo in sodobna družba| influences = Albert Camus, Eugene Ionesco, Pavel Evdokimov, Drago Jančar, Alojz Rebula | notable_ideas = | |born=[[19. september]] [[1965]]|birth_place=Ptuj, Slovenia|religion=katolištvo}} '''Branko Cestnik''' [[pater]] [[Klaretinci|klaretinec]], [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], bloger, [[pisatelj]] * [[19. september]] [[1965]], [[Ptuj]]. Opravlja dela in naloge [[Župnik|župnika]] v [[Župnija Frankolovo|Župniji Frankolovo]], od 2014 je urednik revije Cerkev danes, piše kolumne za tednik Družina in na [[Radio Ognjišče|Radiu Ognjišče]] že vrsto let sodeluje v pogovorni oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Od 2019 piše zgodovinske romane. == Življenje == Mladost je preživljal na kmetiji na [[Spodnja Hajdina|Hajdini pri Ptuju]]. Po osnovni šoli je bil sprejet v vojaško gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil po letu in pol odpuščen. Gimnazijo pedagoške smeri je nadaljeval na [[Ptuj]]u, kjer se je kulturno in politično angažiral v lokalni [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] in Klubu mladih. V času gimnazije je sodeloval v mladinskih delovnih brigadah in pripravil lastno slikarsko razstavo. 1983 je prišel v konflikt z lokalno socialistično strukturo in se pričel odmikati od ZSMS. Po gimnaziji je delal v sadovnjakih, v opekarni in kot pomočnik serviserja zmrzovalnikov. Vojaški rok je služil v [[Zaječar]]ju v [[Srbija|Srbiji]] ob [[Bolgarija|bolgarski]] meji, po koncu služenja pa se je odločil za duhovni poklic. V duhovnika je bil posvečen leta 1995 v Mariboru. Privlačili so ga [[cerkveni red|kontemplativni redovi]], zato je na začetku svoje duhovne poti zahajal v [[Kartuzija Pleterje|kartuzijo Pleterje]]. Na koncu iskanja pa je vstopil v izrazito [[misijonar]]ski red [[Klaretinci|klaretincev]], ki ga je leta 1987 poslal na študij v [[Rim]], po dveh letih pa v noviciat v [[Madrid]]. V času študija je v okviru Vincencijeve zveze dobrote pet let vsak petek zvečer po Rimu razvažal hrano za brezdomce (200 obrokov). L. 1992 je vodil eno prvih slovenskih romarskih skupin, ki je šla na znamenito [[Jakobova pot|Jakobovo pot]] v Španiji. Od 1992 do 1995 pa je poletja preživljal kot prostovoljec v ptujskem taborišču za begunce iz Bosne in Hercegovine. 1994 je na Ptuju organiziral Tabor Klaret, ki se ga je udeležilo 60 prostovoljcev iz Italije in Španije, ki so obiskovali begunske centre, animirali otroke in darovali humanitarno pomoč. ===Študij=== V Rimu je študiral na treh različnih univerzah: dve leti filozofijo na [[Papeška univerza Laterana|Lateranski univerzi]], tri leta [[teologija|teologijo]] na [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriani]] ter štiri leta [[pedagogika|pedagogiko]] in [[Pastorala (religija)|mladinsko pastoralo]] na [[Papeška univerza Salesiana|Salesiani]]. Skozi devetletni študij se je najraje poglabljal v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Globlje je obdelal teme, kot so npr. eksistencializem [[Albert Camus|Alberta Camusa]], teologija lepote [[Pavel Evdokimov|Pavla N. Evdokimova]] in absurdno gledališče [[Eugène Ionesco|Eugena Ionesca]]. Njegova [[magisterij|magistrska naloga]] je nosila naslov »Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca«. == Delo == Branko Cestnik je kot bogoslovec pisal za [[Ptuj|ptujski]] Tednik, kjer je v letih 1993–96 v rubriki »Pisma iz Rima« objavil okrog 60 reportažno-pripovednih zapisov. Občasno je pisal tudi o gledališču. Od 1998 objavlja predvsem članke s pastoralno pedagoško in družboslovno vsebino, največ v [[Družina (časopis)|Družini]]. Od 2013 do 2021 je intenzivno pisal blog https://branenacesti.blogspot.com. V zadnjem obdobju piše leposlovje, zlasti romane z zgodovinsko tematiko. Seznam del: * '''''Ogenj v kosteh''''' (2000; besedila in režija študentskega musicala "o prerokovem poslanstvu", musical je bil krstno izveden v Mariboru) * '''''Manj, boljše, tišje''''' (2016; zbirka blogerski zapisov izšla pri Mohorjevi v Celovcu) * '''''Sonce Petovione''''' (2019; 2020, 2021; finalist za nagrado "[[Kresnik (nagrada)|kresnik]]"; zgodovinski roman o prihodu prvih kristjanov na antični Ptuj, izšel pri Celjski Mohorjevi družbi) * '''''Šesti peča'''t'' (2022, Celjska Mohorjeva; zgodovinski roman o krščanstvu v Panoniji okrog l. 300 in o mučeništvu [[Viktorin Ptujski|Viktorina Ptujskega]]) * '''''Pogovori z njo''''' (2022; 2025, Celjska Mohorjeva; zgodba mobiliziranca v nemško vojsko od bitke za Normandijo do povratka na Dravsko polje) * '''''Razmik med žerjavi: Vojni roma'''n'' (2024; 2025, Celjska Mohorjeva; vzhodna fronta, zgodba o "tihem pacifizmu" mobiliziranca v nemško vojsko, ki se odloči, da ne bo nikoli streljal v človeka) * '''''Dolina zvezd: Roman o letu 1945''''' (2025, Celjska Mohorjeva; zgodba o partizanu, ki po vojni pristane v Ozni in je stražar v komunističnem koncentracijskem taborišču Strnišče - Šterntal; ter o žrtvah povojne represije, zlasti o Kočevarjih - delčki romana so zato kočevarščini) * '''''Skakači Svetega Mavricija''''' (2026, Celjska Mohorjeva; futuristična zgodba v slogu magičnega realizma; Sv. Mavricij, umirajoča pohorska vasica, se s pomočjo bivše nune upre tako svoji izoliranosti kot načrtom politike in kapitala, dogajanje preide v triler in misterij, soočijo se tri inteligence: človeška, živalska, umetna) Pastoralno je deloval najprej kot [[kaplan|duhovni pomočnik]] na klaretinski župniji v predmestju [[Milano|Milana]], potem štiri leta kot [[Univerzitetna župnija Maribor|študentski duhovnik v Mariboru]]. Sodeloval je pri več kot dvajsetih ljudskih misijonih po celi Sloveniji. Več let je bil svetovalec pri Škofiji Celje. Aktiven je pri [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtih]], pri spremljanju zakonskih skupin in na različne načine sodeluje v [[sinoda|pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem]], zlasti je bil dejaven pri redakciji krovnega pastoralnega načrta Pridite in poglejte (2012).{{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.slovid.com/branko+cestnik+slovenski+pastoralni+dan/12640/video video posnetek Slovenski pastoralni dan 2008 (intervju z Brankom Cestnikom)] * Spoznanje več, predsodek manj, gost Branko Cestnik, marec 2026 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih filozofov]] {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Cestnik, Branko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Klaretinci]] [[Kategorija:Univerzitetna župnija Maribor]] [[Kategorija:Župnija Frankolovo]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Cestnik, Branko]] 97flvloibqlz0rre077kr445it0rie2 0 239617 6732569 6324190 2026-08-08T05:25:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732569 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | nationality = {{ikona zastave|SLO}} [[Slovenci|slovenska]] }} '''Ivan Naraks''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[24. april]] [[1869]], [[Arja vas]], † [[14. julij]] [[1924]], [[Petrovče]]. == Življenje in delo == Izdelovanja orgel se je sprva učil pri svojem očetu, nato pa se je 4 leta izpopolnjeval v [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]], predvsem v [[Paderborn]]u in [[Berlin]]u, kjer je postal vodja delavnice. Po vrnitvi domov je orgle do 1906 izdeloval skupaj z očetom, nato pa se je osamosvojil. Novih orgel je napravil 12, zadnje za [[Dornava|Dornavo]] pri [[Ptuj]]u (1923); največje in najboljše so orgle z 21 [[register|registri]] na [[Teharje|Teharjah]] (1909). Mnogo orgel je tudi popravil, zlasti po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je nadomeščal med vojno odvzete piščali z novimi. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=385028|avtor=Premrl Stanko|ime=Naraks Ivan|vir=SBL}} {{škrbina-bio}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Naraks, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] gpvr701co6rcn9xoqsj7e73yz74b17p 6732588 6732569 2026-08-08T06:13:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. 6732588 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | nationality = {{ikona zastave|SLO}} [[Slovenci|slovenska]] }} '''Ivan Naraks''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[24. april]] [[1869]], [[Arja vas]], † [[14. julij]] [[1924]], [[Petrovče]]. == Življenje in delo == Izdelovanja orgel se je sprva učil pri svojem očetu, nato pa se je 4 leta izpopolnjeval v [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]], predvsem v [[Paderborn]]u in [[Berlin]]u, kjer je postal vodja delavnice. Po vrnitvi domov je orgle do 1906 izdeloval skupaj z očetom, nato pa se je osamosvojil. Novih orgel je napravil 12, zadnje za [[Dornava|Dornavo]] pri [[Ptuj]]u (1923); največje in najboljše so orgle z 21 [[register|registri]] na [[Teharje|Teharjah]] (1909). Mnogo orgel je tudi popravil, zlasti po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je nadomeščal med vojno odvzete piščali z novimi. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=385028|avtor=Premrl Stanko|ime=Naraks Ivan|vir=SBL}} {{škrbina-bio}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Naraks, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 2q893vsewve02wdah06t5of6dnm1z01 2 240887 6732219 6726545 2026-08-07T13:23:47Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6732219 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Pahomij Gačić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik63 - Aleksandar Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik64 - Hamdija Pozderac]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik65 - Sulejman Ugljanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik67 - German Đorić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik68 - Pavel Stojčević]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik69 - Univerza v Atenah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik70 - Irenej Gavrilović]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] 3ueudfcameub59aunnfsl0w0u26g011 0 242518 6732235 5521410 2026-08-07T13:40:18Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Janko Vukotić |allegiance= [[Slika:Flag of the Kingdom of Montenegro.svg|22px]][[Črna gora]] <br /> {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina SHS]] |serviceyears=[[1886]]–[[1927]] |rank=[[General]]/[[Vojvoda]] |commands= |unit= |battles=[[Prva balkanska vojna]], [[Druga balkanska vojna]], [[Prva svetovna vojna]] <br /> * [[Bitka na Mojkovacu]] |awards= |family= |laterwork= |portrayedby= |enteredservice= }} '''Janko Vukotić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]] in [[politik]], * [[18. februar]] [[1866]], [[Čevo]], [[Črna gora]], † [[4. februar]] [[1927]], [[Beograd]]. Vojaško izobrazbo je pridobil v [[Modena|Modeni]]. Poveljeval je v [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] in [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] ter deloval tudi v črnogorski vladi. Do konca vojaške kariere je napredoval do čina armadnega [[general]]a (v vojski [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vukotić, Janko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Osebnosti prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] ntbp0tmq2jrsb4f486vapyrza61hp2w 6732236 6732235 2026-08-07T13:41:29Z Engelbert 76895 pp 6732236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Janko Vukotić |allegiance= [[Slika:Flag of the Kingdom of Montenegro.svg|22px]][[Črna gora]] <br /> {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina SHS]] |serviceyears=[[1886]]–[[1927]] |rank=[[General]]/[[Vojvoda]] |commands= |unit= |battles=[[Prva balkanska vojna]], [[Druga balkanska vojna]], [[Prva svetovna vojna]] <br /> * [[Bitka na Mojkovacu]] |awards= |family= |laterwork= |portrayedby= |enteredservice= }} '''Janko Vukotić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]] in [[politik]], * [[18. februar]] [[1866]], [[Čevo]], [[Črna gora]], † [[4. februar]] [[1927]], [[Beograd]]. Vojaško izobrazbo je pridobil v [[Modena|Modeni]]. Poveljeval je v [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] in [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] ter deloval tudi v črnogorski vladi. Do konca vojaške kariere je napredoval do čina armadnega [[general]]a (v vojski [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vukotić, Janko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Osebnosti prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] n33qyvbnhr3nx3pq83cvz7g4kmzauhj 0 243003 6732568 5755599 2026-08-08T05:24:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Martin Zeichen | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Martin Cajhen | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Martin Zeichen''' (tudi '''Cajhen'''), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * (?) [[1821]], [[Trbovlje]], † [[29. julij]] [[1866]], [[Polzela]]. == Življenje in delo == Izdelave orgel se je učil pri J. Krainzu [[Gradec|Gradcu]], se nato nekaj časa izpopolnjeval pri Karlu Hessu na [[Dunaj]]u in E. F. Walckerju v [[Ludwigsburg]]u. Po vrnitvi domov je v letih 1846–1854 delal pri Alojzu Hörbigerju v [[Celje|Celju]], ko se je ta preselil na Dunaj, pa je 1855 odprl lastno delavnico v Trbovljah in jo 1861 prenesel v Polzelo. Izdeloval je dobre mehanske orgle (10–18 [[register|registrov]]) za [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[Solčava]] (1860), in [[Brezje, Mozirje|Brezje pri Mozirju]], Trbovlje (1861), [[Zavodnje]] (1862) in [[Bele Vode]] (18 reg.), [[Šoštanj]] in [[Teharje]] (1863). Ko je delal pri A. Hörbigerju, je sodeloval pri izdelavi orgel za kraje: Bele Vode, [[Gornji Grad]], [[Griže, Žalec|Griže]] pri Žalcu, [[Vransko]], [[Razbor pri Čemšeniku]], [[Vrh nad Laškim]], po [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] pa popravljal tiste, ki jih je bil izdelal Jernej Billich. == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862013|avtor=Lisac Ljubomir Andrej|ime=Zeichen Martin|vir=SBL}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zeichen, Martin}} [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] rnp4r96susfuqak4mkqwcbg7qewmtc0 6732589 6732568 2026-08-08T06:14:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. 6732589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Martin Zeichen | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Martin Cajhen | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Martin Zeichen''' (tudi '''Cajhen'''), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * (?) [[1821]], [[Trbovlje]], † [[29. julij]] [[1866]], [[Polzela]]. == Življenje in delo == Izdelave orgel se je učil pri J. Krainzu [[Gradec|Gradcu]], se nato nekaj časa izpopolnjeval pri Karlu Hessu na [[Dunaj]]u in E. F. Walckerju v [[Ludwigsburg]]u. Po vrnitvi domov je v letih 1846–1854 delal pri Alojzu Hörbigerju v [[Celje|Celju]], ko se je ta preselil na Dunaj, pa je 1855 odprl lastno delavnico v Trbovljah in jo 1861 prenesel v Polzelo. Izdeloval je dobre mehanske orgle (10–18 [[register|registrov]]) za [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[Solčava]] (1860), in [[Brezje, Mozirje|Brezje pri Mozirju]], Trbovlje (1861), [[Zavodnje]] (1862) in [[Bele Vode]] (18 reg.), [[Šoštanj]] in [[Teharje]] (1863). Ko je delal pri A. Hörbigerju, je sodeloval pri izdelavi orgel za kraje: Bele Vode, [[Gornji Grad]], [[Griže, Žalec|Griže]] pri Žalcu, [[Vransko]], [[Razbor pri Čemšeniku]], [[Vrh nad Laškim]], po [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] pa popravljal tiste, ki jih je bil izdelal Jernej Billich. == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862013|avtor=Lisac Ljubomir Andrej|ime=Zeichen Martin|vir=SBL}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zeichen, Martin}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] f30ft8d719pv4edg9rmrmmlm28gxa5d 6732590 6732589 2026-08-08T06:14:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6732590 wikitext text/x-wiki {{brez virov}}{{Infopolje Oseba | name = Martin Zeichen | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Martin Cajhen | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Martin Zeichen''' (tudi '''Cajhen'''), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * (?) [[1821]], [[Trbovlje]], † [[29. julij]] [[1866]], [[Polzela]]. == Življenje in delo == Izdelave orgel se je učil pri J. Krainzu [[Gradec|Gradcu]], se nato nekaj časa izpopolnjeval pri Karlu Hessu na [[Dunaj]]u in E. F. Walckerju v [[Ludwigsburg]]u. Po vrnitvi domov je v letih 1846–1854 delal pri Alojzu Hörbigerju v [[Celje|Celju]], ko se je ta preselil na Dunaj, pa je 1855 odprl lastno delavnico v Trbovljah in jo 1861 prenesel v Polzelo. Izdeloval je dobre mehanske orgle (10–18 [[register|registrov]]) za [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[Solčava]] (1860), in [[Brezje, Mozirje|Brezje pri Mozirju]], Trbovlje (1861), [[Zavodnje]] (1862) in [[Bele Vode]] (18 reg.), [[Šoštanj]] in [[Teharje]] (1863). Ko je delal pri A. Hörbigerju, je sodeloval pri izdelavi orgel za kraje: Bele Vode, [[Gornji Grad]], [[Griže, Žalec|Griže]] pri Žalcu, [[Vransko]], [[Razbor pri Čemšeniku]], [[Vrh nad Laškim]], po [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] pa popravljal tiste, ki jih je bil izdelal Jernej Billich. == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862013|avtor=Lisac Ljubomir Andrej|ime=Zeichen Martin|vir=SBL}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zeichen, Martin}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 5wei60w0rmy2axgzw4w821y1wiemiw0 0 252948 6732500 6337868 2026-08-07T21:37:29Z Upwinxp 126544 prebivalstvo 2021 6732500 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Vrbnik |slika=Vrbnik krk croatia.jpg |napis= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] |obcina=[[Občina Vrbnik|Vrbnik]] |prebivalstvo=887 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=40 |postna=51516 |posta=Vrbnik |registrska=RI }} '''Vrbnik''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Verbenico'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] na otoku [[Krk]]u, ki je središče [[občina Vrbnik|občine Vrbnik]]; le-ta pa spada pod [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Zgodovina == Vrbnik se je razvil na mestu [[prazgodovina|prazgodovinskega]] naselja. V starih listinah se današnje naselje prvič omenja leta 1100. V zalivu [[Sveti Marak]] so odkrili [[antika|antične]] [[grob]]ove. V [[srednji vek|srednjem veku]] bil Vrbnik frankopanska [[fortifikacija|utrdba]], ki je leta [[1388]] dobil svoj statut, pisan v [[glagolica|glagolici]]. Iz tistih časov so ohranjeni neznatni ostanki srednjeveškega [[obrambni zid|obrambnega zidu]] z [[obrambni stolp|obrambnimi stolpi]]. Na vrbničkem polju so ostanki ruševin utrdbe ''Gradac''. [[Župnijska cerkev]] je bila postavljena na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Kasneje je bila večkrat pregrajena. Renesančni [[zvonik]] ob cerkvi je bil postavljen [[1527]]. V cerkvi stoji [[renesansa|renesančni]] [[oltar]] iz 15. stoletja. Na mestnem [[pokopališče|pokopališču]] stoji [[gotika|gotska]] [[kapelica]] ''sv. Ivana'' iz 15. stoletja. V bližnjem zalivu ''sv. Jurija'' pa stoji srednjeveška cerkvica z ostanki [[romanika|romanske]] zidne dekoracije. Znamenitost kraja je [[knjižnica]] bratov »Vitezić«, v kateri hranijo več kot 15 000 enot. V njenem fondu so tudi rokopisi v glagolici in iluminiran »vrbnički misal« iz 15. stoletja in več [[inkunabula|inkunabul]]. Knjižnica hrani tudi slikovno podobo iz treh delov (triptih) »Bogorodica sa svecima«, ki je nastala v 16. stoletju.<ref>Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971</ref> == Geografija == Vrbnik leži na [[vzhod]]ni strani otoka [[Krk]]a, na celini nasproti njega leži [[Novi Vinodolski]]. Stari del naselja je na [[topografski vrh|vrhu]] 50 [[mnm]] visoke prepadne stene nad [[morje]]m, novejši del pa se razprostira ob strmi ulici proti manjšemu pristanišču, ki leži v [[zaliv]]u. Pristanišče je zavarovano pred vsemi [[veter|vetrovi]], razen [[burja|burjo]]. Plovila je mogoče privezovati na notranji strani [[valobran]]a, na koncu katerega stoji [[svetilnik]], ali pa na glavnem [[pomol]]u. Ob burji je sicer privez manj zanesljiv, vplutje in izplutje pa včasih nevarno. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. Nazivni domet svetilnika je 3 [[morska milja|milje]]. == Gospodarstvo == Poleg [[turizem|turizma]], v kraju je [[hotel]] Argentum, se prebivalci ukvarjajo še s [[poljedelstvo]]m. Zaledje Vrbnika je ''Vrbničko polje'', zasejano z [[vinograd]]i. Tu pridelujejo [[vino|sortno vino]] »Vrbnička žlahtina«. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="17" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 || 2021 |- | 1241 || 1364 || 1545 || 1639 || 1774 || 1821 || 1791 || 1748 || 1532 || 1408 || 1254 || 1052 || 938 || 950 || 944 || 948 || 887 |- |} == Ljudje, povezani s krajem == * [[Josip Bozanić]] (rojen [[1949]]), [[hrvati|hrvaški]] [[kardinal]] == Galerija slik == <gallery> Slika:Vrbnik - wyspa Krk.JPG|Vrbnik Slika:Vrbnik2.jpg|Staro mestno jedro Vrbnika Slika:Blaz baromov spomenik vrbnik 07.jpg|Spomenik Blažu Baromovu Slika:Blaz Baromov Vrbnik 07.jpg|Blaž Baromov-napisna plošča </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Vrbnik}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Krk]] i94lhjxw499m312su1fhiw3d4drc1kl 6732512 6732500 2026-08-07T21:58:42Z Mnogoterost 140263 italijansko ime mesta ni relevantno 6732512 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Vrbnik |slika=Vrbnik krk croatia.jpg |napis= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] |obcina=[[Občina Vrbnik|Vrbnik]] |prebivalstvo=887 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=40 |postna=51516 |posta=Vrbnik |registrska=RI }} '''Vrbnik''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] na otoku [[Krk]]u, ki je središče [[občina Vrbnik|občine Vrbnik]]; le-ta pa spada pod [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Zgodovina == Vrbnik se je razvil na mestu [[prazgodovina|prazgodovinskega]] naselja. V starih listinah se današnje naselje prvič omenja leta 1100. V zalivu [[Sveti Marak]] so odkrili [[antika|antične]] [[grob]]ove. V [[srednji vek|srednjem veku]] bil Vrbnik frankopanska [[fortifikacija|utrdba]], ki je leta [[1388]] dobil svoj statut, pisan v [[glagolica|glagolici]]. Iz tistih časov so ohranjeni neznatni ostanki srednjeveškega [[obrambni zid|obrambnega zidu]] z [[obrambni stolp|obrambnimi stolpi]]. Na vrbničkem polju so ostanki ruševin utrdbe ''Gradac''. [[Župnijska cerkev]] je bila postavljena na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Kasneje je bila večkrat pregrajena. Renesančni [[zvonik]] ob cerkvi je bil postavljen [[1527]]. V cerkvi stoji [[renesansa|renesančni]] [[oltar]] iz 15. stoletja. Na mestnem [[pokopališče|pokopališču]] stoji [[gotika|gotska]] [[kapelica]] ''sv. Ivana'' iz 15. stoletja. V bližnjem zalivu ''sv. Jurija'' pa stoji srednjeveška cerkvica z ostanki [[romanika|romanske]] zidne dekoracije. Znamenitost kraja je [[knjižnica]] bratov »Vitezić«, v kateri hranijo več kot 15 000 enot. V njenem fondu so tudi rokopisi v glagolici in iluminiran »vrbnički misal« iz 15. stoletja in več [[inkunabula|inkunabul]]. Knjižnica hrani tudi slikovno podobo iz treh delov (triptih) »Bogorodica sa svecima«, ki je nastala v 16. stoletju.<ref>Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971</ref> == Geografija == Vrbnik leži na [[vzhod]]ni strani otoka [[Krk]]a, na celini nasproti njega leži [[Novi Vinodolski]]. Stari del naselja je na [[topografski vrh|vrhu]] 50 [[mnm]] visoke prepadne stene nad [[morje]]m, novejši del pa se razprostira ob strmi ulici proti manjšemu pristanišču, ki leži v [[zaliv]]u. Pristanišče je zavarovano pred vsemi [[veter|vetrovi]], razen [[burja|burjo]]. Plovila je mogoče privezovati na notranji strani [[valobran]]a, na koncu katerega stoji [[svetilnik]], ali pa na glavnem [[pomol]]u. Ob burji je sicer privez manj zanesljiv, vplutje in izplutje pa včasih nevarno. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. Nazivni domet svetilnika je 3 [[morska milja|milje]]. == Gospodarstvo == Poleg [[turizem|turizma]], v kraju je [[hotel]] Argentum, se prebivalci ukvarjajo še s [[poljedelstvo]]m. Zaledje Vrbnika je ''Vrbničko polje'', zasejano z [[vinograd]]i. Tu pridelujejo [[vino|sortno vino]] »Vrbnička žlahtina«. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="17" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 || 2021 |- | 1241 || 1364 || 1545 || 1639 || 1774 || 1821 || 1791 || 1748 || 1532 || 1408 || 1254 || 1052 || 938 || 950 || 944 || 948 || 887 |- |} == Ljudje, povezani s krajem == * [[Josip Bozanić]] (rojen [[1949]]), [[hrvati|hrvaški]] [[kardinal]] == Galerija slik == <gallery> Slika:Vrbnik - wyspa Krk.JPG|Vrbnik Slika:Vrbnik2.jpg|Staro mestno jedro Vrbnika Slika:Blaz baromov spomenik vrbnik 07.jpg|Spomenik Blažu Baromovu Slika:Blaz Baromov Vrbnik 07.jpg|Blaž Baromov-napisna plošča </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Vrbnik}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Krk]] ipigom1tujde0fm0rqos51cg9kuyi1y 0 257525 6732170 6596317 2026-08-07T12:01:15Z Engelbert 76895 pp 6732170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radoje Sekulić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radoje Sekulić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[23. november]] [[1914]], † ?. == Življenjepis == Leta 1935 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil politični komisar divizije, predavatelj na [[Višja vojaška akademija JLA|VVA JLA]] in [[VVPA JLA]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 8, str. 500. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sekulić, Radoje}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaškopomorske akademije Jugoslovanske ljudske armade]] 9uofe1svflxk3k4omugz284pl8a049u 0 257561 6732169 6596350 2026-08-07T11:59:12Z Engelbert 76895 /* Življenjepis */ tn 6732169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Zarija Stojović |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1977 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Zarija Stojović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[31. marec]] [[1919]], † [[4. junij]] [[2013]]. == Življenjepis == Stojović, po poklicu učitelj se je leta 1940 pridružil [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in naslednje leto [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot in na različno partijsko-političnih položajih. Po vojni je bil politični komisar divizije, pomočnik poveljnika korpusa, pomočnik načelnika VA KoV, pomočnik načelnika za [[MPV]] [[VVA JLA]],... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 165. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Stojović, Zarija}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Vojaški akademiji Kopenske vojske JLA]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji vojaški akademiji Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] c3bhbnehpk3wlyzh4l457yi3u4oyraw 0 257595 6732173 6596362 2026-08-07T12:11:57Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vladimir Šćekić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath=<!--wikidata--> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1977 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Vladimir Šćekić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1917]], † [[29. oktober]] [[2004]]. == Življenjepis == Šćekić, študent Pravne fakultete v Beogradu, se je leta 1937 pridružil [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; zaradi revolucionarne dejavnosti je bil aretiran in obsojen. Leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in med vojno je opravljal različne partijsko-politične dolžnosti. Po vojni je bil politični komisar armade, [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|KNOJ]] in [[Jugoslovanska vojna mornarica|JVM]]; poveljnik vojaškega področja, načelnik uprave v [[GŠ JLA]], poveljnik Obmejnih enot JLA,.... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 487. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Šćekić, Vladimir}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda domovinske vojne]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] hxcjkav8e7jbw0p03tciitj1m0em3ty 0 257603 6732176 6596370 2026-08-07T12:22:50Z Engelbert 76895 slika z WD 6732176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Zarije Škerović |image= |caption=Zarije Škerović (drugi z desne) |nickname= |placeofbirth=<!--WD--> |placeofdeath=<!--WD--> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1972 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Zarije Škerović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[19. januar]] [[1914]], † [[1999]]. == Življenjepis == Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]; med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil načelnik Vojaško-politične šole, pomočnik poveljnika za [[MPV]] korpusa in armade,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 500. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Škerović, Zarije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] 7j0b8y94at4s9eejohhi9odjth4xkq0 0 257624 6732181 6596390 2026-08-07T12:36:53Z Engelbert 76895 pp, pnp, zp 6732181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Velimir Terzić |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1929–1941<br>1941–1955 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Velimir Terzić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[26. april]] [[1908]], † [[13. december]] [[1983]]. == Življenjepis == Terzić, častnik VKJ, se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil načelnik [[Generalštab NOV in PO Črne gore in Boko|Generalštaba NOV in PO za Črno goro in Boko]], namestnik poveljnika 5. črnogorske proletarske brigade, načelnik štaba 4. operativne cone Hrvaške, namestnik načelnika Vrhovnega štaba NOV in POJ, načelnik [[Generalštab NOV in PO Hrvaške|Generalštaba NOV in PO Hrvaške]], pomočnik načelnika [[GŠ JLA]],... Po vojni je bil pomočnik ministra ljudske obrambe, poveljnik armade, načelnik [[VVA JLA]], glavni inšpektor JLA, načelnik Vojaškozgodovinskega inštituta JLA, direktor [[JAT]]a (1959–1960),... == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 775. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Terzic%CC%81/Velimir/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Terzić, Velimir}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Srbski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Načelniki Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Načelniki GŠ NOV in PO za Črno goro in Boko]] [[Kategorija:Načelniki GŠ NOV in PO Hrvaške]] [[Kategorija:Glavni inšpektorji JLA]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] 0shgc2huwqk44mga85t4j7jwqrk9pqj 6732183 6732181 2026-08-07T12:39:00Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Velimir Terzić |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1929–1941<br>1941–1955 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Velimir Terzić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[26. april]] [[1908]], † [[13. december]] [[1983]]. == Življenjepis == Terzić, častnik VKJ, se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil načelnik [[Generalštab NOV in PO Črne gore in Boko|Generalštaba NOV in PO za Črno goro in Boko]], namestnik poveljnika 5. črnogorske proletarske brigade, načelnik štaba 4. operativne cone Hrvaške, namestnik načelnika Vrhovnega štaba NOV in POJ, načelnik [[Generalštab NOV in PO Hrvaške|Generalštaba NOV in PO Hrvaške]], pomočnik načelnika [[GŠ JLA]],... Po vojni je bil pomočnik ministra ljudske obrambe, poveljnik armade, načelnik [[VVA JLA]], glavni inšpektor JLA, načelnik Vojaškozgodovinskega inštituta JLA, direktor [[JAT]]a (1959–1960),... == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 775. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Terzic%CC%81/Velimir/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Terzić, Velimir}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Srbski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Načelniki Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Načelniki GŠ NOV in PO za Črno goro in Boko]] [[Kategorija:Načelniki GŠ NOV in PO Hrvaške]] [[Kategorija:Glavni inšpektorji JLA]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] s99eq8r2sv4k8pzpcwwlkpmwdwj3za9 0 257648 6732239 6596409 2026-08-07T13:52:22Z Engelbert 76895 pp 6732239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Veljko Vlahović |lived= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Španska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Veljko Vlahović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[revolucionar]] in [[politik]], * [[2. september]] [[1914]], † [[7. marec]] [[1975]]. == Življenjepis == Leta 1933 je postal član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]] in čez dve leti član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; deloval je tako v jugoslovanskem kot evropskem prostoru pri organizaciji mladinskih dogodkov. V španski državljanski vojni je deloval med januarjem 1937 in junijem 1938. Leta 1939 je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je postal jugoslovanski predstavnik v Komunistični mladinski internacionali; v tej vlogi je deloval vse do leta 1944, ko se je vrnil v Jugoslavijo. Po vojni je bil predsednik Sveta za zunanje zadeve, namestnik ministra za notranje zadeve, direktor časopisa ''Borba'', zvezni poslanec, član CK ZKJ, od 1958 njegovega izvršnega komiteja, 1964 je postal tudi sekretar CK ZKJ (poleg Kardelja in Rankovića, torej četrti človek v "partiji") in od 1966 član predsedstva (CK) ZKJ, kasneje je bil mdr. tudi predsednik konference ZK Beograda. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 527. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vlahović, Veljko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske velike zvezde]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Junaki socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] 21bfnuu4dst6hkrcd7cugkg15a046at 6732241 6732239 2026-08-07T14:00:02Z Engelbert 76895 + 7 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske velike zvezde]]→[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Veljko Vlahović |lived= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Španska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Veljko Vlahović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[revolucionar]] in [[politik]], * [[2. september]] [[1914]], † [[7. marec]] [[1975]]. == Življenjepis == Leta 1933 je postal član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]] in čez dve leti član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; deloval je tako v jugoslovanskem kot evropskem prostoru pri organizaciji mladinskih dogodkov. V španski državljanski vojni je deloval med januarjem 1937 in junijem 1938. Leta 1939 je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je postal jugoslovanski predstavnik v Komunistični mladinski internacionali; v tej vlogi je deloval vse do leta 1944, ko se je vrnil v Jugoslavijo. Po vojni je bil predsednik Sveta za zunanje zadeve, namestnik ministra za notranje zadeve, direktor časopisa ''Borba'', zvezni poslanec, član CK ZKJ, od 1958 njegovega izvršnega komiteja, 1964 je postal tudi sekretar CK ZKJ (poleg Kardelja in Rankovića, torej četrti človek v "partiji") in od 1966 član predsedstva (CK) ZKJ, kasneje je bil mdr. tudi predsednik konference ZK Beograda. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 527. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vlahović, Veljko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Junaki socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Črnogorski španski borci]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]] 3v2l72wx45q965282vrl0py23tmbpm6 0 257661 6732193 6596415 2026-08-07T12:52:15Z Engelbert 76895 pp 6732193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dimitrije Vojvodić |image= |caption= |nickname=»Zeko« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1963 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands=[[13. (primorsko-goranska) divizija (NOVJ)|13. (primorsko-goranska) divizija]]<br>[[7. banijska brigada (NOVJ)|7. banijska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dimitrije Vojvodić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[9. maj]] [[1908]], † [[25. julij]] [[1987]]. == Življenjepis == Vojvodić, študent [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravne fakultete v Beogradu]], se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil na različnih poveljniških položajih; nazadnje je bil poveljnik [[13. (primorsko-goranska) divizija (NOVJ)|13. divizije]]. Po vojni je bil poveljnik divizije, načelnik uprave v [[Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo SFRJ|DSNO]], načelnik razreda v VVA JLA,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 588-9. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vojvodić, Dimitrije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji vojaški akademiji Jugoslovanske ljudske armade]] douq9prifk0mgf8uwgtexhcq1j9z3lh 6732197 6732193 2026-08-07T12:55:33Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dimitrije Vojvodić |image= |caption= |nickname=»Zeko« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1963 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands=[[13. (primorsko-goranska) divizija (NOVJ)|13. (primorsko-goranska) divizija]]<br>[[7. banijska brigada (NOVJ)|7. banijska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dimitrije Vojvodić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[9. maj]] [[1908]], † [[25. julij]] [[1987]]. == Življenjepis == Vojvodić, študent [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravne fakultete v Beogradu]], se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil na različnih poveljniških položajih; nazadnje je bil poveljnik [[13. (primorsko-goranska) divizija (NOVJ)|13. divizije]]. Po vojni je bil poveljnik divizije, načelnik uprave v [[Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo SFRJ|DSNO]], načelnik razreda v VVA JLA,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 588-9. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vojvodić, Dimitrije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji vojaški akademiji Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] dwtnpj348soo79sf1rceofuxn3bqvdi 0 257663 6732202 6596418 2026-08-07T13:06:28Z Engelbert 76895 pp 6732202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radovan Vojvodić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1971 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radovan Vojvodić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[27. november]] [[1922]], [[Gluhi Do]], [[Črna gora]] † 2000, [[Beograd]], [[Srbija]]. == Življenjepis == Leta 1940 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in naslednje leto je postal pripadnik [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil na različnih partijsko-političnih položajih. Po vojni je bil jugoslovanski predstavnik pri silah OZN v Egiptu, vojaški ataše v Grčiji in Združenem kraljestvu, načelnik katedre v VVA JLA, namestnik glavnega urednika ''Vojne enciklopedije'', načelnik uprave v [[Zvezno ministrstvo za ljudsko obrambo SFRJ|SSNO]], član [[CK KPJ|CK ZKJ]] (1974-1982). == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 589. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vojvodić, Radovan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Črnogorski uredniki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji vojaški akademiji Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] hhq9668xpmahkcnhg509oe8f7qe11gx 6732212 6732202 2026-08-07T13:17:07Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]]; +[[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radovan Vojvodić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1971 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radovan Vojvodić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[27. november]] [[1922]], [[Gluhi Do]], [[Črna gora]] † 2000, [[Beograd]], [[Srbija]]. == Življenjepis == Leta 1940 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in naslednje leto je postal pripadnik [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil na različnih partijsko-političnih položajih. Po vojni je bil jugoslovanski predstavnik pri silah OZN v Egiptu, vojaški ataše v Grčiji in Združenem kraljestvu, načelnik katedre v VVA JLA, namestnik glavnega urednika ''Vojne enciklopedije'', načelnik uprave v [[Zvezno ministrstvo za ljudsko obrambo SFRJ|SSNO]], član [[CK KPJ|CK ZKJ]] (1974-1982). == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 589. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vojvodić, Radovan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Črnogorski uredniki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji vojaški akademiji Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]] gvidsgy6ryn71gg3uq8ynzrawf8hgey 0 257668 6732216 6596420 2026-08-07T13:21:17Z Engelbert 76895 pnp 6732216 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dimitrije Vrbica |lived=<!--wikidata--> |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dimitrije "Migo" Vrbica''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[24. oktober]] [[1916]], [[Podgorica]], † [[1981]], [[Beograd]]. == Življenjepis == Leta 1934 je postal član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], leta 1936 [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot, nazadnje [[24. (srbska) divizija (NOVJ)|24. divizije]]. Po vojni je bil politični komisar divizije, glavni inštruktor Politične uprave JLA, pomočnik poveljnika za zaledje armade, inšpektor v Glavnem inšpektoratu JLA,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 615. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{DEFAULTSORT:Vrbica, Dimitrije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] 3noub0mbdco0jv0ygqnp6g8s2cqd1la 6732218 6732216 2026-08-07T13:22:42Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]; +[[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dimitrije Vrbica |lived=<!--wikidata--> |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dimitrije "Migo" Vrbica''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[24. oktober]] [[1916]], [[Podgorica]], † [[1981]], [[Beograd]]. == Življenjepis == Leta 1934 je postal član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], leta 1936 [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot, nazadnje [[24. (srbska) divizija (NOVJ)|24. divizije]]. Po vojni je bil politični komisar divizije, glavni inštruktor Politične uprave JLA, pomočnik poveljnika za zaledje armade, inšpektor v Glavnem inšpektoratu JLA,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 615. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{DEFAULTSORT:Vrbica, Dimitrije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]] 7g57xioah0o50xuff5y36i6dyp1yp22 0 257669 6732261 6596422 2026-08-07T14:49:48Z Engelbert 76895 pp, zp 6732261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ljubo Vučković |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1935–1941<br>1941–1975 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands=[[13. korpus (NOVJ)|13. korpus]]<br>[[2. proletarska divizija (NOVJ)|2. proletarska divizija]]<br>[[4. proletarska brigada (NOVJ)|4. proletarska brigada]]<br>[[2. proletarska brigada (NOVJ)|2. proletarska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ljubo Vučković''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[22. januar]] [[1915]], † [[7. julij]] [[1976]]. == Življenjepis == Vučković, častnik VKJ, se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil poveljnik bataljona [[Lovćenski odred|Lovćenskega odreda]], bataljona [[4. proletarska brigada (NOVJ)|4. proletarske (črnogorske) brigade]], [[2. proletarska divizija (NOVJ)|2. proletarske divizije]], poveljnik [[13. korpus (NOVJ)|13. korpusa]] in načelnik štaba [[2. armada (NOVJ)|2. armade]]. Po vojni je bil [[načelnik Generalštaba JLA]], načelnik [[VVA JLA]], ... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 626. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Vu%C4%8Dkovi%C4%87/Ljubo/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vučković, Ljubo}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba JLA]] [[Kategorija:Načelniki Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Člani Sveta ljudske obrambe SFRJ]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] 9vjekysy7dldnxl75a5unz62k8z2na8 6732265 6732261 2026-08-07T14:52:38Z Engelbert 76895 odstranil [[Kategorija:Načelniki Generalštaba JLA]]; dodal [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ljubo Vučković |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1935–1941<br>1941–1975 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands=[[13. korpus (NOVJ)|13. korpus]]<br>[[2. proletarska divizija (NOVJ)|2. proletarska divizija]]<br>[[4. proletarska brigada (NOVJ)|4. proletarska brigada]]<br>[[2. proletarska brigada (NOVJ)|2. proletarska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ljubo Vučković''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[22. januar]] [[1915]], † [[7. julij]] [[1976]]. == Življenjepis == Vučković, častnik VKJ, se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil poveljnik bataljona [[Lovćenski odred|Lovćenskega odreda]], bataljona [[4. proletarska brigada (NOVJ)|4. proletarske (črnogorske) brigade]], [[2. proletarska divizija (NOVJ)|2. proletarske divizije]], poveljnik [[13. korpus (NOVJ)|13. korpusa]] in načelnik štaba [[2. armada (NOVJ)|2. armade]]. Po vojni je bil [[načelnik Generalštaba JLA]], načelnik [[VVA JLA]], ... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 626. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Vu%C4%8Dkovi%C4%87/Ljubo/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vučković, Ljubo}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Načelniki Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Člani Sveta ljudske obrambe SFRJ]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] nf6qvgckjajwg2wwvh7scqd18wt04dj 0 257675 6732277 6596427 2026-08-07T15:00:02Z Engelbert 76895 pp 6732277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bogdan Vujošević |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1970 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Bogdan Vujošević''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1912]], † [[10. julij]] [[1981]]. == Življenjepis == Leta 1936 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]; med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil politični komisar divizije, načelnik političnega oddelka armade, načelnik Kadrovske uprave Politične uprave JLA, politični komisar VVA JLA, načelnik Politične šole JLA,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 628. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vujošević, Bogdan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Načelniki Politične šole JLA]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] rmlduk8t0d6qdfo5fr7wzy2jju7a8xp 0 257678 6732282 6596433 2026-08-07T15:06:28Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Črnogorski španski borci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ratko Vujović |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1936–1939<br>1941–1976 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ratko Vujović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[16. december]] [[1916]], † [[29. oktober]] [[1977]]. == Življenjepis == Leta 1936 je odšel v Prago na študij agronomije, a je že istega leta odšel v Španijo, kjer se je do leta 1939 boril v španski državljanski vojni; vmes je leta 1938 postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]; med vojno je bil politični komisar in poveljnik več enot; nazadnje je bil načelnik Operativnega štaba za Kosmet. Po vojni je bil namestnik načelnika II. uprave GŠ JLA, pomočnik poveljnika za zaledje armade, poveljnik korpusa, načelnik uprave v [[Zvezno ministrstvo za ljudsko obrambo SFRJ|SSNO]],... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 628. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vujović, Ratko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Črnogorski španski borci]] j9usrn8nhc1b6jszfc5a6aox20ndqnd 0 257680 6732292 6596434 2026-08-07T15:10:09Z Engelbert 76895 odstranil [[Kategorija:Člani Ljudske skupščine Črne gore]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radovan Vukanović |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radovan Vukanović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[1. junij]] [[1906]], † [[26. avgust]] [[1987]]. == Življenjepis == Leta 1926 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1930 je absolviran na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]]. Med drugo svetovno vojno je bil politični komisar in poveljnik v več enotah; nazadnje je bil pomočnik poveljnika 2. armade. Po vojni je bil poveljnik armade, načelnik Uprave pehote JLA, načelnik VVA JLA,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 628. [[Slika:Jovo Kapičić and Radovan Vukanović.jpg|thumb|left|[[Jovo Kapičić]] in [[Radovan Vukanović]]]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vukanović, Radovan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Podčastniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Poslanci AVNOJ]] [[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] l3ktsn2q3ift393hpvhrzixkxh3k2tb 0 257684 6732222 6596437 2026-08-07T13:27:08Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Đoko Vukićević |image=<!--wikidata--> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- wikidata --> |placeofdeath=<!-- wikidata --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1963 |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Đoko Vukićević''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1914]], † [[14. januar]] [[2002]]. == Življenjepis == Leta 1933 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]; med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil politični komisar divizije. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 629. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vukićević, Đoko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje partijske šole Đuro Đaković]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] 9ovfsjpy9xcjkj8qnc9cxb1r72l11d4 0 257685 6732227 6596438 2026-08-07T13:30:43Z Engelbert 76895 pp 6732227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Svetozar Vukmanović |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Svetozar Vukmanović''' - '''Tempo''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[politik]] in [[general]], * [[3. avgust]] [[1912]], † [[6. december]] [[2000]]. == Življenjepis == Leta 1933 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in je bil zaradi revolucionarne dejavnosti večkrat aretiran in zaprt. 1940 je bil na državni konferenci izvoljen za člana [[CK KPJ]]. Leta 1941 je bil eden od organizatorjev [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]]; sprva je bil poveljnik Glavnega štaba NOV in PO Bosne in Hrvaške. Med vojno je bil mdr. napoten na Kosovo, v Albanijo in Makedonijo. Po vojni je bil načelnik Politične uprave JLA in pomočnik ministra ljudske obrambe, minister za rudarstvo, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, kandidat za člana politbiroja (1948), član izvršnega komiteja (1952), sekretariata CK in nato predsedstva CK ZKJ (1966). V 70. letih se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 629. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vukmanović, Svetozar}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] apf17qj8fzipbjbi56p5mtqfwf7wrub 6732229 6732227 2026-08-07T13:33:50Z Engelbert 76895 zp 6732229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Svetozar Vukmanović |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Svetozar Vukmanović''' - '''Tempo''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[politik]] in [[general]], * [[3. avgust]] [[1912]], † [[6. december]] [[2000]]. == Življenjepis == Leta 1933 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in je bil zaradi revolucionarne dejavnosti večkrat aretiran in zaprt. 1940 je bil na državni konferenci izvoljen za člana [[CK KPJ]]. Leta 1941 je bil eden od organizatorjev [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]]; sprva je bil poveljnik Glavnega štaba NOV in PO Bosne in Hrvaške. Med vojno je bil mdr. napoten na Kosovo, v Albanijo in Makedonijo. Po vojni je bil načelnik Politične uprave JLA in pomočnik ministra ljudske obrambe, minister za rudarstvo, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, kandidat za člana politbiroja (1948), član izvršnega komiteja (1952), sekretariata CK in nato predsedstva CK ZKJ (1966). V 70. letih se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 629. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Vukmanovic%CC%81/Svetozar/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vukmanović, Svetozar}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] gpypnkow6bqhz37zy1wvrnyvv1vola2 0 257690 6732230 6596442 2026-08-07T13:35:25Z Engelbert 76895 pp 6732230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Aleksandar Vukotić |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Aleksandar Vukotić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[20. oktober]] [[1920]], [[Nikšić]], † [[30. julij]] [[1976]], [[Pulj]]. == Življenjepis == Leta 1941 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med bojno je bil poveljnik in politični komisar več enot; nazadnje je bil politični komisar [[52. (kosmetska) divizija (NOVJ)|52. divizije]]. Po vojni je bil politični komisar divizije, glavni inšpektor v Politični upravi JLA, pomočnik poveljnika za MPV in pravne zadeve korpusa, namestnik načelnika uprave v [[Zvezno ministrstvo za ljudsko obrambo SFRJ|SSNO]],... == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 630. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vukotić, Aleksandar}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] 9uly18k9vxx7kljdpm77rrl7zv92dwe 0 257691 6732237 6596443 2026-08-07T13:48:04Z Engelbert 76895 + 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732237 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Vukotić |lived=<!--wikidata--> |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jovan Vukotić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[22. februar]] [[1907]], † [[25. januar]] [[1982]], [[Beograd]]. == Življenjepis == Vukotić, častnik VKJ, se je leta 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in naslednje leto še [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil poveljnik več enot, nazadnje [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|KNOJ]]. Po vojni je bil poveljnik KNOJ, načelnik Pehotnega šolskega centra, načelnik Vojaškozgodovinskega inštituta,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 630. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Vukotic%CC%81/Jovan/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vukotić, Jovan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] tijkdlx898lz0u2u0a6gmu4vp8ec1rd 0 257700 6732296 6596449 2026-08-07T15:14:18Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Beogradu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Veljko Zeković |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath=<!--wikidata--> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Veljko Zeković''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]] in [[politik]], * [[28. december]] [[1906]], [[Nikšić]], [[Kneževina Črna gora]], † [[9. september]] [[1985]], [[Beograd]], [[SR Srbija]], [[SFRJ]]. == Življenjepis == Leta 1934 se je pridružil [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1940 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|beograjski pravni fakulteti]]. Leta 1941 je bil eden od organizatorjev [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]] v Črni gori. Med vojno je opravljal različne partijsko-politične dolžnosti. Po vojni je bil republiški in zvezni minister, podpredsednik zvezne vlade (ZIS), nazadnje član Sveta federacije == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 692. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Zeković, Veljko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski nogometaši]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Ministri vlade Črne gore]] [[Kategorija:Ministri vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Beogradu]] 2uzps6nosvlnwm6u01e3yscw7k9pr26 0 257707 6732301 6596454 2026-08-07T15:19:28Z Engelbert 76895 pp 6732301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Božo Žarković |lived=<!--wikidata--> |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik VL in ZO]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Božo Žarković''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[25. april]] [[1920]], [[Nedajno]], [[Zetska oblast]], [[Kraljevina SHS]] (danes [[Črna gora]]), † [[10. maj]] [[2002]]. == Življenjepis == Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil politični komisar in na štabnih položajih več enot. Po vojno je bil načelnik oddelka v [[JVL in ZO]], načelnik [[VVVA JLA]], načelnik Visoke poveljniško-štabne šole VL in ZO JLA,.... == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 729. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Žarković, Božo}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje letalske vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojnoletalske inženirske akademije Žukovski]] jkhanxowiz29jxx2m51c6i32qkpolwr 0 257719 6732304 6596464 2026-08-07T15:21:51Z Engelbert 76895 pp 6732304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Stojan Žugić |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath=<!-- wikidata --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Stojan Žugić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[15. november]] [[1912]], [[Novakovići]], † [[1981]]. == Življenjepis == Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil poveljnik več enot in na različnih partijsko-političnih položajih. Po vojni je bil načelnik štaba Poveljstva obmejnih enot, načelnik štaba korpusa, načelnik operativnega oddelka armade,... == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 765. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{DEFAULTSORT:Žugić, Stojan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] btszkxy2kobi546lb7aa1vfzhztdx3h 0 261995 6732397 6729575 2026-08-07T17:06:16Z ~2026-32552-67 260877 /* F */ 6732397 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1929—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (1947—2022) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (1940?—2015) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Gregor Ficko]] (* 1964) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * Mateja Forštnarič * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) *[[Bruno Glaser]] * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Fran Krapež]] (1864—1935) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (1974–2026) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Marko Lukič]] (* 1969) *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—1997?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) * [[Vladimir Remec]] (1880—1965) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] ([[1928]]—2008) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) * [[Evgenija Šumi]] (1875—1936) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] rwfemtn2omd2irov57mta7uuzufnryy 0 263453 6732734 6674053 2026-08-08T11:16:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732734 wikitext text/x-wiki '''Prásévanje''' (ali '''kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja''') je v [[fizikalna kozmologija|fizikalni kozmologiji]] vrsta [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]], ki zapolnjuje [[Vesolje]], in izvira iz [[čas]]a, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 [[leto|let]] in imelo [[temperatura|temperaturo]] približno 3000 [[kelvin|K]].<ref name="apj142:419" /><ref name="de_vega_2002" /> Izraz ''prasevanje'', oziroma '''relíktno sévanje''', ki se večinoma rabi v [[astrofizika|astrofiziki]], je predlagal [[Josip Samujilovič Šklovski|Šklovski]].<ref name="sklo_1987" /> Drugi izraz se največ rabi v [[radijska astronomija|radioastronomiji]].<ref name="krugosvet" /> V tradicionalnem [[Daljnogled|optičnem daljnogledu]] je [[prostor]] med [[zvezda]]mi in [[galaksija]]mi, oziroma njihovo ozadje, [[črna|črno]]. V [[Radijski valovi|radijskem delu sprektra]] obstaja šibko sevanje ozadja, enako skoraj v vseh [[smer]]eh, in ni povezano z nobeno zvezdo, galaksijo ali drugim [[astronomsko telo|telesom]]. Sevanje je najmočnejše v [[mikrovalovi|mikrovalovnem]] delu [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnega spektra]]. Odkritje prasevanja ameriških radijskih astronomov [[Arno Allan Penzias|Penziasa]] in [[Robert Woodrow Wilson|Wilsona]] leta 1964 je predstavljalo vrhunec dela, začetega v 40. letih 20. stoletja. Zanj so leta 1978 Penziasu in Wilsonu podelili polovico [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade za fiziko]].<ref name="smoot group" /> Prasevanje se lahko dobro opiše kot [[sevanje]], ki je ostalo od zgodnje stopnje razvoja Vesolja, njegovo odkritje pa velja za temeljni preskus [[fizikalni model|modela]] [[prapok]]a Vesolja. Ko je bilo Vesolje mlado, pred nastankom zvezd in [[planet]]ov, je bilo gostejše, dosti bolj vroče in zapolnjeno s plazmo, sestavljeno predvsem iz [[Proton|protonov]] in težijih jeder, [[Elektron|elektronov]], [[Foton|fotonov]] in [[Temna snov|temne snovi]]. Zaradi velike gostote so se fotoni sipali na prostih elektronih s pomočjo [[Thomsonovo sipanje|Thomsonovega sipanja]]. To pomeni, da je bila njihova [[Povprečna prosta pot|prosta pot]] zelo kratka. Ko se je vesolje [[širjenje Vesolja|širilo]], sta se plazma in sevanje hladila, in, ko se je shladilo dovolj, so lahko nastali stabilni [[atom]]i. Ti atomi niso mogli več sipati fotonov, ki se od tedaj naprej proto širijo po vesolju in predstavljajo prasevanje. Ker zapolnjujejo vedno večje Vesolje, se njihova valovna dolžina daljša, kar imenujemo rdeči premik. Točne [[meritev|meritve]] prasevanja so za fizikalno kozmologijo zelo pomembne, saj mora vsak model Vesolja pojasniti to sevanje. Prasevanje ima toplotni spekter absolutno [[črno telo|črnega telesa]] pri temperaturi 2,7277 K, tako da je njegov vrh v mikrovalovnem delu s [[frekvenca|frekvenco]] 160,4 [[gigahertz|GHz]], kar odgovarja [[valovna dolžina|valovni dolžini]] 1,870 [[milimeter|mm]].<ref name="de_vega_2002" /> To velja za [[spektralna gostota|spektralno gostoto]] sevanja na enoto frekvence po [[Planckov zakon|Planckovem zakonu]]. Če se vzame gostota na enoto valovne dolžine, bo po [[Wienov zakon|Wienovem zakonu]] vrh pri valovni dolžini 1,062&nbsp;mm, kar odgovarja frekvenci 282,2&nbsp;GHz. Sevanje je skoraj, vendar ne popolnoma, enakomerno v vseh smereh, in kaže zelo značilen vzorec, enak dokaj enakomerno porazdeljenemu vročemu, [[rdeča|rdečemu]] [[plin]]u, če bi se razširil na sedanjo velikost Vesolja. Prostorski potenčni spekter (kako velika razlika se zazna glede na to kako daleč so območja na nebu) še posebej vsebuje majhne [[anizotropija|anizotropije]] ali nepravilnosti, ki se razlikujejo z velikostjo pregledanega območja. Izmerili so jih podrobno. Meritve se ujemajo s pričakovanim, če bi se majhne toplotne spremembe, ki jih povzročajo [[kvantna fluktuacija|kvantne fluktuacije]] [[snov]]i{{efn|Fluktuacija snovi je naraščanje in upadanje količine snovi na določenem področju oz. njeno spreminjanje, gibanje.}} v zelo majhnem prostoru, razširile na velikost [[opazljivo vesolje|opazljivega vesolja]], ki se ga vidi danes. To je še vedno zelo dejavno področje raziskovanj, kjer si znanstveniki želijo tako boljše podatke (na primer [[vesoljski observatorij]] [[Planck (vesoljski observatorij)|Planck]]) kot tudi boljše razlage začetnih pogojev metričnega širjenja prostora. Čeprav lahko splošna oblika spektra absolutno črnega telesa nastane z različnimi procesi, lahko edino model prapoka pojasni fluktuacije. Zaradi tega imajo kozmologi model prapoka Vesolja za najboljšo razlago prasevanja. == Značilnosti == [[slika:Cmbr.svg|thumb|right|250px|Spekter prasevanja [[meritev|izmerjen]] z inštrumentom FIRAS na [[umetni satelit|satelitu]] [[Cosmic Background Explorer|COBE]] je najbolj [[točnost|točno]] izmerjen [[spekter elektromagnetnega valovanja|spekter]] absolutno [[črno telo|črnega telesa]] v [[narava|naravi]].<ref name="dpf99" /> Podatkovne točke in [[standardna napaka|napake]] v grafu zakriva teoretična krivulja po [[Planckov zakon|Planckovem zakonu]].]] [[slika:COBE cmb fluctuations.png|thumb|right|250px|Slika temperaturnih sprememb prasevanja dveletnih opazovanj inštrumenta DMR na satelitu COBE. Podatki so zbrani med letoma 1990 in 1991.<ref>{{navedi splet|title= DMR Images|url= https://lambda.gsfc.nasa.gov/product/cobe/dmr_image.cfm|work=[[NASA]], [[Goddardovo središče za vesoljske polete|GSFC]]|date= |accessdate= 2017-03-12|language= en}}</ref>]] Prasevanje je [[izotropija|izotropno]] do približno enega dela na 100.000. [[kvadratična sredina|Koren kvadrata srednje vrednosti]] razlik je le 18 µK.<ref name="wrig_2004" /> Vrednost je dobljena, ko so odšteli [[dipol]]no anizotropijo, ki je posledica [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega premika]] mikrovalovnega sevanja ozadja zaradi naše svojske [[hitrost]]i relativne glede na sogibajoči vesoljski mirovni sistem. Ta značilnost je v skladu z [[gibanje]]m [[Zemlja|Zemlje]] s hitrostjo približno 627&nbsp;km/s proti [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Devica (ozvezdje)|Device]]. Inštrument FIRAS na [[NASA|Nasinem]] [[umetni satelit|satelitu]] [[Cosmic Background Explorer]] (COBE) je točno izmeril spekter mikrovalovnega ozadja. Člani projekta so primerjali izmerjeno prasevanje z notranjim referenčnim črnim telesom, spektra pa sta se ujemala do napake merjenja. Zaključili so, da bi vsaka druga odstopanja od oblike za črno telo, ki bi še vedno ostala nezaznavna v spektru prasevanja v obsegu valovnih dolžin od 0,5 do 5&nbsp;mm, morala imeti vrednost utežene kvadratične sredine vsaj 50 delov na milijon (0,005 %) največje vrednosti prasevanja.<ref name="fixs_1996" /> Zaradi tega ta meritev spektra prasevanja predstavlja najbolj [[točnost|točno]] meritev spektra črnega telesa v [[narava|naravi]].<ref name="dpf99" /> Prasevanje je morda glavna napoved modela prapoka. Poleg tega [[inflacijski model Vesolja|inflacijska kozmologija]] predvideva, da se je po približno 10<sup>−37</sup> [[sekunda|sekunde]] nastajajoče Vesolje [[eksponentna rast|eksponentno razširilo]], kar je zgladilo skoraj vse nehomogenosti.<ref name="guth_1998" /><ref name="ciri_2005" /> Izjeme so nehomogenosti, ki so jih povzročile kvantne fluktuacije v [[inflaton]]skem polju. Temu je sledil [[zlom simetrije]], vrsta [[fazni prehod|faznega prehoda]] v katerem so štiri [[osnovna sila|osnovne sile]] in [[osnovni delec|osnovni delci]] dobili sedanjo obliko. Po 10<sup>−6</sup> sekunde je bilo Vesolje sestavljeno iz vroče plazme fotonov, [[elektron]]ov in [[barion]]ov. Fotoni so neprestano vzajemno reagirali s plazmo prek [[Thomsonovo sipanje|Thomsonovega sipanja]]. Ker se je Vesolje razširilo, je adiabatna ohladitev povzročila ohladitev plazme, dokler se elektroni niso združili s [[proton]]i in tvorili [[atom vodika|vodikove atome]]. Približno na vsak deseti vodikov atom je nastal tudi [[helij]]ev atom. Ta dogodek [[rekombinacija (kozmologija)|rekombinacije]] se je zgodil pri temperaturi približno 3000 K, ali, ko je bilo Vesolje staro približno 379.000 let. To odgovarja [[rdeči premik|rdečemu premiku]] {{brez preloma|z {{=}} 1088}}.<ref name="abot_2007" /> V tem trenutku so se fotoni razpršili stran od sedaj [[električni naboj|električno]] nevtralnih atomov in se začeli [[prosti tok|prosto]] gibati po prostoru, kar je povzročilo [[razklopitev]] snovi in sevanja.<ref name="gawi_2000" /> Od tedaj se je [[barvna temperatura]] fotonov zmanjševala vse do 2,7277 K. Njihova temperatura se bo s širjenjem Vesolja še zmanjšala. Glede na model prapoka sevanje z neba, ki se ga meri danes, prihaja s [[sfera|sferne]] [[ploskev|ploskve]], imenovane ''ploskev zadnjega sipanja'' (LSS). To predstavlja zbirko peg v prostoru v katerih se je verjetno zgodil dogodek razklopitve, manj kot 400.000 let po prapoku, ter v času, da so fotoni s te [[razdalja|razdalje]] ravno dosegli opazovalce.<ref name="smoo_2006" /> Ocenjena starost Vesolja je 13,75 [[milijarda|milijard]] let.<ref name="atki_2010" /> Ker pa se je od tedaj Vesolje nadaljevalo širiti, je [[sogibajoča razdalja]] od Zemlje do robu opazljivega vesolja vsaj 46,5 milijard [[svetlobno leto|svetlobnih let]].<ref name="line_2005" /><ref name="harr_2000" /> [[fizikalna teorija|Teorija]] prapoka domneva, da prasevanje zapolnjuje vso opazljivo vesolje, in, da je večina sevalne energije v Vesolju v prasevanju, kar pomeni približno 6{{e|-5}} celotne gostote Vesolja.<ref name="hobs_2006" /> Fotonska gostota je 4,7{{e|-31}} kg/m<sup>3</sup>, kritična gostota pa 7,9{{e|-27}} kg/m<sup>3</sup>. Njuno razmerje je 5,9{{e|-5}}.<ref name="unso_2002" /> Dva velika uspeha teorije prapoka sta njena napoved skoraj popolnega spektra absolutno črnega telesa zgodnjega Vesolja in njena podrobna napoved anizotropij v prasevanju. [[Vesoljsko plovilo]] [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe]] (WMAP) je od svoje izstrelitve 30. junija 2001 točno izmerilo te anizotropije po celem nebu vse do kotnih velikosti 0,2°.<ref name="apjss148" /> Z njimi se lahko ocenijo parametri standardnega [[model Lambda-CDM|modela ΛCDM]] prapoka. Nekaj podatkov, kot je na primer [[oblika Vesolja]], je moč pridobiti neposredno iz kozmičnega mikrovalovnega ozadja, drugi, kot je na primer [[Hubblova konstanta]], pa niso omejeni, in jih je treba povzeti iz drugih meritev.<ref name="apjss148" /> Zadnja vrednost da rdeči premik galaksij (tolmačen kot [[recesivna hitrost]]) kot razmerje razdalj med njimi. == Zgodovina == [[Richard Chace Tolman|Tolman]] je leta 1934 pokazal, da se sevanje črnega telesa v razširjajočem Vesolju ohlajuje, vendar ohranja svojo toplotno značilnost in ostaja črno telo, kar je zelo pomembna značilnost prasevanja.<ref name="smoot group" /> === Napoved === Prasevanje so leta 1948 napovedali [[George Gamow|Gamow]], [[Ralph Asher Alpher|Alpher]] in [[Robert Herman|Herman]] na podlagi teorije vročega prapoka.<ref name="gamo_1948a" /><ref name="gamo_1948b" /><ref name="alph_1948" /> Alpher in Herman sta lahko ocenila temperaturo prasevanja na 5&nbsp;K, čeprav sta dve leti kasneje vrednost popravila na 28&nbsp;K. Njuna visoka ocena temperature je bila posledica slabe [[Alfred Behr|Behrove]] ocene [[Hubblova konstanta|Hubblove konstante]], ki je ni bilo moč ponoviti, in so jo kasneje za zgodnejšo oceno opustili. Gamow je leta 1950 dal oceno 3&nbsp;K, leta 1953 7&nbsp;K in leta 1956 6&nbsp;K.<ref name="krag_1999" /> Čeprav je za temperaturo Vesolja obstajalo več predhodnih ocen, so imele dve pomanjkljivosti. Kot prvo, bile so meritve [[efektivna temparatura|efektivne temperature]] Vesolja in niso upoštevale, da je bilo Vesolje zapolnjeno s toplotnim Planckovim spektrom. Kot drugo, bile so odvisne od posebne lege Zemlje na robu krajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] in niso namigovale na to, da je sevanje izotropno. Ocene bi dale precej drugačne napovedi, če bi bila Zemlja kje drugje v Vesolju.<ref name="assis_neves_1995" /> Alpherjev in Hermanov rezultat iz leta 1948 so obravnavali na mnogih fizikalnih srečanjih do nekako leta 1955, ko sta oba zapustila Laboratorij za uporabno fiziko [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerze Johnsa Hopkinsa]]. Glavnina astronomske srenje se v tem času ni ukvarjala s kozmologijo. === Predzgodovina === [[Émile Le Roux|Le Roux]] z [[Radijski observatorij Nançay|Radijskega observatorija Nançay]] je leta 1955 med kartiranjem neba pri valovni dolžini 33&nbsp;cm poročal o skoraj izotropnem sevanju ozadja s temperaturo 3 ± 2 K.<ref name="krag_1999" /> Istega leta je mladi podiplomski študent radioastronom [[Tigran Aramovič Šmaonov|Šmaonov]] v [[Observatorij Pulkovo|Observatoriju Pulkovo]] pod vodstvom radioastronomov [[Semjon Emanujilovič Hajkin|Hajkina]] in [[Naum Lvovič Kajdanovski|Kajdanovskega]] opravil meritve radijskega sevanja iz vesolja pri valovni dolžini 32&nbsp;cm in eksperimentalno odkril šum mikrovalovnega sevanja.<ref name="krugosvet" /> Meril je s pomočjo rogaste antene, podobne tisti, ki sta jo kasneje uporabila Penzias in Wilson. Zelo pazljivo je izključil vse motnje in interference. Tedaj še ni imel na voljo občutljivih detektorjev, ki so jih kasneje uporabljali v ZDA. Rezultate njegovih meritev so objavili leta 1957 v njegovi kandidatski dizertaciji in v reviji ''Приборы и техника эксперимента''. Meritve so dale absolutno vrednost efektivne temperature radijskega sevanja ozadja 4 ± 3 K. Šmaonov je podrobno pojasnil neodvisnost jakosti sevanja od smeri na nebu in od časa. Po zagovoru svoje doktorske dizertacije je o tem objavil članek v neastronomski reviji ''Приборы и техника эксперимента''.<ref name="smao_1957" /> Manjkajoči člen Le Rouxjevega dela in dela Šmaonova je bil, da nista povezala svojih opazovanj s tem kar je predvidevala teorija prapoka leta 1948. Imela sta prave podatke, vendar nista imela teorije, ki bi jim dala smisel.<ref>{{navedi splet|title=Big Hiss Missed by Others|url=http://cosmictimes.gsfc.nasa.gov/online_edition/1965Cosmic/hiss.html|work=[[NASA]], [[Goddardovo središče za vesoljske polete]]|accessdate=2011-04-21|language=en|archive-date=2011-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110814005136/http://cosmictimes.gsfc.nasa.gov/online_edition/1965Cosmic/hiss.html|url-status=dead}}</ref><ref name="sing_2007" />{{rp|377}} === Odkritje === [[slika:Horn Antenna-in Holmdel, New Jersey.jpeg|thumb|right|250px||[[Holmdelska rogasta antena]] s katero sta [[Arno Allan Penzias|Penzias]] in [[Robert Woodrow Wilson|Wilson]] odkrila prasevanje]] Alpherjevo in Hermanovo napoved je v zgodnjih 1960-ih ponovno navedel [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]], v istem času pa jo je neodvisno napovedal [[Robert Henry Dicke|Dicke]]. Prvo objavljeno priznanje prasevanja kot zaznavnega pojava se je pojavilo pomladi 1964 v kratkem članku astrofizikov [[Andrej Georgijevič Doroškevič|Doroškeviča]] in [[Igor Dimitrijevič Novikov|Novikova]].<ref name="penz_2006" /> Leta 1964 sta [[David Todd Wilkinson|Wilkinson]] in [[Peter Roll|Roll]], Dickeova tovariša na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]], začela izdelovati Dickeov [[radiometer]] za merjenje prasevanja.<ref name="dick_1946" /> Dickeovo osnovno konstrukcijo radiometra so uporabili v najzgodnejših preskusih prasevanja. Leta 1965 sta [[Arno Allan Penzias|Penzias]] in [[Robert Woodrow Wilson|Wilson]] na [[Crawford Hill]]u, lokaciji [[Bellovi laboratoriji|Bellovih laboratorijev]] blizu okraja [[Holmdel Township, New Jersey|Holmdel]] v [[New Jersey]]ju, zgradila Dickeov radiometer, ki sta ga hotela uporabiti za poskuse v radijski astronomiji in satelitski komunikaciji. Njun inštrument, reflektorska [[Holmdelska rogasta antena|rogasta antena]], je imel presežek 3,5 ± 3 K [[temperatura šuma|temperature antene]], ki ga nista znala pojasniti. Merila sta pri valovni dolžini 73&nbsp;mm.<ref name="assis_neves_1995" /> Spekter prasevanja ima sicer po [[Wienov zakon|Wienovem zakonu]] vrh pri valovni dolžini 1,062&nbsp;mm. Po prejetju telefonskega klica s Crawford Hilla, se je Dicke pošalil: »Fantje, pobrali smo vso stavo.«<ref name="apj142:419" /><ref name="dick_1965" /><ref>Zgodovina je podana v {{sktxt|Peebles|1993|pp=139–148}}.</ref> Srečanje med skupinama s Princetona in Crawford Hilla je ugotovilo, da je bil vzrok temperaturi antene res mikrovalovno ozadje. Penzias in Wilson sta za svoje odkritje leta 1978 prejela polovico [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade za fiziko]].<ref>{{navedi splet|date=1978|title=The Nobel Prize in Physics 1978|url=http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1978/|publisher=[[Nobelov sklad]]|accessdate=2009-01-08|language=en}}</ref> Razlaga prasevanja je bila v 1960-ih sporno vprašanje za nekatere zagovornike [[teorija mirujočega stanja|teorije mirujočega stanja]], ki so trdili, da je prasevanje posledica sipanja zvezdne svetlobe iz oddaljenih galaksij.<ref name="narl_1967" /> S pomočjo tega modela in na temelju raziskovanja značilnosti ozkih absorbcijskih črt v zvezdnih spektrih je [[Andrew McKellar|McKellar]] leta 1941 zapisal: »Lahko izračunamo, da je [[rotacijska temperatura]] medzvezdnega prostora enaka 2 K.«<ref name="dao7" /><ref name="wein_1972" /> McKellar je poskušal izmeriti povprečno bolometrično temperaturo [[medzvezdna snov|medzvezdne snovi]]. Meril je [[absorpcija|absorpcijo]] svetlobe z molekulami [[dician]]a (CN) z zvezde [[Epsilon Kačenosca|ξ Kačenosca]] v medzvezdni snovi in opazil,<ref name="dao7" /><ref name="mcke_1941b" /> da temne absorpcijske črte niso le posledica rotacijskega stanja te molekule, ampak tudi [[vzbujeno stanje|vzbujenega stanja]], in da razmerje jakosti črt odgovarja temperaturi CN približno 2,3 K. V tem času tega pojava niso znali pojasniti.<ref name="zeld_1975" /> McKellar verjetno ni razmišljal o kozmoloških posledicah svojih meritev, vendar je bil njegov dosežek izjemen in prefinjen. V 1970-ih je večina začela soglašati, da je kozmično mikrovalovno ozadje ostanek prapoka. Temu je prispevalo dejstvo, da so nove meritve na različnih frekvencah pokazale, da je spekter termičen, spekter absolutno črnega telesa, ki ga model mirujočega stanja ni znal pojasniti.<ref name="peeb_1991" /> === Raziskovanje heterogenosti === [[Rainer Kurt Sachs|Sachs]] in [[Arthur Michael Wolfe|Wolfe]] sta leta 1966 teoretično napovedala amplitude kolebanj mikrovalovnega ozadja, ki jih povzročajo razlike v gravitacijskem potencialu med opazovalci in površino zadnjega sipanja ([[Sachs-Wolfejev pojav]]).<ref name="smoot group" /> [[Martin John Rees|Rees]] in [[Dennis William Sciama|Sciama]] sta leta 1968 teoretično napovedala amplitude kolebanj mikrovalovnega ozadja, ki jih povzročajo fotoni, ki prečkajo časovno odvisne potencialne jame.<ref name="smoot group" /> [[Edward Robert Harrison|Harrison]], [[Philip James Edwin Peebles|Peebles]], Yu in Zeldovič so spoznali, da bi moralo imeti zgodnje Vesolje nehomogenosti pri redih velikostih od 10<sup>−4</sup> ali 10<sup>−5</sup>.<ref name="harr_1970" /><ref name="peeb_1970" /><ref name="zeld_1972" /> [[Rašid Alijevič Sjunjajev|Sjunjajev]] je kasneje izračunal opazljivo sled, ki bi jih te nehomogenosti imele na kozmično mikrovalovno ozadje.<ref name="doro_1977" /> Naraščajoče ostre meje anizotropije kozmičnega mikrovalovnega ozadja so podali preskusi z zemeljskega površja v 1980-ih. 1. julija 1983 so v Sovjetski zvezi izstrelili satelit [[Prognoz-9]] s sondo [[RELIKT-1]], ki je odkrila vsaj zgornjo mejo anizotropije na velikih razdaljah. Sonda je med julijem 1983 in februarjem 1984 na dokaj [[izsrednost tira|izsrednem tiru]] ([[odzemlje]] 700.000&nbsp;km, [[naklon tira]] 65,5°, [[obhodna doba]] približno 27 dni) naredila približno 15 milijonov posameznih meritev (od tega 10 % blizu galaktičnega ekvatorja) pri 37&nbsp;GHz s [[kotna ločljivost|kotno ločljivostjo]] 5,5°, ter temperaturno ločljivostjo 0,6 mK. Kasnejša analiza podatkov je razkrila tudi obliko spektra absolutno črnega telesa in anizotropijo, podatke pa so objavili januarja 1992 na moskovskem astrofizikalnem seminarju. Preskus je pripravil Inštitut za vesoljske raziskave [[Sovjetska akademija znanosti|Sovjetske akademije znanosti]], vodja projekta pa je bil [[Igor A. Strukov|Strukov]].<ref name="stru_1992a" /><ref name="stru_1992b" /> [[slika:BigBangNoise.jpg|thumb|right|250px|Meritve prasevanja z različnimi inštrumenti: [[Holmdelska rogasta antena]] (1965), [[Cosmic Background Explorer|COBE]] (1992) in [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe|WMAP]] (2003)]] [[slika:PIA16874-CobeWmapPlanckComparison-20130321.jpg|thumb|right|250px|Primerjava rezulatatov prasevanja na 10° delu neba s satelitov [[Cosmic Background Explorer|COBE]], [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe|WMAP]] in [[Planck (vesoljski observatorij)|Planck]], 21. marec 2013]] Nasin satelit COBE, izstreljen 18. novembra 1989, je jasno zaznal primarno temperaturno anizotropijo z inštrumentom DMR (''[[Differential Microwave Radiometer]]''). Izsledke njegovih meritev so objavili aprila 1992.<ref name="smoo_1992" /><ref name="benn_1996" /> Člana raziskovalne skupine, [[John Cromwell Mather|Mather]] in [[George Fitzgerald Smoot III.|Smoot]], sta za to odkritje leta 2006 prejela [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Odbor za izbiro Nobelovih nagrad je bil pri tem do sovjetskih raziskovalcev pristranski. K temu je verjetno, po besedah Strukova, pripomoglo tudi nezanimanje ruskih astrofizikov za podatke z RELIKTa-1.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rian.ru/analytics/20061116/55698972-print.html|title=Упущенные возможности|date=2006-11-16|work=[[RIA Novosti]]|accessdate=2010-11-03|language=ru}}</ref> V naslednjem desetletju je na podlagi uspeha satelita COBE več preskusov s površja in z baloni merilo anizotropije kozmičnega mikrovalovnega ozadja na manjših kotnih razdaljah. Glavni cilj teh poskusov je bilo merjenje velikosti prvega akustičnega vrha, ki ga COBE zaradi premajhne ločljivosti ni mogel zaznati. Ta vrh odgovarja gostotnim spremembam v zgodnjem Vesolju na velikih razdaljah, ki so jih povzročile gravitacijske nestabilnosti, kar je privedlo do akustičnih nihanj v plazmi.<ref name="grup_2005" /> Prvi vrh anizotropije je nerazločno zaznal [[QMAP|MAT/TOCO]] leta 1996, rezultate pa sta potrdila preskusa [[BOOMERanG experiment|BOOMERanG]] in [[Millimeter Anisotropy eXperiment IMaging Array|MAXIMA]] v letih od 1997 do 1999.<ref name="mill_1999" /><ref name="melc_2000" /><ref name="hana_2000" /> Te meritve so pokazala, da je [[oblika Vesolja]] približno ravna in ne [[ukrivljeni prostor|ukrivljena]].<ref name="bern_2000" /> Izključile so [[kozmična struna|kozmične strune]] kot glavno komponento nastanka oblike Vesolja in nakazale, da je model kozmične inflacije prava teorija nastanka oblike.<ref name="pogo_2003" /> Drugi vrh so nerazločno odkrili z več poskusi. WMAP ga je dokončno potrdil, nerazločno pa je odkril tudi tretji vrh.<ref name="hins_2007" /> Izvaja se več poskusov za izboljšavo meritev polarizacije in mikrovalovnega ozadja na majhnih kotnih razdaljah. Med njimi so: [[Degree Angular Scale Interferometer|DASI]], WMAP, BOOMERanG, [[QUaD]], Planck, [[Atacamski kozmološki daljnogled]] (ACT), [[Južnotečajni daljnogled]] (SPT) in [[QUIET]]. == Povezava s prapokom == Meritve prasevanja so utrdile inflacijsko teorijo prapoka kot standardni model najzgodnejših obdobij Vesolja.<ref name="scot_2005" /> Ta teorija predvideva, da so začetni pogoji Vesolja izvorno po naravi [[naključnost|naključni]], in zanje v grobem velja [[normalna porazdelitev|Gaussova verjetnostna porazdelitev]], ki v grafu presečno tvori zvonaste krivulje. Analiza te porazdelitve pri različnih frekvencah da spektralno gostoto ali potenčni spekter. Izračunali so potenčni spekter teh kolebanj in ta se ujema z opazovanji, čeprav so nekatere opazljive spremenljivke, kot je na primer celotna amplituda kolebanj, več ali manj poljubni parametri inflacijskega modela Vesolja.<ref name="turn_2002" /> Zaradi tega morajo biti pomembna dejstva o nehomogenostih v Vesolju po naravi [[statistika|statistična]]. To vodi do [[kozmična varianca|kozmične variance]], kjer se [[negotovost]]i v [[varianca|varianci]] kolebanj na velikih razdaljah, opaženih v Vesolju, težko točno primerjajo s teorijo. Model za predstavitev prvobitnih nehomogenosti rabi [[Gaussovo naključno polje]] s skoraj [[skalirna invariantnost|skalirno invariantnostjo]] ali Harrison-Zeldovičevim spektrom.<ref name="torr_1993" /><ref name="thom_2005" /> === Temperatura === Prasevanje dejansko podipra teorijo prapoka. V poznih 1940-ih sta Alpher in Herman razpravljala, da če obstaja prapok, bi razširjanje Vesolja razširilo in ohladilo visokoenergijsko sevanje v zelo zgodnjem Vesolju v mikrovalovno področje elektromagnetnega spekta do temperature 5&nbsp;K. Njuna ocena je bila malo prevelika, vendar je bila njuna zamisel pravilna. Predvidela sta prasevanje. Trajalo je naslednjih 15 let dokler Penzias in Wilson nista odkrila, da prasevanje dejansko obstaja.<ref name="Apeiron2_3_79"/> Prasevanje in kozmološki rdeči premik skupaj veljata za najboljša dokaza teorije o prapoku. Odkritje prasevanja je v sredini 1960-ih okrnilo zanimanje za [[nestandardna kozmologija|alternativne teorije]], kot je na primer teorija mirujočega stanja.<ref name="durh_1983" /> Prasevanje kaže stanje Vesolja, ko je po standardni kozmologiji njegova temperatura padla dovolj, da so lahko [[elektron]]i in [[proton]]i tvorili vodikove atome, s čimer je Vesolje postalo prosojno za sevanje. V času približno 379.000 let po prapoku je bila temperatura Vesolja približno 3000 K, kar odgovarja [[energija|energiji]] približno 0,25 [[elektronvolt|eV]], in kar je veliko manj od [[ionizacijska energija|ionizacijske energije]] vodika 13,6 eV.<ref name="bran_1995" /> Ta trenutek je v splošnem znan kot »čas zadnjega sipanja« ali perioda [[rekombinacija (kozmologija)|rekombinacije]] ali [[razklopitev|razklopitve]]. Od časa razklopitve se je temperatura prasevanja zaradi razširjanja Vesolja zmanjšala za faktor približno 1100.<ref name="FirstWMAP" /> Z razširjanjem Vesolja se valovna dolžina fotonov prasevanja povečuje proti rdečemu delu spektra, temperatura sevanja pa je obratno sorazmerna s [[skalirni faktor (kozmologija)|skalirno dolžino]] Vesolja. Temperaturo prasevanja ''T''<sub>r</sub> kot funkcijo rdečega premika ''z'' lahko podamo s temperaturo prasevanja, ki jo opazimo danes (2,7277 K ali 0,235 meV): : <math> T_{\rm r} = 2,7277 (1+z) \!\, . </math> === Primarna anizotropija === [[slika:PowerSpectrumExt.svg|thumb|right|250px|Potenčni spekter temperaturne anizotropije prasevanja v kotni lestvici (oziroma glede na [[multipolni moment]]). Podatki: inštrumenti [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe|WMAP]] (2006), [[Arcminute Cosmology Bolometer Array Receiver|Acbar]] (2004) [[BOOMERanG experiment|Boomerang]] (2005), [[Cosmic Background Imager|CBI]] (2004) in [[Very Small Array|VSA]] (2004). Prikazan je tudi teoretični model (neprekinjena črta).]] [[Anizotropija]] prasevanja se deli v dve vrsti: * primarno, zaradi vplivov, ki se pojavijo pri ploskvi zadnjega sipanja, in * sekundarno, zaradi vplivov, kot so interakcije med prasevanjem in vročim plinom ali gravitacijski potenciali, ki se pojavijo med ploskvijo zadnjega sipanja in opazovalcem. Zgradbo anozitropij prasevanja v glavnem določata dva pojava: akustična nihanja in [[difuzijsko dušenje]] (imenovano tudi netrkalno ali [[Joseph Ivor Silk|Silkovo]] dušenje). Akustična nihanja nastanejo zaradi sprememb v [[foton]]sko-[[barion]]ski plazmi v zgodnjem Vesolju. Tlak fotonov poskuša izničiti anizotropije, gravitacijski vpliv barionov, ki se giblje veliko počasneje od svetlobe, pa jih poskuša sesesti, zaradi česar nastajajo gosti haloji. Ta dva pojava se med seboj izmenjujeta in tvorita akustična nihanja, ki dajejo prasevanju njegovo značilno zgradbo z vrhovi. Vrh v grobem odgovarja [[resonanca]]m, v katerih se fotoni razklopijo, ko ima določen način svojo največjo amplitudo. Vrhovi kažejo zanimive fizikalne značilnosti. Kotna lestvica prvega vrha določa [[oblika Vesolja|ukrivljenost Vesolja]] (ne pa tudi njegove topologije). Naslednji vrh - razmerje lihih vrhov proti sodim - določa zmanjšano barionsko gostoto. S tretjim vrhom se lahko določijo informacije o gostoti [[temna snov|temne snovi]]. Tudi lege vrhov dajo pomembne informacije o naravi motenj prvotne gostote. Obstajata dve osnovni vrsti motenj gostote - adiabatska in z enakimi gostotami. Splošna gostotna motnja je mešanica obeh, različne teorije, ki opisujejo spekter motenj prvotne gostote, napovedujejo različne mešanice. * adiabatske motnje gostote : delna prekoračitev gostote v vsaki komponenti snovi ([[barion]]i, [[foton]]i, ...) je enaka. To pomeni, če je v barionih več od 1 % energije od povprečja na enem mestu, obstaja s čisto adibatskimi motnjami gostote tudi 1 % več energije v fotonih, 1 % več energije v nevtrinih, kot v povprečju. Model kozmične inflacije napoveduje, da so prvotne motnje adiabatske. * motnje gostote z enakimi gostotami : vsota delnih prekoračitev gostot je enaka nič. To pomeni, da je, kadar je na nekem mestu 1 % več energije v barionih od povprečja, 1% več energije v fotonih od povprečja in 2 % ''manj'' energije v nevtrinih od povprečja, motnja s čisto enakimi gostotami. Kozmične strune bi pridelale prvotne motnje z večinoma enakimi gostotami. [[slika:CMB Timeline300 no WMAP.jpg|thumb|right|250px|Metrično [[širjenje Vesolja|širjenje]] [[Vesolje|Vesolja]]. Faza [[inflacijski model Vesolja|inflacije Vesolja]] je nastopila pred [[razklopitev|razklopitvijo]] [[snov]]i in [[sevanje|sevanja]]]] V spektru prasevanja se lahko razlikuje med tema dvema vrstama motenj, saj so zaradi njih vrhovi na različnih mestih. Zaradi motenj gostote z enakimi gostotami nastane niz vrhov, katerih kotne razdalje (''l''-vrednosti vrhov) so v grobem v razmerju 1:3:5:..., zaradi adiabatskih motenj gostote pa nastanejo vrhovi, katerih lege so v razmerju 1:2:3:...<ref name="huwh_1996" /> Opazovanja nakazujejo, da so prvotne motnje gostote v celoti adiabatske, kar je dobra podpora modelu kozmične inflacije, ter izključujejo več modelov nastanka oblike vključno z na primer kozmičnimi strunami. Difuzijsko dušenje povzročata dva pojava, ko obravnava prvotne plazme kot [[tekočina|tekočine]] odpove: * naraščajoča [[srednja prosta pot]] fotonov, ko prvotna plazma v razširjajočem Vesolju postane naraščajoče razredčena * končna globina površine zadnjega sipanja (LSS), kar povzroča, da med razklopitvijo srednja prosta pot hitro naraste, četudi se še vedno pojavlja Comptonovo sipanje. Pojava k dušenju anizotropij na majhnih razdaljah prispevata skoraj enako in povzročata značilni eksponentni dušilni rep, ki je viden v anizotropijah pri zelo majhnih kotnih razdaljah. Globina LSS se nanaša na dejstvo, da razklopitev fotonov in barionov na nastopi trenutno, ampak zahteva precejšen del starosti Vesolja do tistega časa. Ena metoda za ocenitev ''kako'' dolgo ta proces poteka uporablja ''funkcijo vidnosti fotonov'' (''photon visibility function'' - PVF). Funkcija je, če onačimo PVF s P(''t''), določena tako, da je verjetnost, da bo foton prasevanja nazadnje sipan med časom ''t'' in ''t''+d''t'', enaka P(''t'')d''t''. Makimum funkcije PVF (čas v katerem je najbolj verjetno, da se bo dani foton prasevanja nazadnje sipal) je znan dokaj točno. Prvi enoletni rezultati plovila [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe|WMAP]] so dali vrednost za čas, v katerem je maksimum funkcije P(''t''), 372 ± 14 ka.<ref name="apjss148" /> Ta čas se večrat vzame kot »čas«, v katerem je nastalo prasevanje. Da bi se določilo kako ''dolgo'' traja razklopitev fotonov in barinov, je treba izmeriti širino funkcije PVF. Skupina WMAP je ugotovila, da je funkcija PVF večja kot polovica njene največje vrednosti (»polna širina pri polovičnem maksimumu« ali FWHM) v intervalu 115 ± 5 ka. Po tej meritvi se je razklopitev zgodila v času približno 115.000 let, ko pa se je končala, je bilo Vesolje staro približno 487.000 let. === Kasnejša anizotropija === Od začetka prasevanja je nanj vplivalo več kasnejših fizikalnih procesov, ki se s skupnim imenom imenujejo kasnejša ali sekundarna anizotropija. Ko so fotoni prasevanja postali prosti in so se lahko neovirano gibali, je bila običajna snov v Vesolju večinoma v obliki nevtralnih vodikovih in helijevih atomov. Opazovanja galaksij v sedanjem času pa verjetno nakazujejo, da večino prostora med galaksijami sestavlja ionizirana snov, saj je zaradi vodikovih atomov manj [[absorpcijska črta|absorpcijskih črt]]. To nakazuje periodo [[reionizacija|ponovne ionizacije]] snovi med katero se je nekaj snovi pretvorilo v vodikove ione. Fotoni prasevanja razpršujejo proste naboje, kot so elektroni, ki so vezani v atomih. V ioniziranem Vesolju so se ti nabiti delci sprostili od nevtralnih atomov z ionizirajočim (ultravijoličnim) sevanjem. Danes je gostota teh prostih nabojev v večini Vesolja dovolj nizka, da mersko ne vplivajo na prasevanje. Če je bil prostor med galaksijami ioniziran zelo zgodaj, ko je bilo Vesolje še gostejše, obstajata dva glavna vpliva na prasevanje: * anizotropije na majhnih razdaljah so zabrisane - podobno kot, če gledamo telo skozi meglo, so njegove podrobnosti zamegljene * fizika kako se fotoni sipajo stran od prostih elektronov (Thomsonovo sipanje) povzroča polarizacijske anizotropije na velikih kotnih razdaljah. Ta širokokotna polarizacija je povezana s širokokotnimi temperaturnimi motnjami. Oba vpliva so opazovali s plovilom WMAP, kar je zagotovilo dokaz, da je bilo Vesolje ionizirano zelo zgodaj, pri rdečem premiku večjem od 17. Podrobnosti o izvoru tega zgodnjega ionizirajočega sevanja so še vedno predmet znanstvenih razpravljanj. Morda lahko vključuje svetlobo z zvezd najzgodnejše zvezdne populacije (zvezde [[kovinskost|III. populacije]]), [[supernova|supernove]], ko so te prve zvezde dosegle konec svojega obstoja, ali ionizirajoče sevanje nastalo iz akrecijskih diskov [[supermasivna črna luknja|masivnih črnih lukenj]]. Čas, ki je sledil nastanku prasevanja in pred opazovanjem prvih zvezd, kozmologi hudomušno imenujejo [[mračni vek]], in je perioda, ki jo astronomi zelo intenzivno raziskujejo (glej [[vodikova črta]]). Med pojave, ki so nastali med reionizacijo in našim opazovanjem prasevanja, in, ki povzročajo anizotropije, sodita tudi [[Sjunjajev-Zeldovičev pojav|Sunyajev-Zeldovičev pojav]], kjer oblak visokoenergijskih elektronov sipa sevanje, in nekaj njegove energije prevzamejo fotoni prasevanja, ter [[Sachs-Wolfejev pojav]], ki povzroča, da je spekter fotonov prasevanja zaradi spreminjajočih gravitacijskih polj [[gravitacijski rdeči premik|premaknjen proti rdečem]] ali modrem delu. [[slika:WMAP 5 year CMB Power Spectra.png|thumb|right|250px|Potenčni spekter [[polarizacija valovanja|polarizacije]] ''E''-oblike prasevanja (za marec 2008) v kotni lestvici (oziroma glede na [[multipolni moment]]). Polarizacija je veliko slabše izmerjena kot temperaturna anizotropija.]] == Polarizacija == [[slika:Gravitational lens-full.jpg|thumb|right|250px|Umetnikova predstava kako se svetloba iz zgodnjega Vesolja odbija zaradi [[gravitacijska leča|gravitacijskega lečenja]] masivnih kozmičnih struktur in med gibanjem prek Vesolja tvori polarizacije ''B''-oblike.]] Prasevanje je [[polarizacija valovanja|polarizirano]] na nivoju nekaj mikrokelvinov. Obstajata dve vrsti polarizacije, ''E''-oblika in ''B''-oblika. To je podobno kot v [[elektrostatika|elektrostatiki]], kjer ima [[električno polje]] (''E''-polje) izginjajoči [[rotor]], [[magnetno polje]] (''B''-polje) pa izginjajočo [[divergenca|divergenco]]. ''E''-oblika izhaja naravno iz Thomsonovega sipanja v heterogeni plazmi. ''B''-oblika, ki je še niso izmerili, in ima amplitudo verjetno pri vsaj 0,1 µK, ne nastaja v sami plazmi. Ne povzročajo jo motnje standardnega skalarne vrste. Nastaja lahko z dvema mehanizmoma. Prvi je z [[gravitacijska leča|gravitacijskim lečenjem]] ''E''-oblike, kar so izmerili z [[Jožnotečajni daljnogled|Južnotečajnim daljnogledom]] (SPT) leta 2013.<ref name="hans_2013" /> Drugi pa izhaja iz kozmične inflacije in jo določa gostota prvotnega [[gravitacijsko valovanje|gravitacijskega valovanja]]. Zaznavanje ''B''-oblike bo izredno težko, še posebej, ker je stopnja onesnaženja ospredja neznana, in signal [[šibko gravitacijsko lečenje|šibkega gravitacijskega lečenja]] meša relativno močni signal ''E''-oblike s signalom ''B''-oblike.<ref name="lewi_2006" /> Plovilo WMAP je mapiralo polarizacijo prasevanja čez vso nebo, kar je razkrilo, da se je reionizacija v Vesolju začela prej, kot so mislili do tedaj. Z merjenjem polarizacije prasevanja je moč opazovati amplitudo kolebanj gostote v Vesolju, ki so sprožile nastanek prvih galaksij.<ref>{{navedi splet|title=Wilkinson Microwave Anisotropy Probe|url=http://map.gsfc.nasa.gov/|work=[[NASA]]|accessdate=2011-04-21|language=en}}</ref> === ''E''-oblike === Prve ''E''-oblike so prvič videli decembra 2002 s 13-elementnim interferometrom [[Degree Angular Scale Interferometer|DASI]] na [[Antarktika|Antarktiki]]. Opazovanja so trajala 2 leti in 271 dni z antenami FWHM s premerom 3.4°. 22 dni podatkov so odrezali.<ref name="MPDASI" /><ref name="3YCMBPR" /> === ''B''-oblike === Kozmologi predvidevajo dve vrsti ''B''-oblik. Ena nastane med kozmično inflacijo kmalu po prapoku,<ref name="selj_1997" /><ref name="selz_1997" /><ref name="kami_1997" /> druga pa kasneje z gravitacijskim lečenjem.<ref name="zald_1998" /> ==== Prvotno gravitacijsko valovanje ==== Prvotno gravitacijsko valovanje je [[gravitacijsko valovanje]], ki se lahko opazuje v polarizaciji prasevanja in izvira iz zgodnjega Vesolja. [[inflacijski model Vesolja|Inflacijski modeli Vesolja]] predvidevajo, da takšno valovanje mora nastati. Njihovo zaznavanje tako podpira inflacijske modele, njihova jakost pa lahko potrdi ali zavrže različne inflacijske modele. Pomeni rezultat treh stvari: inflacijsko metrično širjenje samega prostora, ponovnega segretja po inflaciji in turbulentno tekočinsko mešanje snovi in sevanja.<ref>{{navedi splet|url= http://www.insidescience.org/content/scientists-report-evidence-gravitational-waves-early-universe/1589|title= Scientists Report Evidence for Gravitational Waves in Early Universe|date= |accessdate= 2007-06-20|language= en}}</ref> 17. marca 2014 so objavili, da je inšturment [[BICEP in Keckova mreža|BICEP2]] zaznal prvo vrsto ''B''-oblik, ki je v skladu z inflacijo in gravitacijskim valovanjem v zgodnjem Vesolju na nivoju {{nowrap|1=''r'' = {{val|0,20|+0,07|-0,05}}}}, kar je količina moči navzoča v gravitacijskem valovanju v primerjavi s količino moči v drugih motnjah skalarne gostote v zelo zgodnjem Vesolju. Če bo to potrjeno, bo lahko dalo močan dokaz za kozmično inflacijo in prapok.<ref name="BICEP2-2014" /><ref name="NASA-20140317" /><ref name="NYT-20140317" /><ref name="NYT-20140324" /><ref name="bmodes">{{navedi novice|url= https://www.theguardian.com/science/2014/mar/14/gravitational-waves-big-bang-universe-bicep|title= Gravitational waves: have US scientists heard echoes of the big bang?|publisher= [[The Guardian]]|date= 2014-03-14|accessdate= 2014-03-14}}</ref><ref name="BICEP" /><ref> {{citat|url= https://www.nytimes.com/2014/03/18/science/space/detection-of-waves-in-space-buttresses-landmark-theory-of-big-bang.html?_r=0|title= Space Ripples Reveal Big Bang’s Smoking Gun|date= 2014-03-17|accessdate= |language= en}}</ref> 19. junija 2014 pa so sporočili precej manjše zaupanje pri potrditvi iskanja<ref name="PRL-20140619" /><ref name="NYT-20140619" /><ref name="BBC-20140619" /> in 19. septembra 2014 nove rezultate plovila [[Planck (vesoljsko plovilo)|Planck]], ki so kazali da se rezultate BICEP2 lahko v celoti pripiše [[kozmični prah|kozmičnemu prahu]].<ref name="AXV-20140919" /><ref name="NYT-20140922" /> ==== Gravitacijsko lečenje ==== Drugo vrsto ''B''-oblike so odkrili decembra 2013 z [[Jožnotečajni daljnogled|Južnotečajnim daljnogledom]] (SPT) s pomočjo [[Vesoljski observatorij Herschel|Herschelovega vesoljskega observatorija]].<ref>{{citat|url= http://www.nature.com/news/polarization-detected-in-big-bang-s-echo-1.13441|title= Polarization detected in Big Bang's echo|work= Nature News & Comment|date= |accessdate= |language= en}}</ref> To odkritje bo mogoče pomagalo preskusiti teorije o izvoru Vesolja. Znanstveniki uporabljajo podatke z [[Evrospka vesoljska agancija|Esinega]] plovila Planck za boljše razumevanje tega valovanja.<ref name="hans_2013" /><ref>{{citat|author= ESA Planck|title= Planck Space Mission|url= http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Planck|date= 2013-10-22|accessdate= 2013-10-23|language= en}}</ref><ref>{{citat|last1= [[NASA]]/[[Laboratorij za reaktivni pogon]]|date= 2013-10-22|title= Long-sought pattern of ancient light detected|journal= [[ScienceDaily]]|accessdate= 2013-10-23|url= http://www.sciencedaily.com/releases/2013/10/131022101009.htm|language= en}}</ref> Oktobra 2014 so objavili meritve polarizacije ''B''-oblike pri 150&nbsp;GHz poskusa [[POLARBEAR]] v čilenski puščavi [[Atacama]] na [[radijski daljnogled|radijskem]] Daljnogledu Huan Tran (HTT).<ref name="pc1" /> V primerjavi z BICEP2 se POLARBEAR osredotoča na manjši predel neba in je manj dovzeten za vplive prahu. Skupina je poročala, da ima izmerjena polarizacija ''B''-oblike kozmološki izvor in ni le posledica prahu s stopnjo zaupanja 97,2 %.<ref name="cs" /> == Opazovanja mikrovalovnega ozadja == Po odkritju prasevanja so izvedli mnogo poskusov merjenja in opisovanja značilnosti sevanja. Najbolj znan je verjetno [[NASA|Nasin]] satelit [[Cosmic Background Explorer]] (COBE), ki je delovcal v letih med 1989 in 1996, in, ki je zaznal in določil anizotropije na velikih razdaljah v okviru svojih zmogljivosti. Zaradi rezultatov zelo izotropnega in homogenega ozadja satelita COBE so v naslednjem desetletju izvedli vrsto poskusov iz balonov in s površja, da bi določili anizotropije na manjših kotnih razdaljah. Glavni cilj teh poskusov je bilo merjenje kotne velikosti prvega akustičnega vrha, za katerega COBE ni imel dovolj zmogljive ločljivosti. Meritve so kot glavno teorijo nastanka oblike Vesolja izključile kozmične strune in za to potrdile model kozmične inflacije. V 1990-tih so prvi vrh izmerili s povišano občutljivostjo, leta 2000 pa je [[BOOMERanG experiment]] pokazal, da najvišja potenčna kolebanja nastopijo pri velikostih približno 1 stopinje. Skupaj z drugimi kozmološkimi podatki so ti rezultati nakazovali, da je geometrija Vesolja [[prostor Minkowskega|ravna]]. Z več [[interferometer|interferometri]] s površja so v naslednjih treh letih izmerili kolebanja z večjo točnostjo. Med te meritve spadajo: [[Very Small Array]], [[Degree Angular Scale Interferometer]] (DASI) in [[Cosmic Background Imager]] (CBI). DASI je prvi zaznal polarizacijo prasevanja, CBI pa je podal prvi polarizacijski spekter ''E''-oblike in trden dokaz, da je zunaj faze s spektrom ''T''-oblike. Junija 2001 je NASA izstrelila drugi satelit za merjenje prasevanja [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe]] (WMAP) s katerim se je namenila izvesti veliko točnejše meritve anizotropij na velikih razdaljah čez vso nebo. Na WMAp so uporabili hitro mnogomodulirane snemalne, hitro prekinjevalne radiometre, da bi zmanjšali signalni šum, ki ni prihajal z neba.<ref name="FirstWMAP" /> Prvi rezultati s te odprave, razkriti leta 2003, so bile podrobne meritve kotnega potenčnega spektra pri manjših kotnih razdaljah, ki so zgoščeno vsebovale različne kozmološke parametre. Rezultati se na široko ujemajo s tistimi, ki jih predvideva model kozmične inflacije, ter več drugih konkurentnih teorij. Na voljo so v podrobnosti pri Nasini podatkovni bazi za prasevanje. Čeprav je WMAP zagotovil zelo točne meritve kolebanj v prasevanju na velikih razdaljah (strukture velike kot Luna na nebu), ni imel kotne ločljivosti za merjenje kolebanj na manjših razdaljah, ki so jih opazovali s prejšnjimi interferometri s površja. [[Evropska vesoljska agencija|Esin]] [[vesoljski observatorij]] [[Planck (vesoljski observatorij)|Planck]] je tretja vesoljska odprava, izstreljena maja 2009, in trenutno izvaja še točnejša merjenja. Na plovilu Planck so nameščeni radiometri [[HEMT]] in [[bolometer|bolometrična]] tehnologija. Z njim bodo merili prasevanje na manjših razdaljah kot WMAP. Njegove detektorje so preskusili na Antartiki z [[Daljnogled Viper|Daljnogledom Viper]] kot eksperiment ACBAR ([[Arcminute Cosmology Bolometer Array Receiver]]), s katerim so izvedli najtočnejše meritve do sedaj na majhnih kotnih razdaljah, ter z balonskim daljnogledom [[Archeops]]. Dodatni inštrumenti s površja, kot so: [[Južnotečajni daljnogled]] (SPT) na Antarktiki in predlagani Projekt [[Clover (daljnogled)|Clover]], [[Atacamski kozmološki daljnogled]] (ACT) in [[QUIET]] v Čilu bodo dali nove podatke, ki niso na voljo iz opazovanj s satelitov, morda tudi o polarizaciji ''B''-oblike. === Prihodnje raziskave === Z raziskovanji so dognali, da je spekter sevanja ozadja zelo blizu spektru črnega telesa.<ref name="steb_1997" /> Ni več mogoče obravnavati Vesolja z zelo vročo medgalaktično snovjo ali upoštevati, da so imele hidrodinamične sile veliko vlogo pri oblikovanju zgradbe Vesolja na velikih razsežnostih. Tudi neravnovesni energijski dogodki v zgodnjem Vesolju pri rdečih premikih ''z'' < 107 so malo verjetni. To je na nek način nesrečni slučaj, saj toplotno ravnovesje vsebuje najmnanj [[informacija|informacij]] - vsi preostanki dogodkov v Vesolju pred ''z'' ~ 107 so se toplotno spremenili v nič, oziroma točneje rečeno, v eno število - temperaturo. Trenutno tega števila ne znamo pojasniti, razen da ga v grobem primerjamo s številom barionov, ki ga je opazovalno težko določiti. == Krčenje in analiza podatkov == Surovi [[podatek|podatki]] o prasevanju, ki prihajajo s satelitov (npr. z WMAP), vsebujejo vplive ospredja, ki popolnoma zakrivajo zgradbo prasevanja na malih razdaljah. Zgradba na malih razdaljah je vložena v surove podatke o prasevanju, vendar je premajhna, da bi se jo videlo na teh razdaljah. Najvidnejši vpliv ospredja je dipolna anizotropija, ki jo povzroča gibanje [[Sonce|Sonca]] relativno na ozadje prasevanja. Dipolno anizotropijo in druge, zaradi [[Zemlja|Zemljinega]] letnega gibanja relativno glede na Sonce, ter številne mikrovalovne vire v galaktični ravnini in drugod je treba odšteti, da se dobijo izjemno majhne razlike, ki označujejo zgradbo ozadja prasevanja na malih razdaljah. Podrobna analiza podatkov o prasevanju za izdelavo kart, kotnega potenčnega spektra in ne nazadnje kozmoloških parametrov je zapleten, računsko težek problem. Čeprav je računanje potenčnega spektra iz karte načeloma preprosta [[Fourierova transformacija]], je razstavljanje karte neba v [[sferne harmonične funkcije]] praktično težko zaradi upoštevanja vplivov šuma in virov ospredja. V ospredju še posebej prevladujejo galaktična sevanja, kot so: [[zavorno sevanje]], [[sinhrotronsko sevanje]] in [[prah]], ki oddajajo žarke v mikrovalovnem območju. Obris naše Galaksije je dejansko treba odstraniti, kar da karto prasevanja, ki ne poteka čez vse nebo. Poleg tega točkovni viri, kot so galaksije in [[skupine in jate galaksij|jate]], predstavljajo dodatne vire ospredja, ki jih je treba odstraniti, da ne bi popačili potenčni spekter zgradbe prasevanja na malih razdaljah. Povezanost več kozmoloških parametrov je moč pridobiti iz njihovih vplivov na potenčni spekter, rezultati pa se velikokrat izračunajo s pomočjo vzorčnih tehnik, kot so algoritmi [[markovska veriga Monte Carlo|markovskih verig Monte Carlo]] (MCMC). === Dipolna anizotropija === Iz podatkov o prasevanju je razvidno, da se naša [[Krajevna skupina]] galaksij (galaktična skupina, ki vsebuje [[Osončje]] z našo Galaksijo) giba s hitrostjo 627 ± 22&nbsp;km/s relativno glede na referenčni sistem kozmičnega mikrovalovnega ozadja (imenovan tudi mirovni sistem kozmičnega mikrovalovnega ozadja, ali referenčni sistem, v katerem ni gibanja čez kozmično mikrovalovno ozadje) v smeri galaktične dolžine ''l'' = 276 ± 3°, ''b'' = 30 ± 3°.<ref name="kogu_1993" /> To gibanje povzroča anizotropijo podatkov (prasevanje v smeri gibanja je rahlo toplejše kot v nasprotni smeri).<ref>{{navedi splet|title=Astronomy Picture of the Day (APOD)|url=http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap090906.html|date=2009-09-06|accessdate=2011-05-02|language=en}}</ref> Običajna razlaga te temperaturne razlike sta preprosta hitrostna rdeči in modri premik zaradi gibanja glede na prasevanje. Tudi nekateri drugi kozmološki modeli lahko pojasnijo del opazovane dipolne temperaturne porazdelitve v prasevanju.<ref name="inou_2007" /> === Slabi mnogopoli in druge nepravilnosti === S podatki z naraščajočo točnostjo, ki jih je posredoval WMAP, se je pojavilo več trditev, da ima prasevanje nepravilnosti, kot so: anizotropije na zelo velikih razdaljah, nepravilne usmerjenosti in negaussovske porazdelitve.<ref name="arXiv:0905.2854v2" /><ref name="arXiv:0802.3229" /><ref name="arXiv:astro-ph/0511666" /><ref name="arXiv:astro-ph/0503213" /> Najdlje traja spor o nizkem-''l'' mnogopolu. Tudi v karti COBE so opazili, da ima [[kvadrupol]] (sferna harmonična funkcija ''l'' = 2) nizko amplitudo v primerjavi z napovedmi prapoka. Nekateri opazovalci so poudarili, da anizotropije v podatkih z WMAP niso v skladu s sliko prapoka. Kvadrupolni in oktopolni (''l'' = 3) način imata še posebej nepojasnjeno medsebojno usmeritev in usmeritev glede na [[ekliptična ravnina|ekliptično ravnino]], kar včasih imenujejo ''os zla''.<ref name="arXiv:0802.3229" /><ref name="oliv_2004" /><ref name="schw_2004" /><ref name="biel_2004" /> Več skupin je predlagalo, da je lahko to znak nove fizike na največjih opazljivih razdaljah, druge skupine pa sumijo sistematske napake v podatkih.<ref name="arXiv:0907.2731v3" /><ref name="arXiv:1006.1270v1" /><ref name="arXiv:1009.2701v1" /> Zaradi vplivov ospredja in problema [[kozmična varianca|kozmične variance]] največje oblike ne bodo nikoli tako dobro izmerjene kot oblike na manjših kotnih razdaljah. Analize so izvedli na dveh kartah, kjer so na najboljši možni način odstranili vplive ospredja: na karti sodelovanja WMAP z »notranjo linearno kombinacijo« in na podobni karti, ki so jo pripravili [[Max Tegmark|Tegmark]] in drugi.<ref name="hins_2007" /><ref name="FirstWMAP" /><ref name="tegm_2003" /> Kasnejše analize so pokazale, da so te oblike najbolj sprejemljive za vplive ospredja iz sinhrotronskega sevanja, prahu in zavornega sevanja, ter iz eksperimentalne negotovosti v mnogopolu in dipolu. Polna [[Bayesova statistika|Bayesova analiza]] potenčnega spektra WMAP pokaže, da je kvadrupolna napoved kozmologije ΛCDM v skladu s podatki do 10 %, in, da je opazljivi oktopol zanemarljiv.<ref name="odwy_2004" /> Skrbno upoštevanje postopka za odstranitev vplivov ospredja iz cele karte neba še naprej zmanjša vpliv usmeritve za približno 5 %.<ref name="slos_2004" /><ref name="biel_2005" /><ref>{{sktxt|Copi|Huterer|Schwarz|Starkman|2006}}.</ref><ref name="oliv_2006" /> == V popularni kulturi == * V televizijski nadaljevanki ''[[Zvezdna vrata: Vesolje]]'' vesoljska ladja ''Destiny'' rase [[Starodavni]]h potuje k umetnemu viru prasevanja, kjer je nakazana verjetnost, da je Vesolje, kot ga poznamo, morda ustvarila kakšna oblika čuteče inteligence.<ref>{{navedi splet|title=Cosmic Rebirth in Background Radiation|url=http://news.discovery.com/space/cosmic-rebirth-encoded-in-background-radiation.html|work=[[Discovery News]]|date=2010-11-28|accessdate=2011-05-02|language=en|archive-date=2011-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110505090041/http://news.discovery.com/space/cosmic-rebirth-encoded-in-background-radiation.html|url-status=dead}}</ref> * V romanu ''[[Wheelers]]'' [[Ian Nicholas Stewart|Stewarta]] in [[Jack Cohen (biolog)|Cohena]] je prasevanje opisano kot kodirani prenosi starodavne civilizacije. To omogoča jovianskim »blimpom«, da imajo družbo, ki je starejša od trenutno opazovane starosti Vesolja. == Glej tudi == * [[nevtrinsko prasevanje]] == Opombe == {{refbegin|1}} {{seznam opomb}} {{refend}} == Sklici == {{sklici|3|refs= <ref name="apj142:419" >{{sktxt|Penzias|Wilson|1965}}.</ref> <ref name="de_vega_2002" >{{sktxt|de Vega|2002}}.</ref> <ref name="sklo_1987" >{{sktxt|Šklovski|1987}}.</ref> <ref name="krugosvet" >{{navedi splet|title=Реликтовое излучение|url=http://www.krugosvet.ru/enc/nauka_i_tehnika/astronomiya/RELIKTOVOE_IZLUCHENIE.html|work=Spletna enciklopedija Krugosvet|accessdate=2011-04-20|language=ru|archive-date=2010-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124043142/http://www.krugosvet.ru/enc/nauka_i_tehnika/astronomiya/RELIKTOVOE_IZLUCHENIE.html|url-status=dead}}</ref> <ref name="smoot group">{{navedi splet|author=Smoot Group|title=The Cosmic Microwave Background Radiation|url=http://aether.lbl.gov/www/science/cmb.html|date=1996-03-28|publisher=[[Lawrenceov nacionalni laboratorij v Berkeleyju]]|accessdate=2008-12-11|language=en}}</ref> <ref name="dpf99" >{{sktxt|White|1999}}.</ref> <ref name="wrig_2004" >{{sktxt|Wright|2004|pp=291}}.</ref> <ref name="fixs_1996" >{{sktxt|Fixsen|Cheng|Gales|Mather|1996}}.</ref> <ref name="guth_1998" >{{sktxt|Guth|1998|pp=186}}.</ref> <ref name="ciri_2005" >{{sktxt|Cirigliano|de Vega|Sanchez|2005}}.</ref> <ref name="abot_2007" >{{sktxt|Abott|2007}}.</ref> <ref name="gawi_2000" >{{sktxt|Gawiser|Silk|2000}}.</ref> <ref name="smoo_2006" >{{sktxt|Smoot|2006}}.</ref> <ref name="atki_2010" >{{sktxt|Atkins|2010}}.</ref> <ref name="line_2005" >{{sktxt|Lineweaver|Davis|2005}}.</ref> <ref name="harr_2000" >{{sktxt|Harrison|2000|pp=446–448}}.</ref> <ref name="hobs_2006" >{{sktxt|Hobson|Efstathiou|Lasenby|2006|pp=388}}.</ref> <ref name="unso_2002" >{{sktxt|Unsöld|Baschek|2002|pp=485}}.</ref> <ref name="apjss148" >{{sktxt|Spergel|''idr.''|2003}}.</ref> <ref name="gamo_1948a">{{sktxt|Gamow|1948a}}.</ref> <ref name="gamo_1948b">{{sktxt|Gamow|1948b}}.</ref> <ref name="alph_1948" >{{sktxt|Alpher|Herman|1948}}.</ref> <ref name="krag_1999" >{{sktxt|Kragh|1999}}.</ref> <ref name="assis_neves_1995" >{{sktxt|Assis|Neves|1995}}, glej tudi {{sktxt|Wright|2006}}.</ref> <ref name="smao_1957" >{{sktxt|Šmaonov|1957}}.</ref> <ref name="sing_2007" >{{sktxt|Singh|2007}}.</ref> <ref name="penz_2006" >{{sktxt|Penzias|2006}}.</ref> <ref name="dick_1946" >{{sktxt|Dicke|1946}}.</ref> <ref name="dick_1965" >{{sktxt|Dicke|Peebles|Roll|Wilkinson|1965}}.</ref> <ref name="narl_1967" >{{sktxt|Narlikar|Vikramasinge|1967}}.</ref> <ref name="dao7" >{{sktxt|McKellar|1941a}}.</ref> <ref name="zeld_1975" >{{sktxt|Zeldovič|Novikov|1975|p=156}}.</ref>. <ref name="wein_1972" >{{sktxt|Weinberg|1972|p=514}}.</ref> <ref name="mcke_1941b">{{sktxt|McKellar|1941b}}.</ref> <ref name="peeb_1991" >{{sktxt|Peebles|Schramm|Turner|Kron|1991}}.</ref> <ref name="harr_1970" >{{sktxt|Harrison|1970}}.</ref> <ref name="peeb_1970" >{{sktxt|Peebles|Yu|1970}}.</ref> <ref name="zeld_1972" >{{sktxt|Zeldovič|1972}}.</ref> <ref name="doro_1977" >{{sktxt|Doroškevič|Zeldovič|Sjunjajev|1977}}. To je prvi članek, ki podrobno obravnava opazovalne sledi nehomogenosti v gostoti kot anizotropije v kozmičnem mikrovalovnem ozadju. Nekaj temeljnih dosežkov je podanih v Peebles; Yu.</ref> <ref name="stru_1992a">{{sktxt|Strukov|Kremenjev|Babakina|Smirnov|1992a}}.</ref> <ref name="stru_1992b">{{sktxt|Strukov|Bruhanov|Skulačov|Sažin|1992b}}.</ref> <ref name="smoo_1992" >{{sktxt|Smoot|''idr.''|1992}}.</ref> <ref name="benn_1996" >{{sktxt|Bennett|Banday|Górski|Hinshaw|1996}}.</ref> <ref name="grup_2005" >{{sktxt|Grupen|''idr.''|2005|p=240–241}}.</ref> <ref name="mill_1999" >{{sktxt|Miller|''idr.''|1999}}.</ref> <ref name="melc_2000" >{{sktxt|Melchiorri|''idr.''|2000}}.</ref> <ref name="hana_2000" >{{sktxt|Hanany|''idr.''|2000}}.</ref> <ref name="bern_2000" >{{sktxt|de Bernardis|''idr.''|2000}}.</ref> <ref name="pogo_2003" >{{sktxt|Pogosian|''idr.''|2003}}.</ref> <ref name="hins_2007" >{{sktxt|Hinshaw|''idr.''|2007}}.</ref> <ref name="scot_2005" >{{sktxt|Scott|2005}}.</ref> <ref name="turn_2002" >{{sktxt|Turner|2002}}.</ref> <ref name="torr_1993" >{{sktxt|Torres|1993}}.</ref> <ref name="thom_2005" >{{sktxt|Thompson|2005|pp=24–25}}.</ref> <ref name="Apeiron2_3_79">{{sktxt|Assis|Paulo|Neves|1995}}.</ref> <ref name="durh_1983" >{{sktxt|Durham|Purrington|1983|pp=193–209}}.</ref> <ref name="bran_1995" >{{sktxt|Brandenberger|1995}}.</ref> <ref name="FirstWMAP" >{{sktxt|Bennett|''idr.''|2003}}.</ref> <ref name="huwh_1996" >{{sktxt|Hu|White|1996}}.</ref> <ref name="hans_2013" >{{sktxt|Hanson|''idr.''|2013}}.</ref> <ref name="lewi_2006" >{{sktxt|Lewis|Challinor|2006}}.</ref> <ref name="MPDASI" >{{sktxt|Leitch|''idr.''|2002}}.</ref> <ref name="3YCMBPR" >{{sktxt|Leitch|Kovac|Halverson|Carstrom|2005}}.</ref> <ref name="selj_1997" >{{sktxt|Seljak|1997}}.</ref> <ref name="selz_1997" >{{sktxt|Seljak|Zaldarriaga|1997}}.</ref> <ref name="kami_1997" >{{sktxt|Kamionkowski|Kosowsky|Stebbins|1997}}.</ref> <ref name="zald_1998" >{{sktxt|Zaldarriaga|Seljak|1998}}.</ref> <ref name="BICEP2-2014">{{sktxt|skupina BICEP2|2014}}.</ref> <ref name="NASA-20140317">{{sktxt|Clavin|2014}}.</ref> <ref name="NYT-20140317">{{sktxt|Overbye|2014a}}.</ref> <ref name="NYT-20140324">{{sktxt|Overbye|2014b}}.</ref> <ref name="BICEP">{{sktxt|sodelovanje BICEP2|2014}}.</ref> <ref name="PRL-20140619" >{{sktxt|Ade|2014}}.</ref> <ref name="NYT-20140619" >{{sktxt|Overbye|2014c}}.</ref> <ref name="BBC-20140619">{{sktxt|Amos|2014}}.</ref> <ref name="AXV-20140919">{{sktxt|skupina sodelovanja Planck|2014}}.</ref> <ref name="NYT-20140922">{{sktxt|Overbye|2014d}}.</ref> <ref name=pc1>{{sktxt|sodelovanje Polarbear|2014}}.</ref> <ref name=cs>{{navedi novice|title= POLARBEAR project offers clues about origin of universe's cosmic growth spurt|url= http://www.csmonitor.com/Science/2014/1021/POLARBEAR-project-offers-clues-about-origin-of-universe-s-cosmic-growth-spurt|newspaper= Christian Science Monitor|date= 2014-10-21|language= en}}</ref> <ref name="steb_1997" >{{sktxt|Stebbins|1997|pp=25.}}</ref> <ref name="kogu_1993" >{{sktxt|Kogut|''idr.''|1993}}.</ref> <ref name="inou_2007" >{{sktxt|Inoue|Silk|2007}}.</ref> <ref name="arXiv:0905.2854v2">{{sktxt|Rossmanith|''idr.''|2009}}.</ref> <ref name="arXiv:0802.3229">{{sktxt|Schild|Gibson|2008}}.</ref> <ref name="arXiv:astro-ph/0511666">{{sktxt|Bernui|Mota|Reboucas|Tavakol|2005}}.</ref> <ref name="arXiv:astro-ph/0503213">{{sktxt|Jaffe|''idr.''|2005}}.</ref> <ref name="oliv_2004" >{{sktxt|de Oliveira-Costa|''idr.''|2004}}.</ref> <ref name="schw_2004" >{{sktxt|Schwarz|''idr.''|2004}}.</ref> <ref name="biel_2004" >{{sktxt|Bielewicz|Gorski|Banday|2004}}.</ref> <ref name="arXiv:0907.2731v3">{{sktxt|Liu|Li|2009}}.</ref> <ref name="arXiv:1006.1270v1">{{sktxt|Sawangwit|Shanks|2010}}.</ref> <ref name="arXiv:1009.2701v1">{{sktxt|Liu|Xiong|Li|2010}}.</ref> <ref name="tegm_2003" >{{sktxt|Tegmark|de Oliveira-Costa|Hamilton|2003}}.</ref> <ref name="odwy_2004" >{{sktxt|O'Dwyer|''idr.''|2004}}.</ref> <ref name="slos_2004" >{{sktxt|Slosar|Seljak|2004}}.</ref> <ref name="biel_2005" >{{sktxt|Bielewicz|Eriksen|Banday|Górski|2005}}.</ref> <ref name="oliv_2006" >{{sktxt|de Oliveira-Costa|Tegmark|2006}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Abbott|first1= Brian|title= Microwave (WMAP) All-Sky Survey|url= http://www.haydenplanetarium.org/universe/duguide/exgg_wmap.php|date= 2007|publisher= [[Planetarij Hayden]]|accessdate= 2008-01-13|language= en|archive-date= 2013-02-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20130213023246/http://www.haydenplanetarium.org/universe/duguide/exgg_wmap.php|url-status= dead}} * {{citat|last1= Ade|first1= P. A. R.|title= Detection of B-Mode Polarization at Degree Angular Scales by BICEP2|url= http://journals.aps.org/prl/abstract/10.1103/PhysRevLett.112.241101|date= 2014-06-19|journal= [[Physical Review Letters]]|volume= 112|issue= 24|page= 241101|doi= 10.1103/PhysRevLett.112.241101|accessdate= 2014-06-20|pmid= 24996078|arxiv= 1403.3985|bibcode= 2014PhRvL.112x1101B}} * {{citat|last1= Alpher|first1= Ralph Asher|authorlink1= Ralph Asher Alpher|last2= Herman|first2= Robert C.|authorlink2= Robert Herman|title= On the Relative Abundance of the Elements|journal= [[Physical Review]]|date= 1948|volume= 74|issue= 12|pages= 1737–1742|doi= 10.1103/PhysRev.74.1737}} * {{navedi novice|last1= Amos|first1= Jonathan|title= Cosmic inflation: Confidence lowered for Big Bang signal|url= http://www.bbc.com/news/science-environment-27935479|date= 2014-06-19|work= [[BBC News]]|accessdate= 2014-06-20|language= en}} * {{citat|last1= Assis|first1= André Koch Torres|last2= Neves|first2= M. C. D.|title= History of the 2.7 K Temperature Prior to Penzias and Wilson|url= http://www.ifi.unicamp.br/~assis/Apeiron-V2-p79-84(1995).pdf|date= 1995|issue= 3|pages= 79–87|doi= }} * {{citat|last1= Assis|first1= André Koch Torres|last2= Paulo|first2= São|last3= Neves|first3= M. C. D.|title= History of the 2.7&nbsp;K Temperature Prior to Penzias and Wilson|journal= [[Apeiron (revija)|Apeiron]]|date= julij 1995|volume= 2|issue= 3|pages= 79–87|url= http://redshift.vif.com/JournalFiles/Pre2001/V02NO3PDF/V02N3ASS.PDF|accessdate= 2017-03-12|archive-date= 2024-03-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20240324190849/http://redshift.vif.com/JournalFiles/Pre2001/V02NO3PDF/V02N3ASS.PDF|url-status= dead}} * {{citat|last1= Atkins|first1= William|title= Scientists say universe is 20M years older|url= http://www.itwire.com/science-news/space/37421-scientists-say-universe-is-20m-years-older|date= 2010|accessdate= 2010-04-04|language= en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Bennett|first1= Charles Leonard|authorlink1= Charles Leonard Bennett|last2= Banday|first2= A. J.|last3= Górski|first3= K. M.|last4= Hinshaw|first4=G.|last5= Jackson|first5= P.|last6= Keegstra|first6= P.|last7= Kogut|first7= A.|last8= Smoot|first8 = George Fitzgerald|last9= Wilkinson|first9= D. T.|last10= Wright|first10= Edward L.|title= Four-Year COBE DMR Cosmic Microwave Background Observations: Maps and Basic Results|journal= [[Astrophysical Journal Letters]]|date= 1996|volume= 464|pages= L1–L4|doi= 10.1086/310075}} * {{citat|last1= Bennett|first1= Charles Leonard|last2= ''idr.''|title= First-year Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP) observations: preliminary maps and basic results|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] (Supplement Series)|date= 2003|volume= 148|pages= 1|doi= 10.1086/377253|arxiv= astro-ph/0302207|bibcode= 2003ApJS..148....1B}} Članek opozarja: »Statistike te notranje linearne kombinacije preslikave so zapletene in neustrezne za večino analiz prasevanja.« * {{citat|last1= Bernui|first1= Armando|last2= Mota|first2= B.|last3= Reboucas|first3= M.J.|last4= Tavakol|first4= R.|title= Mapping the large-scale anisotropy in the WMAP data|date= 2005|arxiv= astro-ph/0511666}} * {{citat|last1= skupina BICEP2|title= BICEP2 2014 Results Release|url= http://bicepkeck.org|date= 2014-03-17|work= [[National Science Foundation]]|accessdate= 2014-03-18|language= en}} * {{citat|last1 = sodelovanje BICEP2|arxiv= 1403.3985|title= Detection Of B-mode Polarization at Degree Angular Scales by BICEP2|journal= Phys. Rev. Lett.|date= 2014|volume= 112|issue= |page= 241101}} * {{citat|last1= Bielewicz|first1= Pawel|last2= Górski|first2= K. M.|last3= Banday|first3= A. J.|title= Low-order multipole maps of CMB anisotropy derived from WMAP|journal= [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]]|date= 2004|volume= 355|pages= 1283|doi= 10.1111/j.1365-2966.2004.08405.x|arxiv= astro-ph/0405007|bibcode= 2004MNRAS.355.1283B}} * {{citat|last1= Bielewicz|first1= Pawel|last2= Eriksen|first2= H. K.|last3= Banday|first3= A. J.|last4= Górski|first4= K. M.|last5= Lilje|first5= P. B.|title= Multipole vector anomalies in the first-year WMAP data: a cut-sky analysis|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 2005|volume= 635|pages= 75–60|doi= 10.1086/497263|arxiv= astro-ph/0507186|bibcode= 2005ApJ...635..750B}} * {{citat|last1= Brandenberger|first1= Robert H.|title= Formation of Structure in the Universe|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1995astro.ph..8159B|date= 1995|accessdate= 2009-09-01|language= en}} * {{citat|last1= Cirigliano|first1= D.|last2= de Vega|first2= Hector J.|last3= Sanchez|first3= Norma G.|title= Clarifying inflation models: The precise inflationary potential from effective field theory and the WMAP data|journal= [[Physical Review D]]|date= 2005|volume= 71|issue= 10|pages= 77–115|doi= 10.1103/PhysRevD.71.103518|arxiv= astro-ph/0412634}} * {{citat|last1= Copi|first1= Craig J.|last2= Huterer|first2= Dragan|last3= Schwarz|first3= Dominik J.|last4= Starkman|first4= Glenn D.|title= On the large-angle anomalies of the microwave sky|journal= [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]]|date= 2006|volume= 367|pages= 79–102|doi= 10.1111/j.1365-2966.2005.09980.x|arxiv= astro-ph/0508047|bibcode= 2006MNRAS.367...79C}} * {{citat|last1= Clavin|first1= Whitney|title= NASA Technology Views Birth of the Universe|url= http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-082|date= 2014-03-17|work= [[NASA]]|accessdate= 2014-03-17}} * {{citat|last1= de Bernardis|first1= Paolo|last2= ''idr.''|title= A flat Universe from high-resolution maps of the cosmic microwave background radiation|journal= [[Nature]]|date= 2000|volume= 404|pmid= 10801117|issue= 6781|pages= 955–959|doi= 10.1038/35010035|id= |bibcode=2000Natur.404..955D}} * {{citat|last1= de Oliveira-Costa|first1= Angelica|last2= ''idr.''|title= The significance of the largest scale CMB fluctuations in WMAP|journal= [[Physical Review D]]|date= 2004|volume= 69|pages= 063516|doi= 10.1103/PhysRevD.69.063516|arxiv= astro-ph/0307282|bibcode= 2004PhRvD..69f3516D}} * {{citat|last1= de Oliveira-Costa|first1= Angelica|last2= Tegmark|first2= Max|authorlink2= |title= CMB multipole measurements in the presence of foregrounds|journal= [[Physical Review D]]|date= 2006|volume= 74|pages= 023005|doi= 10.1103/PhysRevD.74.023005|arxiv= astro-ph/0603369|bibcode= 2006PhRvD..74b3005D}} * {{citat|last1= de Vega|first1= Hector J.|title= Early Cosmology and Fundamental Physics|journal= Chalonge School in Astrofundamental Physics|date= 2002|arxiv= astro-ph/0307477}} * {{citat|last1= Dicke|first1= Robert Henry|authorlink1= Robert Henry Dicke|title= The Measurement of Thermal Radiation at Microwave Frequencies|journal= [[Review of Scientific Instruments]]|date= 1946|volume= 17|pages= 268–275|doi= 10.1063/1.1770483}} * {{citat|last1= Dicke|first1= Robert Henry|authorlink1= |last2= Peebles|first2= Philip James Edwin|last3= Roll|first3= P. G.|last4= Wilkinson|first4= D. T.|title= Cosmic Black-Body Radiation|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1965|volume= 142|pages= 414–419|doi= 10.1086/148306}} * {{navedi konferenco|last1= Doroškevič|first1= Andrej Georgijevič|authorlink1= Andrej Georgijevič Doroškevič|last2= Zeldovič|first2= Jakov Borisovič|last3= Sjunjajev|first3= Rašid Alijevič|authorlink3= Rašid Alijevič Sjunjajev|title= Fluctuations of the microwave background radiation in the adiabatic and entropic theories of galaxy formation |editor1=Longair, M.S. |editor2=Einasto, J. |book-title= The large scale structure of the universe; Proceedings of the Symposium|date= september 1977|publisher= Dordrecht, D. Reidel Publishing Co.|pages= 393–404|location= Talin, Estonska SSR|bibcode= 1978IAUS...79..393S}} * {{citat|last1= Durham|first1= Frank|last2= Purrington|first2= Robert D.|title= Frame of the universe: a history of physical cosmology|publisher= Columbia University Press|date= 1983|isbn= 0231053932}} * {{citat|last1= Fixsen|first1= Dale J.|last2= Cheng|first2= E. S.|last3= Gales|first3= J. M.|last4= Mather|first4= J. C.|last5= ShaFer|first5= R. A.|last6= Wright|first6= Edward L.|title= The Cosmic Microwave Background Spectrum from the full COBE FIRAS data set|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1996|volume= 473|page= 576–587|doi= 10.1086/178173}} * {{citat|last1= Gamow|first1= George|authorlink1= George Gamow|title= The Origin of Elements and the Separation of Galaxies|journal= [[Physical Review]]|date= 1948|volume= 74|issue= 4|pages= 505–506|doi= 10.1103/PhysRev.74.505.2}} * {{citat|last1= Gamow|first1= George|authorlink1= |title= The evolution of the universe|journal= [[Nature]]|date= 1948|volume= 162|pages= 680–682|doi= 10.1038/162680a0}} * {{citat|last1= Gawiser|first1= Eric|last2= Silk|first2= Joseph|title= The cosmic microwave background radiation|journal= [[Physics Reports]]|date= 2000|volume= 333–334|pages= 245|doi= 10.1016/S0370-1573(00)00025-9 |arxiv= astro-ph/0002044}} * {{citat|last1= Guth|first1= Alan Harvey|authorlink1= Alan Harvey Guth|title= The Inflationary Universe: The Quest for a New Theory of Cosmic Origins|date= 1998|publisher= [[Basic Books]]|isbn= 0201328402}} * {{citat|last1= Grupen|first1= C.|last2= ''idr.''|title= Astroparticle Physics|date= 2005|publisher= [[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn= 3540253122}} * {{citat|last1= Hanany|first1= S.|last2= ''idr.''|title= MAXIMA-1: A Measurement of the Cosmic Microwave Background Anisotropy on Angular Scales of 10'-5°|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 2000|volume= 545|issue= 1|pages= L5–L9|doi= 10.1086/317322}} * {{citat|last1= Hanson|first= D.|last2= ''idr.''|date= 2013|title= Detection of B-mode polarization in the Cosmic Microwave Background with data from the South Pole Telescope|journal= [[Physical Review Letters]]|volume= 111|issue= 14|doi= 10.1103/PhysRevLett.111.141301|arxiv= 1307.5830|url= http://www.nature.com/news/polarization-detected-in-big-bang-s-echo-1.13441|bibcode= 2013PhRvL.111n1301H}} * {{citat|last1= Harrison|first1= Edward Robert|authorlink1= Edward Robert Harrison|title= Fluctuations at the threshold of classical cosmology|journal= [[Physical Review D]]|date= 1970|volume= 1|pages= 2726–2730|doi= 10.1103/PhysRevD.1.2726}} * {{citat|last1= Harrison|first1= Edward Robert|authorlink1= |title= Cosmology: The Science of the Universe|date= 2000|publisher= [[Cambridge University Press]]|isbn= 052166148X}} * {{citat|last1= Hinshaw|first1= Gary|last2= ''idr.''|title= Three-year Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP) observations: temperature analysis|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] (Supplement Series)|date= 2007|volume= 170|issue= 2|pages= 288–334|doi= 10.1086/513698|arxiv= astro-ph/0603451|bibcode= 2007ApJS..170..288H}} * {{citat|last1= Hobson|first1= Michael P.|last2= Efstathiou|first2= George Petros|authorlink2= George Petros Efstathiou|last3= Lasenby|first3= Anthony N.|title= General Relativity: An Introduction for Physicists|date= 2006|publisher= [[Cambridge University Press]]|isbn= 0521829518}} * {{citat|last1= Hu|first1= Wayne|last2= White|first2= Martin|title= Acoustic Signatures in the Cosmic Microwave Background|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1996|volume= 471|pages= 30–51|doi= 10.1086/177951|bibcode= 1996ApJ...471...30H}} * {{citat|last1= Inoue|first1= Kaiki Taro|last2= Silk|first2= Joseph|title= Local Voids as the Origin of Large-Angle Cosmic Microwave Background Anomalies: The Effect of a Cosmological Constant|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 2007|volume= 664|issue= 2|pages= 650–659|doi= 10.1086/517603|arxiv= astro-ph/0612347|bibcode=2007ApJ...664..650I}} * {{citat|last1= Jaffe|first1= T. R.|last2= ''idr.''|title= Evidence of vorticity and shear at large angular scales in the WMAP data: a violation of cosmological isotropy?|date= 2005|arxiv= astro-ph/0503213}} * {{citat|last1= Kamionkowski|first= M.|last2= Kosowsky|first2= A.|last3= Stebbins|first3= Albert|title= A Probe of Primordial Gravity Waves and Vorticity|journal= Phys. Rev. Lett.|date= 1997-03-17|volume= 78|issue= 11|doi= 10.1103/PhysRevLett.78.2058|arxiv= astro-ph/9609132|bibcode= 1997PhRvL..78.2058K|pages= 2058–2061}} * {{citat|last1= Kogut|first1= Alan J.|last2= ''idr.''|title= Dipole Anisotropy in the COBE Differential Microwave Radiometers First-Year Sky Maps|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1993|volume= 419|pages= 1–6|doi= 10.1086/173453|arxiv= astro-ph/9312056|bibcode= 1993ApJ...419....1K}} * {{citat|last1= Kragh|first1= Helge|title= Cosmology and Controversy: The Historical Development of Two Theories of the Universe|date= 1999|url= http://books.google.com/?id=f6p0AFgzeMsC&pg=PA135|isbn= 069100546X}} * {{citat|last1= Leitch|first1= E. M.|last2= ''idr.''|title= Measurement of polarization with the Degree Angular Scale Interferometer|journal= Nature|date= december 2002|volume= 420|issue= 6917|pages= 763–771|doi= 10.1038/nature01271|pmid= 12490940|arxiv= astro-ph/0209476|bibcode= 2002Natur.420..763L}} * {{citat|last1=Leitch|first1= E. M.|last2= Kovac|first2= J. M.|last3= Halverson|first3= N. W.|last4= Carlstrom|first4= J. E.|last5= Pryke|first5= C.|last6= Smith|first6= M. W. E.|title= Degree Angular Scale Interferometer 3 Year Cosmic Microwave Background Polarization Results|journal= The Astrophysical Journal|date= maj 2005|volume= 624|issue= 1|pages= 10–20|doi= 10.1086/428825|bibcode= 2005ApJ...624...10L|arxiv= astro-ph/0409357}} * {{citat|last1= Lewis|first1= Antony|last2= Challinor|first2= Anthony|title= Weak gravitational lensing of the CMB|date= 2006|journal= [[Physics Reports]]|volume= 429|pages= 1–65|doi= 10.1016/j.physrep.2006.03.002|arxiv= astro-ph/0601594}} * {{citat|last1= Lineweaver|first1= C.|last2= Davis|first2= T. M.|date= 2005|title= Misconceptions about the Big Bang|url= http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=misconceptions-about-the-2005-03&page=5|publisher= [[Scientific American]]|accessdate= 2008-11-06|language= en}} * {{citat|last1= Liu|first1= Hao|last2= Li|first2= Ti-Pei|title= Improved CMB Map from WMAP Data|date= 2009|arxiv= 0907.2731v3}} * {{citat|last1= Liu|first1= Hao|last2= Xiong|first2= Shao-Lin|last3= Li|first3= Ti-Pei|title= Diagnosing Timing Error in WMAP Data|date= 2010|arxiv= 1009.2701v1}} * {{citat|last1= McKellar|first1= Andrew|authorlink1= Andrew McKellar|title= Molecular Lines from the Lowest States of Diatomic Molecules Composed of Atoms Probably Present in Interstellar Space|journal= Publications of the Dominion Astrophysical Observatory (Victoria, BC)|date= 1941a|volume= 7|pages= 251–272|doi= 10.1016/0969-8051(96)00073-X}} * {{citat|last1= McKellar|first1= Andrew|authorlink1= |title= The Problems of Possible Molecular Identification for Interstellar Lines|url= http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1941PASP...53..233M&amp;data_type=PDF_HIGH&amp;whole_paper=YES&amp;type=PRINTER&amp;filetype=.pdf|journal= Publications of the Astronomical Society of the Pacific|date= 1941b|volume= 53|issue= 314|pages= 233-235|doi= 10.1086/125323|bibcode= 1941PASP...53..233M}} * {{citat|last1= Melchiorri|first1= Alessandro|last2= ''idr.''|title= A Measurement of Ω from the North American Test Flight of Boomerang|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 2000|volume= 536|issue= 2|pages= L63–L66|doi= 10.1086/312744}} * {{citat|last1= Miller|first1= A. D.|last2= ''idr.''|title= A Measurement of the Angular Power Spectrum of the Microwave Background Made from the High Chilean Andes|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1999|volume= 521|issue= 2|pages= L79–L82|doi= 10.1086/312197}} * {{citat|last1= Narlikar|first1= Džajant Višnu|authorlink1= Džajant Višnu Narlikar|last2= Vikramasinge|first2= Nalin Čandra|authorlink2= Nalin Čandra Vikramasinge|title= Microwave Background in a Steady State Universe|journal= [[Nature]]|date= 1967|volume= 216|pages= 43–44|doi= 10.1038/216043a0}} * {{citat|last1= O'Dwyer|first1= I.|last2= ''idr.''|title= Bayesian Power Spectrum Analysis of the First-Year Wilkinson Microwave Anisotropy Probe Data|journal= [[Astrophysical Journal Letters]]|date= 2004|volume= 617|pages= L99–L102|doi= 10.1086/427386|arxiv= astro-ph/0407027|bibcode= 2004ApJ...617L..99O}} * {{navedi novice|last1= Overbye|first1= Dennis|authorlink1= Dennis Overbye|title= Space Ripples Reveal Big Bang’s Smoking Gun|url= https://www.nytimes.com/2014/03/18/science/space/detection-of-waves-in-space-buttresses-landmark-theory-of-big-bang.html|date= 2014-03-17|work= [[The New York Times]]|accessdate= 2014-03-17|language= en}} * {{navedi novice|last1= Overbye|first1= Dennis|authorlink1= |title= Ripples From the Big Bang|url= https://www.nytimes.com/2014/03/25/science/space/ripples-from-the-big-bang.html|date= 2014-03-24|work= The New York Times|accessdate= 2014-03-24|language= en}} * {{navedi novice|last1= Overbye|first1= Dennis|authorlink1= |title= Astronomers Hedge on Big Bang Detection Claim|url= https://www.nytimes.com/2014/06/20/science/space/scientists-debate-gravity-wave-detection-claim.html|date= 2014-06-19|work= The New York Times|accessdate= 2014-06-20|language= en}} * {{navedi novice|last1= Overbye|first1= Dennis|authorlink1= |title= Study Confirms Criticism of Big Bang Finding|url= https://www.nytimes.com/2014/09/23/science/space/study-confirms-criticism-of-big-bang-finding.html|date= 2014-09-22|work= The New York Times|accessdate= 2014-09-22|language= en}} * {{citat|last1= Peebles|first1= Philip James Edwin|authorlink1= Philip James Edwin Peebles|last2= Yu|first2= J. T.|title= Primeval Adiabatic Perturbation in an Expanding Universe|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1970|volume= 162|pages= 815–836|doi= 10.1086/150713}} * {{citat|last1= Peebles|first1= Philip James Edwin|authorlink1= |last2= Schramm|first2= D. N.|last3= Turner|first3= E. L.|last4= Kron|first4= R. G.|title= The case for the relativistic hot big bang cosmology|journal= [[Nature]]|date= 1991|volume= 352|pages= 769–776|doi= 10.1038/352769a0}} * {{citat|last1= Peebles|first1= Philip James Edwin|authorlink1= |title= Principles of Physical Cosmology|date= 1993|publisher= [[Princeton University Press]]|isbn= 0691019339}} * {{citat|last1= Penzias|first1= Arno Allan|authorlink1= Arno Allan Penzias|last2= Wilson|first2= Robert Woodrow|authorlink2= Robert Woodrow Wilson|title= A Measurement of Excess Antenna Temperature at 4080 Mc/s|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1965|volume= 142|pages= 419–421|doi= 10.1086/148307}} * {{citat|last1= Penzias|first1= Arno Allan|authorlink1= |title= The origin of elements|url= http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1978/penzias-lecture.pdf|date= 2006|work= Nobel lecture|publisher= [[Nobelov sklad]]|accessdate= 2006-10-04|language= en}} * {{citat|last1=skupina sodelovanja Planck|title= Planck intermediate results. XXX. The angular power spectrum of polarized dust emission at intermediate and high Galactic latitudes |date= 2016-02-09|arxiv= 1409.5738|journal= [[Astronomy & Astrophysics]]|volume= 586|doi= 10.1051/0004-6361/201425034|pages=A133|bibcode= 2016A&A...586A.133P}} * {{citat|last1= Pogosian|first1= Levon|last2= ''idr.''|title= Observational constraints on cosmic string production during brane inflation|journal= [[Physical Review D]]|date= 2003|volume= 68|issue= 2|pages= 023506|doi= 10.1103/PhysRevD.68.023506}} * {{citat|last1= sodelovanje Polarbear|url= http://iopscience.iop.org/0004-637X/794/2/171/pdf/0004-637X_794_2_171.pdf|title= A Measurement of the Cosmic Microwave Background B-Mode Polarization Power Spectrum at Sub-Degree Scales with POLARBEAR|date= oktober 2014|journal= [[The Astrophysical Journal]]|accessdate= 2014-11-16|doi= 10.1088/0004-637X/794/2/171|format= PDF|bibcode= 2014ApJ...794..171T|volume= 794|pages= 171|arxiv= 1403.2369}} * {{citat|last1= Rossmanith|first1= Gregor|last2= ''idr.''|title= Non-Gaussian Signatures in the five-year WMAP data as identified with isotropic scaling indices|date= 2009|arxiv= 0905.2854}} * {{citat|last1= Ryden|first1= Barbara Sue|authorlink1= Barbara Sue Ryden|title= Introduction to Cosmology|date= 2006-01-13|publisher= Addison Wesley|location= San Francisco|isbn= 0-8053-8912-1}} * {{citat|last1= Sawangwit|first1= Utane|last2= Shanks|first2= Tom|title= Lambda-CDM and the WMAP Power Spectrum Beam Profile Sensitivity|date= 2010|arxiv= 1006.1270v1}} * {{citat|last1= Scott|first1= Douglas|title= The Standard Cosmological Model|date= 2005|arxiv= astro-ph/0510731|bibcode= 2005astro.ph.10731S}} * {{citat|last1= Schild|first1= Rudolph E.|last2= Gibson|first2= Carl H.|title= Goodness in the Axis of Evil|date= 2008|arxiv= 0802.3229}} * {{citat|last1= Schwarz|first1= Dominik J.|last2= ''idr.''|title= Is the low-''l'' microwave background cosmic?|journal= [[Physical Review Letters]]|date= 2004|volume= 93|pages= 221301|doi= 10.1103/PhysRevLett.93.221301|arxiv= astro-ph/0403353|bibcode= 2004PhRvL..93v1301S}} * {{citat|last1= Seljak|first1= Uroš|authorlink1= Uroš Seljak|title= Measuring Polarization in the Cosmic Microwave Background|journal= Astrophysical Journal|date= junij 1997|volume= 482|pages= 6–16|doi= 10.1086/304123|arxiv= astro-ph/9608131|bibcode= 1997ApJ...482....6S}} * {{citat|last1= Seljak|first1= Uroš|authorlink1= |last2= Zaldarriaga|first2= M.|title= Signature of Gravity Waves in the Polarization of the Microwave Background|journal= Phys. Rev. Lett.|date= 1997-03-17|volume= 78|issue= 11|doi= 10.1103/PhysRevLett.78.2054|arxiv= astro-ph/9609169|bibcode= 1997PhRvL..78.2054S|pages= 2054–2057}} * {{citat|last1= Singh|first1= Simon|authorlink1= Simon Singh|title= Veliki pok : najpomembnejše znanstveno odkritje vseh časov|trans-title= Big bang|date= 2007|publisher= Učila International|location= Tržič|cobiss= 234744832|isbn= 978-961-00-0316-8}} * {{citat|last1= Slosar|first1= Anže|authorlink1= Anže Slosar|last2= Seljak|first2= Uroš|authorlink2= |title= Assessing the effects of foregrounds and sky removal in WMAP|journal= [[Physical Review D]]|date= 2004|volume= 70|pages= 083002|doi= 10.1103/PhysRevD.70.083002|arxiv= astro-ph/0404567|bibcode= 2004PhRvD..70h3002S}} * {{citat|last1= Smoot|first1= George Fitzgerald|authorlink1= George Fitzgerald Smoot III.|last2= ''idr.''|title= Structure in the COBE differential microwave radiometer first-year maps|journal= [[Astrophysical Journal Letters]]|date= 1992|volume= 396|issue= 1|pages= L1–L5|doi= 10.1086/186504}} * {{citat|last1= Smoot|first1= George Fitzgerald|authorlink1= |title= Cosmic Microwave Background Radiation Anisotropies: Their Discovery and Utilization|url= http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/2006/smoot-lecture.html|work= Nobel Lecture|date= 2006|publisher= [[Nobelov sklad]]|accessdate= 2008-12-22|language= en}} * {{citat|last1= Spergel|first1= David N.|last2= ''idr.''|title= First-Year Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP) Observations: Determination of Cosmological Parameters|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] (Supplement Series)|date= 2003|volume= 148|issue= 1|pages= 175–194|doi= 10.1086/377226|arxiv= astro-ph/0302209|bibcode= 2003ApJS..148..175S}} * {{citat|last1= Stebbins|first1= Albert|authorlink1= Albert Stebbins|title= The CMBR Spectrum|journal= Proceedings of the NATO ASI "The Cosmic Microwave Background|date= 1997|url= http://lss.fnal.gov/archive/1997/conf/Conf-97-134-A.pdf|arxiv= astro-ph/9705178|id= FERMILAB-Conf-97/134-A}} * {{citat|last1= Strukov|first1= Igor A.|authorlink1= Igor A. Strukov|last2= Kremenjev|first2= R. S.|last3= Babakina|first3= G. N.|last4= Smirnov|first4= A. I.|title= Взгляд в прошлое Вселенной|url= http://epizodsspace.airbase.ru/bibl/nauka-v-ussr/1992/vzglad.html|date= 1992a|work= Наука в СССР|accessdate= 2015-05-03|language= ru|archive-date= 2015-06-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20150612060955/http://epizodsspace.airbase.ru/bibl/nauka-v-ussr/1992/vzglad.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Strukov|first1= Igor A.|authorlink1= |last2= Bruhanov|first2= A. A.|last3= Skulačov|first3= D. P.|last4= Sažin|first4= M. V.|title= The Relikt-1 experiment — New results|journal= [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]]|date= 1992b|volume= 258|issue= |pages= 37P—40P|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1992MNRAS.258P..37S}} * {{citat|last1= Šklovski|first1= Josip Samujilovič|authorlink1= Josip Samujilovič Šklovski|title= Vesolje, življenje, razum (Вселенная, жизнь, разум)|url= http://alt-future.narod.ru/Seti/Vzr/vzr1.htm|date= 1987|publisher= Nauka|location= Moskva}} * {{citat|last1= Šmaonov|first1= Tigran Aramovič|authorlink1= Tigran Aramovič Šmaonov|title= Metodologija absolutnih meritev efektivne temperature radijskega sevanja z nizko ekvivalentno temperaturo (Методика абсолютных измерений эффективной температуры радиоизлучения с низкой эквивалентной температурой)|journal= Приборы и техника эксперимента|date= 1957|volume= №1|pages= 83-86. 18}} * {{citat|last1= Tegmark|first1= Max|authorlink1= Max Tegmark|last2= de Oliveira-Costa|first2= Angelica|last3= Hamilton|first3= Andrew|title= A high resolution foreground cleaned CMB map from WMAP|journal= [[Physical Review D]]|date= 2003|volume= 68|pages= 123523|id= |doi= 10.1103/PhysRevD.68.123523|arxiv= astro-ph/0302496|bibcode= 2003PhRvD..68l3523T}} Članek navaja: »Ni presenetljivo, da sta dva najbolj nečista mnogopola [kvadrupol in oktopol], ki najbliže sledita morfologiji galaktične ravnine.« * {{citat|last1= Thompson|first1= John M. T.|title= Advances in Astronomy|date= 2005|publisher= [[Imperial College Press]]|isbn= 1860945775}} * {{citat|last1= Torres|first1= Sergio|title= Topological Analysis of COBE-DMR CMB Maps|date= 1993|arxiv= astro-ph/9311067}} * {{citat|last1= Turner|first1= Michael S.|title= The New Cosmology: Mid-term Report Card for Inflation|date= 2002|arxiv= astro-ph/0212281}} * {{citat|last1= Unsöld|first1= Albrecht|authorlink1= Albrecht Otto Johannes Unsöld|last2= Baschek|first2= Bodo|authorlink2= Bodo Baschek|title= The New Cosmos, An Introduction to Astronomy and Astrophysics|edition= 5.|date= 2002|publisher= [[Springer-Verlag]]|isbn= 3-540-67877-8}} * {{citat|last1= Weinberg|first1= Steven|authorlink1= Steven Weinberg|title= Oxford Astronomy Encyclopedia|date= 1972|publisher= [[John Wiley & Sons]]|isbn= 0471925675}} * {{navedi konferenco|last1= White|first1= Martin|date= 1999|title= Anisotropies in the CMB|book-title= Proceedings of the Los Angeles Meeting, DPF 99|publisher= [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|UCLA]]|arxiv= astro-ph/9903232|bibcode= 1999dpf..conf.....W}} * {{citat|last1= Wright|first1= Edward L.|date= 2004|chapter= Theoretical Overview of Cosmic Microwave Background Anisotropy|editor= Wendy L. Freedman|title= Measuring and Modeling the Universe|series= Carnegie Observatories Astrophysics Series|publisher= [[Cambridge University Press]]|isbn= 0-521-75576-X|arxiv= astro-ph/0305591}} * {{citat|last1= Wright|first1= Edward L.|title= Eddington's Temperature of Space|url= http://www.astro.ucla.edu/~wright/Eddington-T0.html|date= 2006|publisher= UCLA|accessdate= 2008-12-11|language= en}} * {{citat|last1= Zaldarriaga|first1= M.|last2= Seljak|first2= Uroš|title= Gravitational lensing effect on cosmic microwave background polarization|journal= Physical Review D|date= 1998-07-15|volume= 58|series= 2|doi= 10.1103/PhysRevD.58.023003|arxiv= astro-ph/9803150|bibcode= 1998PhRvD..58b3003Z}} * {{citat|last1= Zeldovič|first1= Jakov Borisovič|authorlink1= Jakov Borisovič Zeldovič|title= A hypothesis, unifying the structure and the entropy of the Universe|journal= [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]]|date= 1972|volume= 160|pages= 1P–4P|doi= 10.1016/S0026-0576(07)80178-4}} * {{citat|last1= Zeldovič|first1= Jakov Borisovič|authorlink1= |last2= Novikov|first2= Igor Dimitrijevič|authorlink2= Igor Dimitrijevič Novikov |title= Строение и эволюция Вселенной|date= 1975|location= Moskva|publisher= Nauka}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Cosmic microwave background radiation}} * [http://xstructure.inr.ac.ru/x-bin/theme3.py?level=3&index1=87807 Teme o prasevanju na arxiv.org] {{ikona en}} * [http://www.astronomycast.com/cosmology/the-big-bang-and-cosmic-microwave-background/ Audio: Fraser Cain and Dr. Pamela Gay - Astronomy Cast. The Big Bang and Cosmic Microwave Background - oktober 2006] {{ikona en}} {{portal|Astronomija}} {{Področja kozmologije}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radijska astronomija]] [[Kategorija:Fizikalna kozmologija]] [[Kategorija:Astronomski radijski viri]] [[Kategorija:1964 v znanosti]] ixzg0pbmtkfc79rj8ejh1llalaenprg 0 269428 6732248 6640185 2026-08-07T14:07:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miro Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[elektrotehnika|elektrotehnik]], [[razvojnik]] in [[politik]]. Med 20. marcem 1997 in 21. decembrom 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije|Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije]] v Uradu za pošto in telekomunikacije (državni sekretar za telekomunikacije). Rozman je bil tudi član komisije za izbiro koncesionarjev GSM, znan po dodelitvi številke 040 Si.mobilu, nacionalnem programu razvoja telekomunikacij in takratnem zakonu o telekomunikacijah. Pred tem je bil zaposlen v podjetju Iskra Kibernetika (1982-1993), na Fakulteti za elektrotehniko (1993-1995) in Telekomu Slovenije (1995-1997), bil pa je tudi član začasne uprave podjetja Iskraemeco in predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=386tele.com - Miro Rozman|url=https://www.386tele.com/content/view/5109/105/|website=www.386tele.com|accessdate=2020-06-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Direktorji ostajajo, Telekom kupuje Maltakom|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/direktorji-ostajajo-telekom-kupuje-maltakom.html|website=www.delo.si|date=2005-08-25|accessdate=2020-06-09|language=sl-si|last=Uredništvo|publisher=Delo|first=|archive-date=2020-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200609102050/https://www.delo.si/gospodarstvo/direktorji-ostajajo-telekom-kupuje-maltakom.html|url-status=dead}}</ref> Od 3. marca 2011 do 9. decembra 2014 je bil direktor podjetja Uporabna Energetika d.o.o., ki je novembra 2011 na 6. Slovenskem Forumu inovacij dobilo priznanje za najbolj inovativno storitev [[zagonsko podjetje|zagonskega podjetja]]: "sistem programske in strojne opreme za inteligentni monitoring energetske porabe EIC".<ref>{{Navedi splet|title=Mladi inovatorji krepijo državni potencial|url=https://www.dnevnik.si/1042491035|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-09|date=2011-11-28|publisher=Dnevnik|last=Lokar|first=Sabina|archive-date=2020-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200609102056/https://www.dnevnik.si/1042491035|url-status=dead}}</ref> Podjetje v lasti Faleskini Holding GmbH iz Chama v Švici je postalo širše znano zaradi spora rekordne vrednosti s [[Petrol]]om in posledično tudi z [[Davčna uprava Republike Slovenije|davčno upravo RS]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj je zagrešil, da bo postal največji davčni dolžnik v državi|url=https://siol.net/posel-danes/novice/kaj-je-zagresil-da-bo-postal-najvecji-davcni-dolznik-v-drzavi-444976|website=siol.net|accessdate=2020-06-09|language=sl|date=2017-07-13|publisher=Siol|last=Modic|first=Tomaž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prikaz nasprotnih navedb: Kaj je zagrešil, da bo postal največji davčni dolžnik v državi|url=https://siol.net/posel-danes/prikaz-nasprotnih-navedb-kaj-je-zagresil-da-bo-postal-najvecji-davcni-dolznik-v-drzavi-445127|website=siol.net|accessdate=2020-06-09|language=sl|date=2017-07-15|publisher=Siol|last=Vlačič|first=Igor}}</ref> Uporabna energetika je od 4. marca 2020 v stečaju.<ref>{{Navedi splet|title=Erar - UPORABNA ENERGETIKA d.o.o. - v stečaju (prejemnik)|url=https://erar.si/prejemnik/58647465/#casovnica|website=erar.si|accessdate=2020-06-09|date=|publisher=KPK RS|last=|first=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Miro}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije]] qo7cj561iv7ttf0ilttotnm4fx1rbla 0 274473 6732627 6598847 2026-08-08T07:31:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732627 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pyroclastic flows at Mayon Volcano.jpg|thumb|right|350px|Piroklastični tokovi na pobočjih ognjenika Mayon ([[Filipini]]) leta 1984]] '''Piroklastični tok''' ali '''piroklastični gosti tok'''<ref> Branney M.J.. Kokelaar, B.P. 2002, Pyroclastic Density Currents and the Sedimentation of Ignimbrites. Geological Society London Memoir 27, str. 143.</ref> je hiter tok izjemno vročega [[plin]]a, ki lahko doseže temperaturo do 1000 °C, in kamnin s skupnim imenom [[Piroklastične sedimentne kamnine|tefra]], ki teče v smeri od [[ognjenik]]a s hirostjo do 700 km/h.<ref>[http://pubs.usgs.gov/gip/msh//pyroclastic.html Pyroclastic flows USGS]</ref> Tokovi tečejo po navadi ob tleh njegova hitrost pa je odvisna od gostote toka, količine izbruhanega materiala, njegove hitrosti pri izbruhu in naklona pobočja ognjenika. Piroklastični tokovi so običajni pri eksplozivnih ognjeniških izbruhih in so pogosto uničujoči. Naziv ''pirolastični'' je sestavljen iz [[grščina|grških]] besed ''πῦρ'' [pir] – ''ogenj '' in ''κλαστός'' [klastós] – ''zdrobljen''. Nekateri tokovi se imenujejo ''nuée ardent'', kar v [[francoščina|francoščini]] pomeni ''žareč oblak''. Francoski naziv se je prvič uporabil leta 1902 v opisu uničujočega izbruha ognjenika [[Mount Pelée]] (francosko: Montagne Pelée) na [[Martinique]]ju, ki je v temi rdeče žarel.<ref>Lacroix, A. (1904) ''La Montagne Pelée et ses Eruptions'', Paris, Masson.</ref> Piroklastični tokovi, ki vsebujejo velik delež plinov oziroma manj kot 0,1 – 1 volumski odstotek trdnih delcev,<ref name=Wendy>Wendy Bohrson: Pyroclastic eruptions and their deposits http://www.geo.mtu.edu/~raman/PFS.ppt {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110428011857/http://www.geo.mtu.edu/~raman/PFS.ppt |date=2011-04-28 }}.</ref> se imenujejo ''popolnoma razredčeni piroklastični gosti tokovi'' ali ''piroklastični valovi''. Tovrstni tokovi tečejo praviloma po dolinah, zaradi majhne gostote pa lahko stečejo tudi preko gorskih grebenov. Pri temperaturah pod 250 °C lahko vsebujejo vodno [[para|paro]] in [[voda|vodo]] in se imenujejo ''hladni tokovi'', čeprav so še vedno zelo vroči in smrtno nevarni. Hladni piroklastični tokovi nastanejo, če je vulkanski dimnik zalit s plitvim jezerom ali morjem. Popolnoma razredčeno je lahko tudi čelo gostega piroklastičnega toka. Takšno je bilo na primer čelo med izbruhom Mount Peléeja leta 1902, ki je ubilo skoraj 30.000 ljudi.<ref> Arthur N. Strahler (1972), ''Planet Earth: its physical systems through geological time''</ref> ==Vzroki== [[Slika:MtRedoubtedit1.jpg|thumb|right|250px|Plinijski izbruh ognjenika Redoubt na jugu [[Aljaska|Aljaske]] 21. aprila 1990]] [[Slika:Mount St. Helens, one day before the devastating eruption.jpg|thumb|250px|alt=A large conical volcano.|Sveta Helena dan pred izbruhom leta 1980, ki je odtrgal večji del severnega pobočja gore]] [[Slika:MSH82_st_helens_plume_from_harrys_ridge_05-19-82.jpg|thumb|250px|alt=A large conical volcano.|Sveta Helena dve leti po glavnem izbruhu; steber pare je visok približno 1.000 metrov]] [[Slika:Pyroclastic Flow St Helens si.jpg|250px|thumb|Bloki [[plovec|plovca]] na robu piroklastičnega toka s Svete Helene]] [[Slika:Vallis Schroteri.jpg|thumb|right|250px|Vallis Schröteri, mozaik fotografij z Appola 15]] Vzroki za nastanek piroklastičnih tokov so lahko različni. * Zrušitev erupcijskega stebra plinijskega izbruha, kakršen je bil na primer izbruh [[Vezuv]]a leta 79, ki je porušil [[Pompeji|Pompeje]]. V takšnem izbruhu tekoča in strjena [[lava]] in zdrobljene kamnine<ref name=Wendy/> segrejejo okoliški zrak do te mere, da se turbulentna [[suspenzija]] zaradi [[konvekcija|konvekcije]] dvigne tudi nekaj kilometrov visoko. Če erupcijski curek ne more dovolj segreti okoliškega zraka, konvekcijski tokovi niso dovolj močni, da bi s seboj odnesli trdne delce, zato padejo na pobočja ognjenika. * Zrušitev erupcijskega stebra, združena z izbruhom ognjenika. Mnogo takšnih smrtonosni tokov in valov je nastalo na ognjeniku Soufrière Hills na [[Montserrat]]u. V tovrstnih izbruhih nastane iz plinov in ognjeniških izstrelkov oblak, ki je gostejši od okoliškega zraka in postane piroklastični tok. * Penjenje na ustju vulkanskega dimnika zaradi sproščanja plinov iz izbruhane lave, ki lahko povzroči nastajanje kamnine [[ignimbrit]]a. To se je zgodilo med izbruhom ognjenika Novarupta na jugu Aljaske leta 1912 in sprožilo največje piroklastične tokove v dokumentirani zgodovini. * Zrušitev lavne kupole ali hrbta zaradi lastne teže, kateri sledijo plazovi in tokovi po strmih pobočjih ognjenika. Leta 1997 se je na tak način zrušil ognjenik Soufrière Hills in povzročil devetnajst smrtnih žrtev. * Usmerjen udar ali curek zaradi [[eksplozija|eksplozije]] ali zrušitve dela ognjenika, kar se je zgodilo 18. maja 1980 na ognjeniku [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]]. Z naraščajočo razdaljo od ognjenika se eksplozijski tok hitro pretvori v gravitacijski tok. ==Velikost in posledice== Prostornina piroklastičnega toka je lahko od samo nekaj sto kubičnih metrov do več kot tisoč kubičnih kilometrov. Večji tokovi lahko potujejo nekaj sto kilometrov daleč, čeprav tako velikih tokov z zadnjih nekaj sto tisoč letih ni bilo. Večina tokov ima prostornino od enega do deset kubičnih kilometrov in potuje nekaj kilometrov daleč. Tokovi so po navadi sestavljeni iz dveh delov: bazalnega toka, ki teče pri tleh in vsebuje večje balvane in zdrobljeno skalovje, nad katerim je izjemno vroča perjanica vulkanskega pepela. Perjanica nastane zaradi turbulence na meji med tokom in zrakom nad njim in segrevanja zraka, ki povzroči njegovo širjenje in konvekcijo.<ref> Myers, and Brantley (1995). Volcano Hazards Fact Sheet: Hazardous Phenomena at Volcanoes, USGS Open File Report 95-231.</ref> [[Kinetična energija]] balvanov je dovolj velika, da na svoji poti podira drevje in ruši zgradbe, dodatno nevarnost pa povzročajo zelo vroči spremljajoči plini. Dobro poznan je piroklastični val, ki je leta 79 uničil [[Pompeji|Pompeje]] in Herkulanum in piroklastični tok, ki je 25. junija 1997 opustošil karibski otok Montserrat in povzročil devetnajst smrtnih žrtev. ===Vzajemno delovanje z vodo=== Pričevanja o izbuhu ognjenika Krakatoa leta 1883, ki so jih kasneje podprli s poskusi,<ref>Armin Freundt: Entrance of hot pyroclastic flows into the sea: experimental observations. Bulletin of volcanology, 65 (2003), str. 144–164.</ref> dokazujejo, da lahko piroklastični tok tudi na morju doseže velike razdalje. Eden od tokov s Krakatoe je dosegel obalo Sumatre, ki je 48 km daleč.<ref>Camp, Vic. "Krakatau, Indonesia (1883)." How Volcanoes Work. Department of Geological Sciences, San Diego State University, 31. marec 2006. Pridobljeno 15. oktobra 2010. <http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Krakatau.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141216203501/http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Krakatau.html |date=2014-12-16 }}>.</ref> Dokumentarni film ''Ten Things You Didn't Know About Volcanoes'' (Deset stvari, ki jih niste vedeli o vulkanih),<ref>{{imdb title|1027751|Ten Things You Didn't Know About Volcanoes (2006)}}</ref> ki so ga posneli leta 2006, prikazuje poskuse z gibanjem piroklastičnih tokov nad vodno gladino, ki jih je opravila skupina raziskovalcev univerze v Kielu ([[Nemčija]]).<ref>[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=14575991 Entrance of hot pyroclastic flows into the sea: experimental observations], INIST.</ref> Poskusi so pokazali, da se pri dotiku z vodo zgodila dva dogodka: * Gostejši delci iz piroklastičnega toka padejo v vodo. Če je njihova količina velika, lahko izpodrinjena voda povzroči [[cunami]], kar se je zgodilo pri izbruhu Krakatoe. * Visoka temperatura pepela povzroči izparevanje vode in poveča hitrost piroklastičnega toka, ki je zdaj sestavljen samo iz lažjih snovi. ===Tokovi na Luni=== Astronom Winifred Cameron ([[NASA]]) je leta 1963 predpostavil, da bi vijugaste doline na [[Luna|Luni]] lahko nastale zaradi piroklastičnih tokov, enakovrednih tokovom na Zemlji. V lunarnem ognjeniškem izbruhu bi piroklastični oblak sledil lokalnemu reliefu in pustil za seboj vijugasto sled, kakršna je na primer Schröterjeva dolina (Vallis Schröteri).<ref> Cameron, W. S. (1964), An Interpretation of Schröter's Valley and Other Lunar Sinuous Rills, J. Geophys. Res., 69(12), 2423–2430, doi:10.1029/JZ069i012p02423. </ref> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Pyroclastic flows}} ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * Sigurdson, Haraldur: Encyclopedia of volcanoes. Academic Press, str. 546-548. ISBN 0-12-643140-X. * Jens Edelmann: Vulkane besteigen und erkunden. Vulkantouren, Vulkanismus, Eruptionsformen, Verhalten beim Vulkanausbruch, Gesteine und Minerale, interessante Vulkangebiete, Touren mit Kindern: Planung, Kosten, Ausrüstung, Sicherheit, Fotografieren, Informationsquellen. 2. posodobljena izdaja. Reise Know-How Rump, Bielefeld 2007. ISBN 978-3-8317-1625-8 (str. 78). * Anke Fischer: Naturkatastrophen. Compact, München 2007, ISBN 978-3-8174-6091-5 (str. 22). * Hans Füchtbauer (Hrsg.): Sedimente und Sedimentgesteine In: Sediment-Petrologie. 2. del, 4. dopolnjena izdaja, Schweizerbart, Stuttgart 1988. ISBN 3-510-65138-3. * Hans-Ulrich Schmincke: Vulkanismus. 2., überarbeitete und erweiterte Auflage, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2000. ISBN 3-534-14102-4. * Rietze, Martin: Vulkane. Einführung in die Welt der Vulkane, Primusverlag, Darmstadt 2010. ISBN 978-3-89678-836-8. [[Kategorija:Vulkanologija]] [[Kategorija:Magmatske kamnine]] {{normativna kontrola}} gqcyiuy7ck5hndo3gfleiij733qetrm 0 282559 6732594 6404160 2026-08-08T06:16:09Z Demonax 137822 6732594 wikitext text/x-wiki '''Faber''' je [[priimek]] več znanih [[Fizična oseba|oseb]]: * [[Aleksandra Faber]] (1925—2023), slovensko-hrvaška arheologinja, konservatorka arhitekturne dediščine * [[Frederick William Faber]] (1814—1863), angleški teolog in pesnik * [[Georg Faber]] (1877—1966), nemški matematik, dopisnik [[Josip Plemelj|Josipa Plemlja]] * [[Heinrich Faber]] (~1490—1552), nemški skladatelj in glasbeni teoretik * [[Johann Christiph Faber]] (~1660—1725), nemški skladatelj * [[François Faber]] (1887—1915), luksemburški kolesar * [[Marc Faber]] (*1946), švicarski ekonomist in poslovnež * [[Peter Faber]] (1943—2026), nemško-nizozemski igralec {{priimek}} edv6ktb6gqckxu76scttvoot9iz3z1b 0 282855 6732214 5878373 2026-08-07T13:19:48Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6732214 wikitext text/x-wiki '''Fajon''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 33 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.793. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Bogdan Fajon]] (1930−2001), TV-novinar, dopisnik, urednik * [[Bronislav Fajon]] (*1932), grafični oblikovalec * [[Nataša Fajon]] (*1977), publicistka, fotografinja, pesnica, oglaševalka, PR-ovka * [[Neva Fajon]] (1943−2021), filmska montažerka * [[Sašo Fajon]], pianist, skladatelj pop-glasbe, producent in aranžer * [[Tanja Fajon]] (*1971), novinarka in političarka (evroposlanka, ministrica) == Tuji nosilci priimka (Francozi) == * [[Étienne Fajon]] (1906−1991), francoski komunistični politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fajon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] prl1j8n792oy000l9m3bjrggarcon9n 6732215 6732214 2026-08-07T13:21:14Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6732215 wikitext text/x-wiki '''Fajon''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 33 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.793. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Bogdan Fajon]] (1930−2001), TV-novinar, dopisnik, urednik * [[Bronislav Fajon]] (*1932), grafični oblikovalec * [[Nataša Fajon]] (*1977), publicistka, fotografinja, pesnica, oglaševalka, PR-ovka * [[Neva Fajon]] (1943−2021), filmska/TV montažerka * [[Sašo Fajon]], pianist, skladatelj pop-glasbe, producent in aranžer * [[Tanja Fajon]] (*1971), novinarka in političarka (evroposlanka, ministrica) == Tuji nosilci priimka (Francozi) == * [[Étienne Fajon]] (1906−1991), francoski komunistični politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fajon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bvn1y1pdoes3jdozlrpwlarw10jmhaq 6732221 6732215 2026-08-07T13:25:20Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6732221 wikitext text/x-wiki '''Fajon''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 33 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.793. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Bogdan Fajon]] (1930−2001), TV-novinar, dopisnik, urednik * [[Bronislav Fajon]] (*1932), grafični oblikovalec * [[Nataša Fajon]] (*1977), publicistka, fotografinja, pesnica, oglaševalka, PR-ovka * [[Neva Fajon]] (1943−2021), filmska/TV montažerka * [[Sašo Fajon]], pianist, skladatelj pop-glasbe, producent, aranžer, zborovodja * [[Tanja Fajon]] (*1971), novinarka in političarka (evroposlanka, ministrica) == Tuji nosilci priimka (Francozi) == * [[Étienne Fajon]] (1906−1991), francoski komunistični politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fajon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] a0v3d562f83fd6zd4ljqb4cdf2b04yj 6732249 6732221 2026-08-07T14:07:42Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6732249 wikitext text/x-wiki '''Fajon''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 33 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.793. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Bogdan Fajon]] (1930−2001), TV-novinar, dopisnik, urednik * [[Bronislav Fajon]] (*1932), grafični oblikovalec * [[Nataša Fajon]] (*1977), publicistka, fotografinja, pesnica, oglaševalka, PR-ovka * [[Neva Fajon]] (1943−2021), filmska/TV montažerka * [[Sašo Fajon]] (*1976), pianist, skladatelj pop-glasbe, producent, aranžer, zborovodja * [[Tanja Fajon]] (*1971), novinarka in političarka (evroposlanka, ministrica) == Tuji nosilci priimka (Francozi) == * [[Étienne Fajon]] (1906−1991), francoski komunistični politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fajon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 62ujbuod9i7znwgs46o5vz1hic58sm9 0 282863 6732394 5829523 2026-08-07T17:03:37Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6732394 wikitext text/x-wiki '''Ficko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 613 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 426. mesto. Ficko je pogost v [[Prekmurje|Prekmurju]]. == Znani nosilci priimka == * [[Boštjan Ficko]] (*1974), rokometaš * [[Branko Ficko]] (*1956), ekonomist in politik * [[Gregor Ficko]], gradbenik, gospodarstvenik * [[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]] (1772—1843), rimskokatoliški duhovnik in pisatelj *[[Katja Ficko Dolžan]], pravnica *[[Maja Ficko]] (r. [[Smolej]]) (*1940), lektorica francoščine, prevajalka *[[Mitja Ficko]] (*1973), slikar, ilustrator *[[Nada Ficko]] (1964 - 2021), podpolkovnica SV, članica Poveljstva sil *[[Peter Ficko]] (*1936), geograf in etnolog, politik, publicist, pisec planinskih priročnikov *[[Štefan Ficko]], arhitekt *[[Tjaša Ficko]], podžupanja Ljubljane *[[Tone Ficko]], športni delavec, pedagog == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ficko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] peur22ssi9x0d8f8tvsb6h9hr2y8bwh 6732396 6732394 2026-08-07T17:05:10Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6732396 wikitext text/x-wiki '''Ficko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 613 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 426. mesto. Ficko je pogost v [[Prekmurje|Prekmurju]]. == Znani nosilci priimka == * [[Boštjan Ficko]] (*1974), rokometaš * [[Branko Ficko]] (*1956), ekonomist in politik * [[Gregor Ficko]] (*1964), gradbenik, gospodarstvenik * [[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]] (1772—1843), rimskokatoliški duhovnik in pisatelj *[[Katja Ficko Dolžan]], pravnica *[[Maja Ficko]] (r. [[Smolej]]) (*1940), lektorica francoščine, prevajalka *[[Mitja Ficko]] (*1973), slikar, ilustrator *[[Nada Ficko]] (1964 - 2021), podpolkovnica SV, članica Poveljstva sil *[[Peter Ficko]] (*1936), geograf in etnolog, politik, publicist, pisec planinskih priročnikov *[[Štefan Ficko]], arhitekt *[[Tjaša Ficko]], podžupanja Ljubljane *[[Tone Ficko]], športni delavec, pedagog == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ficko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4gfceawwxgn95x8rwnccwt7zer9fe1d 6732452 6732396 2026-08-07T20:27:28Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6732452 wikitext text/x-wiki '''Ficko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 613 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 426. mesto. Ficko je pogost v [[Prekmurje|Prekmurju]]. == Znani nosilci priimka == * [[Boštjan Ficko]] (*1974), rokometaš * [[Branko Ficko]] (*1956), ekonomist in politik * [[Gregor Ficko]] (*1964), gradbenik, gospodarstvenik * [[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]] (1772—1843), rimskokatoliški duhovnik in pisatelj *[[Katja Ficko Dolžan]], pravnica *[[Maja Ficko]] (r. [[Smolej]]) (*1940), lektorica francoščine, prevajalka *[[Mitja Ficko]] (*1973), slikar, ilustrator *[[Nada Ficko]] (1964 - 2021), podpolkovnica SV, članica Poveljstva sil *[[Peter Ficko]] (*1936), geograf in etnolog, politik, publicist, pisec planinskih priročnikov *[[Štefan Ficko]], arhitekt *[[Tjaša Ficko]] (*1981), podžupanja Ljubljane *[[Tone Ficko]], športni delavec, pedagog == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ficko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ou8yoxjrrugz5egrt318ofe4oldfzqw 0 283407 6732737 6055204 2026-08-08T11:29:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. 6732737 wikitext text/x-wiki '''Orglar''' je izraz, ki ima po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]] dva različna pomena, pri čemer se sama beseda različno naglasi: * órglar – kdor igra na [[orgle]] (glasbenik) * orglár – kdor izdeluje orgle (glasbilar) V današnji praksi se beseda uporablja izključno v drugem pomenu, medtem ko je za prvi pomen običajna oznaka [[organist]] (predvsem kot služba) oziroma orglavec za umetnike igranja na orgle. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih orglarjev]] * [[Seznam slovenskih organistov]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Obrtni poklici]] e613gq1a604qberm16au3268cbj8fck 6732741 6732737 2026-08-08T11:33:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +2 kat. 6732741 wikitext text/x-wiki '''Orglar''' je izraz, ki ima po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]] dva različna pomena, pri čemer se sama beseda različno naglasi: * órglar – kdor igra na [[orgle]] (glasbenik) * orglár – kdor izdeluje orgle (glasbilar) V današnji praksi se beseda uporablja izključno v drugem pomenu, medtem ko je za prvi pomen običajna oznaka [[organist]] (predvsem kot služba) oziroma orglavec za umetnike igranja na orgle. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih orglarjev]] * [[Seznam slovenskih organistov]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Obrtni poklici]] [[Kategorija:Orgle]] [[Kategorija:Orglarji]] q9nfkqbo00j6by77axsmulfpgqa1dqx 0 288547 6732300 6563119 2026-08-07T15:18:51Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_Komandir_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_3.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_3.svg]] 6732300 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = General | name = Władysław Sikorski | birth_name = Władysław Eugeniusz Sikorski | image = Wladyslaw Sikorski 2.jpg | imagesize = | smallimage = | caption = Sikorski okoli leta 1942 | order = 29. ministrski predsednik Poljske <br />{{nobold|(1. ministrski predsednik ministrski predsednik poljske vlade v izgnanstvu)}} | term_start = 30. september 1939 | term_end = 4. julij 1943 | president = [[Władysław Raczkiewicz]] | primeminister = | predecessor = [[Felicjan Sławoj Składkowski]] (v državi) | successor = [[Stanisław Mikołajczyk]] | order2 = 10. ministrski predsednik Poljske <br />{{nobold|(9. ministrski predsednik Druge poljske republike)}} | term_start2 = 16. december 1922 | term_end2 = 26. maj 1923 | president2 = {{ubl|[[Maciej Rataj]]|[[Stanisław Wojciechowski]]}} | predecessor2 = [[Julian Nowak]] | successor2 = [[Wincenty Witos]] | order3 = 3. | office3 = generalni inšpektor oboroženih sil | term_start3 = 7. november 1939 | term_end3 = 4. julij 1943 | president3 = Władysław Raczkiewicz | predecessor3 = [[Edward Śmigły-Rydz]] | successor3 = [[Kazimierz Sosnkowski]] | birth_date = {{Birth date|1881|5|20|df=yes}} | birth_place = Tuszów Narodowy, [[Avstro-Ogrska]] (zdaj [[Poljska]]) | death_date = {{Death date and age|1943|7|4|1881|5|20|df=yes}} | death_place = blizu [[Gibraltar]]ja | death_cause = letalska nesreča | constituency = | party = neodvisen politik | spouse = Helena Sikorska (1888–1972) | children = Zofia Leśniowska <!-- (1912–1943) --> | profession = vojak, državnik | signature = Władysław Sikorski Signature.svg <!--Military service-->| nickname = | allegiance = [[Slika:Flag of Poland (1928–1980).svg|25px]] [[Druga poljska republika]] | branch = {{ubl|[[Slika:Wappen Kaisertum Österreich 1815 (Klein).png|15px]] Avstroogrska armada <br />{{flagicon image|Orzełek legionowy.svg}} Poljske legije <br/>[[Slika:Orzełek II RP.svg|15px]] Armada Druge poljske republike}} | serviceyears = {{ubl|1914–1928|1939–1943}} | rank = [[generalporočnik]] | unit = | commands = Poljska 9. pehotna divizija | battles = {{tree list}} * [[prva svetovna vojna]] * [[poljsko-sovjetska vojna]] ** bitka za Varšavo (1920) ** bitka za Lvov (1920) ** nemenska bitka * [[druga svetovna vojna]]{{tree list/end}} | awards = }} '''Władysław Eugeniusz Sikorski''', [[Poljaki|poljski]] vojaški poveljnik in [[politik]], * [[20. maj]] [[1881]], Tuszów Narodowy, [[Avstro-Ogrska]] (zdaj [[Poljska]]), † [[4. julij]] [[1943]], [[Gibraltar]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je ustanovil in sodeloval v več podtalnih organizacijah, ki so spodbujale poljsko neodvisnost. Kot odličen vojak se je boril v poljskih legijah med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in kasneje v vojski novoustanovljene [[Zgodovina Poljske|Druge poljske republike]], zlasti med [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] 1919–1921. V slednji je igral vidno vlogo v odločilni bitki za Varšavo leta 1920. V zgodnjih letih Druge poljske republike je bil Sikorski visok državni funkcionar, predsednik vlade (1922–1923) in minister za vojaške zadeve (1923–1924). Po državnem udaru [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]] maja 1926 in ustanovitvi sanacijske vlade je padel v nemilost novega režima. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Sikorski postal predsednik poljske vlade v izgnanstvu, vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil in odločen zagovornik poljske stvari v diplomatski sferi. Podpiral je ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Poljsko in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki so bili prekinjeni po sovjetski invaziji na Poljsko septembra 1939. Aprila 1943 je sovjetski voditelj [[Josif Stalin]] prekinil sovjetsko-poljske diplomatske odnose, potem ko je Sikorski zaprosil mednarodni [[Rdeči križ]], naj razišče [[katinski pokol]]. Julija 1943 je letalo s Sikorskim padlo v morje takoj ob vzletu iz [[Gibraltar]]ja. V letalski nesreči so umrli vsi, razen pilota. Natančne okoliščine smrti Sikorskega so bile sporne in so povzročale različne teorije o strmoglavljenju letala. Sikorski je bil najuglednejši vodja poljskih izgnancev in njegova smrt je pomenila hud udarec za poljsko stvar. ==Zgodnje življenje in prva svetovna vojna== Sikorski se je rodil v kraju Tuszów Narodowy v Galiciji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske.<ref name="psb468">Roman Wapiński. Władysław Sikorski. Polski Słownik Biograficzny, zeszyt 154 (T. XXXVII/3, 1997, str. 468</ref> Bil je tretji otrok v družini. Njegov oče Tomasz Sikorski je bil šolski učitelj, njegova mati Emilia Habrowska pa je bila gospodinja.<ref name="psb468" /> Njegov stari oče Tomasz Kopaszyna Sikorski se je boril in bil ranjen v bitki pri Olszynki Grochowski v novembrski vstaji, v kateri je prejel odlikovanje [[Virtuti Militari]].<ref> Olgierd Terlecki (1976). Generał ostatniej legendy: rzecz o gen. Władysławie Sikorskim. Polonia Bookstore and Publishers Co. str. 7. Pridobljeno 7. oktobra 2012.</ref> [[Slika:Young Sikorski.jpg|thumb|left|upright|Mladi Sikorski]] Od leta 1893 do 1897 obiskoval gimnazijo v Rzeszówu in se nato za eno leto prepisal na učiteljišče v Rzeszówu.<ref name="psb468"/> Leta 1899 je obiskoval Gimnazijo Franca Jožefa v Lvovu in tam leta 1902 maturiral.<ref name="psb468"/> Po maturi je mladi Sikorski študiral inženirstvo na Politehniki v Lvovu in se specializiral za gradnjo cest in mostov. Leta 1908 je diplomiral iz hidrotehnike.<ref name="psb468"/> Leta 1906 se je prostovoljno javil za enoletno službo v avstro-ogrski vojski in obiskoval avstrijsko vojaško šolo, pridobil častniško diplomo in postal vojaški rezervni nadporočnik.<ref name="psb469">Roman Wapiński. Władysław Sikorski. Polski Słownik Biograficzny, zeszyt 154 (T. XXXVII/3, 1997, str. 469.</ref> Leta 1909 se je poročil s Heleno Zubczewsko, ki jo je spoznal na srednji šoli v Lvovu.<ref name="psb468"/><ref name="Biuletyn"> (poljščina) Adam Dobroński. Biogram. Arhivirano 4. oktobra 2013 na Wayback Machine.</ref> Leta 1912 se jima je rodila hči Zofia.<ref name="psb475">Roman Wapiński. Władysław Sikorski. Polski Słownik Biograficzny, zeszyt 154. T XXXVII/3, 1997, str. 475.</ref> Po diplomi je živel v Leżajsku in delal v oddelku za hidravlični inženiring galicijske uprave, kjer je delal na regulaciji reke San. Kasneje je služboval v zasebnih podjetjih, povezanih z gradbeništvom, nepremičninami in trgovino z nafto.<ref name="psb468"/><ref name="psb469"/><ref name="Biuletyn"/> Med študijem na Politehniki se je Sikorski vključil v Združenje ljudskih šol (Towarzystwo Szkoły Ludowej), organizacijo, namenjeno širjenju pismenosti med podeželskim prebivalstvom.<ref name="psb468"/> Okoli leta 1904–1905 je bil na kratko vključen v nacionalno demokratsko gibanje Endecja in Združenje poljske mladine Zet in se nato preusmeril k paravojaškim socialističnim organizacijam, povezanim s Poljsko socialistično stranko, ki je nameravala zagotoviti poljsko neodvisnost.<ref name="psb469"/> V letih 1905–1906 je preko Zveze za vstajenje poljskega naroda (Związek Odrodzenia Narodu Polskiego) navezal stik s socialističnim gibanjem.<ref name="psb469"/> Leta 1908 je Sikorski v Lvovu skupaj z [[Józef Piłsudski|Józefom Piłsudskim]], Marianom Kukielom, Waleryjem Sławekom, Kazimierzom Sosnkowskim, Witoldom Jodko-Narkiewiczem in Henrykom Minkiewiczem organiziral tajno Zvezo za aktivni boj (Związek Walki Czynnej), da bi sprožil upor proti Ruskemu imperiju, enemu od treh deliteljev Poljske.<ref name="psb469"/><ref name="Biuletyn"/> Leta 1910 je prav tako v Lvovu pomagal organizirati Strelsko združenje (Związek Strzelecki), postal predsednik njegovega lvovskega kapitlja in odgovoren za vojaško vejo znotraj Komisije konfederiranih neodvisnih strank (Komisja Skonfederowanych Stronnictw Niepodległościowych, KSSN).<ref name="psb469"/><ref name="Biuletyn"/> Kot vojaško izobražen je drugim aktivistom predaval vojaško taktiko.<ref name="psb469"/> Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] julija 1914 je bil mobiliziran, vendar mu je bilo zaradi vpliva KSSN dovoljeno sodelovati pri organiziranju poljskih vojaških enot, namesto da bi ga avstro-ogrsko vojaško poveljstvo delegiralo na druge dolžnosti.<ref name="psb469"/> V prvih nekaj tednih vojne je postal načelnik vojaškega oddelka v Vrhovnem narodnem odboru (Naczelny Komitet Narodowy, NKN) in na tem mestu ostal do leta 1916.<ref name="psb469"/> Postal je komisar, zadolžen za novačenje v poljske legije v Krakovu. To vlogo je sam izbral namesto priložnosti, da služi v legijah kot poveljnik na fronti.<ref name="psb469"/><ref name="psb470">Wapiński 1997, str. 470.</ref> 30. septembra 1914 je bil povišan v podpolkovnika in kmalu zatem postal poveljnik Oficirske šole legij (Szkoła Podchorążych).<ref name="psb469"/><ref name="Biuletyn"/> Legije, vojska, ki jo je ustanovil Józef Piłsudski, da bi osvobodila Poljsko izpod ruske in nazadnje avstro-ogrske in nemške oblasti, so se sprva borile kot zaveznice Avstro-Ogrske proti Rusiji. Avgusta 1915 je začela naraščati napetost med Sikorskim, ki je zagovarjal sodelovanje z Avstro-Ogrsko, in Piłsudskim, ki je menil, da sta Avstro-Ogrska in Nemčija izdali zaupanje Poljakov.<ref name="psb469"/><ref name="psb470"/> Leta 1916 se je Piłsudski aktivno zavzemal za razpustitev vojaškega oddelka NKN.<ref name="psb470"/> Julija istega leta je bil Sikorski povišan v polkovnika.<ref name="Biuletyn"/> V dokumentu z datumom 5. november 1916 je zapis, da se je Sikorski povezal s Poljskim pomožnim korpusom in Poljskim Wehrmachtom, ki sta bila alternativa legijam. Junija 1917 je Piłsudski zavrnil ukaz Avstro-Ogrske, da priseže zvestobo habsburškemu cesarju (prisežna kriza) in bil interniran v trdnjavo Magdeburg, Sikorski pa je zapustil Poljski Wehrmacht in se vrnil v avstro-ogrsko vojsko.<ref name="psb470"/> Leta 1918, po februarskem podpisu [[Brestlitovski mir |Brest-Litovskega miru]] in bitki pri Rarańczi, se je Sikorski odločil za prestop na stran Piłsudskega, napovedal solidarnost z njegovimi dejanji, protestiral proti načrtovani ločitvi dežele Chełm od načrtovane poljske države in se zato kmalu pridružil Piłsudskemu v internaciji. Priprt je bil v Dulfalvi (Dulovo).<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb470"/> Prestop ni bil dovolj, da bi zgladil nesoglasje med njim in Piłsudskim. Oba glavna poljska voditelja sta se v naslednjih letih še bolj oddaljevala.<ref name="Biuletyn"/> ==Vzhodne vojne== ===Poljsko ukrajinska vojna=== [[Slika:sikorski 1918.JPG|thumb|upright=.7|right|Sikorski leta 1918]] Leta 1918 so propadla [[Ruski imperij|Rusko]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Nemško cesarstvo]]. Poljska je ponovno postala neodvisna, vendar meje Druge poljske republike niso bile povsem določene in so bile zato nestabilne. Na vzhodu so se začeli in stopnjevali spopadi med poljskimi, ukrajinskimi, litovskimi in sovjetskimi silami, ki so dosegli vrh v [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] (1919–1921).<ref>Thaddeus M. Piotrowski (9. januar 2007). ''Poland's Holocaust: Ethnic Strife, Collaboration With Occupying Forces and Genocide in the Second Republic, 1918–1947''. McFarland. str. 3. ISBN 978-0-7864-2913-4. Pridobljeno 13. novembra 2012.</ref> [[Winston Churchill]] je dogodke komentiral z naslednjo izjavo: ''"Vojna velikanov se je končala, zdaj pa se bodo začele vojne pigmejcev"''.<ref>Adrian Hyde-Price (23. junij 2001). ''Germany and European Order: Enlarging NATO and the EU''. Manchester University Press. str. 75. ISBN 978-0-7190-5428-0. Pridobljeno 13. novembra 2012.</ref> Boljševiški voditelji so v Poljski videli most, preko katerega se bo komunistična revolucija prenesla na Zahod. Obstoj Poljske je bil postavljen na kocko.<ref name="Biuletyn"/><ref>Peter J. Boettke (30. september 1990). ''The Political Economy of Soviet Socialism: the Formative Years, 1918–1928''. Springer. str. 92–93. ISBN 978-0-7923-9100-5. Pridobljeno 13. novembra 2012.</ref> ===Poljsko-sovjetska vojna=== Po izpustitvi iz internacije je Sikorski od 1. maja 1918 delal za Regentski svet in organiziral novo poljsko vojsko.<ref name="psb470"/> Kmalu zatem je bil spet na fronti, tokrat v poljsko-ukrajinski vojni, kjer so čete pod njegovim poveljstvom oktobra in novembra 1918 zavarovale in branile Przemyśl.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb470"/> Poljska neodvisnost se je začela leta 1918 z ustanovitvijo [[Zgodovina Poljske|Druge poljske republike]]. Med poljsko-ukrajinsko vojno in v začetni fazi poljsko-sovjetske vojne je bil Sikorski, zdaj visoki častnik poljske vojske, vključen v operacije v [[Galicija|Galiciji]]. Januarja 1919 je poveljeval četam, ki so branile Gródek Jagielloński. Marca istega leta je poveljeval pehotni diviziji, ki je napredovala v Stawczany in Zbrucz.<ref name="psb470"/><ref name="psb471">Roman Wapiński. ''Władysław Sikorski''. Polski Słownik Biograficzny, zeszyt 154 (T. XXXVII/3, 1997, str. 471.</ref> Od 1. avgusta 1918 je poveljeval skupini Polesje in poljski 9. pehotni diviziji.<ref name="psb471"/> Da bi omejil ekscese v enotah pod svojim poveljstvom, je osebno nadzoroval sojenja 36 častnikom.<ref name="psb471"/> Njegove sile so marca 1920 zavzele Mozyr in Kalenkowicze. Med poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920 je poveljeval skupini Polesje, ki je napredovala do reke [[Dneper]] in [[Černobil]]ske regije.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb471"/> 1. aprila istega leta je bil povišan v brigadnega generala.<ref name="psb471"/> Ko se je poljsko-sovjetska vojna stopnjevala, je konec aprila 1920 Rdeča armada novega sovjetskega režima v Rusiji potisnila poljske sile preko svojim meja in vdrla na Poljsko.<ref name="psb471" /> Sikorski je do 29. junija uspešno branil Mozyr in Kalenkowicze, pozneje pa mu ni uspelo obdržati trdnjave [[Brest, Belorusija|Brest]], vendar jo je branil dovolj dolgo, da je poljskim silam v regiji omogočil urejen umik.<ref name="psb471"/> 6. avgusta je bil imenovan za poveljnika novoustanovljene poljske 5. armade, ki je imela nalogo zadrževati fronto severno od Modlina med rekama Narev in Wkra.<ref name="Biuletyn" /><ref name="psb471" /> Odlikoval se je zlasti s poveljevanjem 5. armade na fronti na spodnji Visli med bitko za Varšavo.<ref name="psb471"/> Sovjetske sile, ki so pričakovale lahko končno zmago, je presenetil in omogočil poljski protinapad. Med to bitko, včasih imenovano ''"čudež na Visli"'', je Sikorski ustavil napredovanje boljševikov severno od Varšave in dal poljskemu vrhovnemu poveljniku Piłsudskemu, dovolj časa, da je pripravil protiofenzivo. Od 15. avgusta so se njegove sile uspešno spopadale s sovjetsko 5. in 15. armado.<ref name="psb471"/> Po bitki za Varšavo je Sikorski od 30. avgusta poveljeval 3. armadi.<ref name="psb471"/> Njegove sile so zavzele Pińsk in se borile v zadnjih fazah bitke pri Lvovu in bitki pri Zamošću, nato pa so po bitki pri Nemenu napredovale proti [[Latvija|Latviji]] in prodrle globoko v [[Belorusija|Belorusijo]].<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb471"/> Poljaki so premagali Sovjete in s poljsko-sovjetskim [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom]], podpisanim marca 1921, pridobili znatno ozemlje v Ukrajini in Belorusiji ([[Kresy]]).<ref name="Biuletyn"/> Slava Sikorskega se je še povečala, ko je poljski javnosti postal znan kot eden od junakov poljsko-sovjetske vojne. Sikorski je bil za svoje hrabre dosežke 28. februarja 1921 povišan v divizijskega generala in 15. marca istega leta odlikovan z najvišjim poljskim vojaškim odlikovanjem, redom [[Virtuti Militari]]. ==V vladi in opoziciji== [[Slika:Władysław Sikorski, 1923.jpg|right|thumb|upright|Sikorski leta 1923]] Piłsudski je kljub razlikam v političnih mišljenjih v svojih poročilih pohvalil Sikorskega in ga priporočil za položaj načelnika generalštaba in vojnega ministra. Boljše ocene od njega sta dobila le generala Kazimierz Sosnkowski in Edward Rydz-Śmigły.<ref name="psb471" /> Sikorski je bil priljubljen med številnimi vojaki, v politiki pa je bil še posebej privlačen za poljske konservativce in liberalce.<ref name="psb471" /> 1. aprila 1921 je Sikorski zamenjal generala Tadeusza Rozwadowskega kot načelnika poljskega generalštaba.<ref name="psb471" /> Med letoma 1922 in 1925 je opravljal številne visoke državne funkcije. Na podlagi njegove analize je poljski Ministrski svet sprejel novo zunanjo politiko, ki je ostala skoraj nespremenjena do poznih 1930. let. Politika je zagovarjala ''[[status quo]]'' v Evropi ter obravnavanje Nemčije in Rusije kot enakovrednih potencialnih groženj.<ref name="psb471" /> 12. decembra 1922 je izdal splošen ukaz, v katerem je poudaril, da se mora vojska izogibati politiki.<ref name="psb471"/> Po atentatu na poljskega predsednika Gabriela Narutowicza 16. decembra 1922 je maršal Sejma (parlamenta) Maciej Rataj imenoval Sikorskega za premiera.<ref name="psb471"/> Od 18. decembra 1922 do 26. maja 1923 je bil Sikorski predsednik vlade in minister za notranje zadeve in veljal celo za možnega kandidata za predsednika republike.<ref name="psb471"/> Med svojim kratkim mandatom predsednika vlade je postal priljubljen v poljski javnosti, izvedel bistvene reforme in ob tem vodil zunanjo politiko države v smeri, ki je pridobila odobravanje in sodelovanje Društva narodov ter utrdil poljsko-francosko vojaško sodelovanje. Med veleposlaniško konferenco 15. marca 1923 je dosegel, da so Združeno kraljestvo, Francija in Združene države priznale vzhodne meje Poljske.<ref name="psb472"> Wapiński 1997, str. 471.</ref> Sodeloval je pri reformah ministra za finance Władysława Grabskega, katerih cilj je bil omejiti inflacijo in reformirati valuto, ter podpiral etnične manjšine. Njegova vlada je kljub temu izgubila podporo Sejma in je 26. maja 1923 odstopila.<ref name="psb472"/> [[Slika:Sikorski i Foch.jpg|left|thumb|Sikorski in maršal Francije [[Ferdinand Foch]] leta 1923]] Od 30. septembra 1923 do 1924 je opravljal funkcijo glavnega inšpektorja pehote. Od 17. februarja 1924 do 1925 je bil pod predsednikom vlade Grabskim minister za vojaške zadeve in vodil modernizacijo poljske vojske. V tem času je ustanovil Korpus za obrambo meja (Korpus Ochrony Pogranicza)<ref name="psb472"/> in aktivno promoviral poljsko-francosko vojaško zvezo.<ref name="psb472"/> Njegov predlog za povečanje pooblastil ministra za vojaške zadeve in zmanjšanje pooblastil glavnega inšpektorja oboroženih sil je naletel na ostro neodobravanje Piłsudskega, ki je takrat okoli sebe zbiral številne nasprotnike aktualne vlade.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb472"/> Od leta 1925 do 1928 je Sikorski poveljeval VI. okrožju vojaških zborov v Lvovu.<ref name="psb472"/> Kot demokrat in zagovornik Sejma je Sikorski izjavil, da nasprotuje državnemu udaru Józefa Piłsudskega maja 1926.<ref name="psb472"/> Ostal je v Lvovu, zavrnil aktiviranje svojih sil in v državnem udaru ni imel nobene pomembne vloge.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb472"/> Leta 1928 ga je Piłsudski razrešil s poveljniškega položaja. Ostal je v vojaški službi, vendar brez ustreznega položaja.<ref name="psb472"/> Tega leta je izšla njegova knjiga o poljsko-sovjetski vojni z naslovom ''Nad Wisłą i Wkrą'' (''Na Visli in Wkri'') in podnaslovom ''Študija poljsko-sovjetske vojne leta 1920''.<ref name="psb472"/> Naslednja leta je posvetil objavljanju del o vojaški teoriji, zgodovini in zunanji politiki. Njegovo najbolj znano delo je knjiga ''Vojna v prihodnosti: njene možnosti in značaj ter povezana vprašanja nacionalne obrambe'' iz leta 1934, v kateri je napovedal vrnitev manevrskega vojskovanja.<ref name="psb472"/><ref name="psb473">Wapiński 1997, str. 473.</ref> Napisal je tudi več drugih knjig in številne članke, v katerih je med drugim predvideval hitro militarizacijo Nemčije.<ref name="Biuletyn"/> Kmalu potem, ko je bil razrešen s poveljniškega položaja in je bil vzpostavljen napol diktatorski režim za sanacijo države, se je Sikorski pridružil opoziciji proti Piłsudskemu.<ref name="psb473"/> Umaknil se je iz aktivne politike in večino časa preživel v Parizu, kjer je sodeloval s francosko Ecole Superieure de Guerre (Vojna akademija). Po smrti Piłsudskega leta 1935 so ga njegovi nasledniki še vedno vojaško in politično marginalizirali.<ref name="psb473"/> Februarja 1936 se je skupaj z nekaterimi vidnimi poljskimi politiki (Wincenty Witos, Ignacy Paderewski in general Józef Haller) pridružil protisanacijski politični skupini Front Morges.<ref name="psb473"/> == Premier v izgnanstvu== V dneh pred nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 in med samo invazijo je vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Edward Rydz-Śmigły še naprej zavračal prošnjo Sikorskega za poveljstvo v poljski vojski.<ref name="psb473"/> Sikorski je zato prek Romunije pobegnil v Pariz, kjer se je 28. septembra pridružil Władysławu Raczkiewiczu in Stanisławu Mikołajczyku v poljski vladi v izgnanstvu ter prevzel poveljstvo novoustanovljenih poljskih oboroženih sil v Franciji.<ref name="psb473"/> Dva dni pozneje, 30. septembra, ga je predsednik Raczkiewicz pozval, naj postane poljski premier v izgnanstvu. <ref name="psb473"/><ref>Stanislaw Mikolajczyk. The Pattern of Soviet Domination. Sampson Low, Marston & Co 1948, str. 7.</ref> 7. novembra je Sikorski po Rydz-Śmigłyjevem odstopu postal vrhovni poveljnik in generalni inšpektor oboroženih sil. Sikorski bi lahko dobil tudi položaj poljskega ministra za vojaške zadeve, s čimer bi v svoji osebi združil ves nadzor nad poljsko vojsko v vojnem času.<ref name="psb473"/> V letih, ko je bil predsednik vlade v izgnanstvu, je Sikorski poosebljal upe in sanje milijonov Poljakov, ki so se odražali v reku ''"Ko je sonce više, je Sikorski bliže"''.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb473"/> Kot predsednik vlade si je moral od samega začetka prizadevati doseči spravo med pristaši Piłsudskega in njegovimi nasprotniki.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb473"/><ref name="psb474" >Wapinski 1997, str. 474.</ref> Njegovo vlado so priznali zahodni zavezniki. Vlada se je trudila, da bi Francija in Združeno kraljestvo upoštevali njeno stališče.<ref name="psb474"/> Zahodni zavezniki namreč kljub sovjetski invaziji na Poljsko 17. septembra 1939 niso hoteli priznati Sovjetske zveze kot agresorja.<ref name="psb474"/> Vlada se je tudi trudila zagotoviti sredstva, potrebna za ponovno vzpostavitev poljske vojske v izgnanstvu.<ref name="psb474"/> Poljska je kljub okupiranemu ozemlju še vedno imela znatne oborožene sile. Poljska mornarica je tik pred izbruhom vojne odplula v Britanijo,<ref name="ref15"> Andrew Hempel (8. november 2005). Poland in World War II: An Illustrated Military History. Hippocrene Books. str. 19, 26. ISBN 978-0-7818-1004-3. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> na tisoče poljskih vojakov in letalcev pa se je evakuiralo iz preplavljene Poljske prek Madžarske in Romunije. V Franciji in Siriji pod francoskim mandatom je bila kmalu ponovno ustanovljena nova poljska kopenska vojska, v Franciji pa tudi vojno letalstvo.<ref>Robert Gretzyngier (24. julij1998). Polish Aces of World War 2. Osprey Publishing. szt. 13. ISBN 978-1-85532-726-9. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref><ref>Gregor Dallas (30. september 2005). 1945: The War That Never Ended. Yale University Press. str. 54. ISBN 978-0-300-10980-1. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> Poleg tega je imela Poljska veliko odporniško gibanje. Politika Sikorskega je vključevala tudi ustanovitev Zveze oboroženega boja (Zwiazek Walki Zbrojnej), ki se je pozneje preoblikovala v Domobransko vojsko (Armia Krajowa), in ustanovitev agencije in vladne delegacije za Poljsko za nadzor Poljske podtalne države v okupirani Poljski.<ref name="psb473"/> Leta 1940 je poljska gorska brigada sodelovala v bitki pri Narviku na Norveškem. Dve poljski diviziji sta sodelovali pri obrambi Francije, poljska motorizirana brigada in dve pehotni diviziji pa so bile v procesu oblikovanja.<ref>Kenneth Koskodan (23. junij 2009). No Greater Ally: The Untold Story of Poland's Forces in World War II. Osprey Publishing. str. 51–52. ISBN 978-1-84603-365-0. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> V Siriji pod francoskim mandatom je bila ustanovljena Karpatska brigada neodvisne Poljske.<ref name=ref15/> Poljske zračne sile v Franciji so imele 86 letal, pri čemer je bila ena in pol eskadrilje popolnoma operativna, preostali dve in pol pa sta bili na različnih stopnjah usposabljanja.<ref name=ref15/> Čeprav je veliko poljskega osebja umrlo v bojih ali je bilo po padcu Francije internirano v Švici, je general Sikorski zavrnil predlog francoskega maršala Philippa Pétaina o kapitulaciji Poljske pred Nemčijo. 19. junija 1940 se je Sikorski srečal z britanskim premierjem [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in obljubil, da se bodo poljske sile borile skupaj z Britanci do končne zmage.<ref name="Biuletyn"/> Sikorski in njegova vlada sta se preselila v London in veliko poljskih vojakov evakuirala v Britanijo. Po podpisu poljsko-britanskega vojaškega sporazuma 5. avgusta 1940 sta se nadaljevala gradnja in urjenjem poljskih oboroženih sil na zahodu.<ref name="Biuletyn"/> Izkušeni poljski piloti so sodelovali v bitki za Britanijo, v kateri je 303. poljska lovska eskadrilja imela največje število padlih med vsemi zavezniškimi eskadriljami.<ref>Steven Zaloga (21. januar 1982). The Polish Army 1939–45. Osprey Publishing. str. 15. ISBN 978-0-85045-417-8. Pridobljeno 13. novembra 2012.</ref> Poljske sile Sikorskega so tvorile enega najpomembnejših zavezniških tujih kontingentov. [[Slika:Sikorski McNaughton Churchill de Gaulle C064027.jpg|right|thumb|Sikorski (levo), Andrew McNaughton, [[Winston Churchill]] in[[Charles de Gaulle]]]] [[Slika:Anders,Sikorski,Stalin w Kujbyszewie.jpg|right|thumb|[[Władysław Anders]] in Sikorski z Josifom Stalinom leta 1941]] Padec Francije je oslabil položaj Sikorskega. Njegov predlog, da bi ustanovili novo poljsko vojsko na ozemljih, ki jih je okupirala Sovjetska zveza, je povzročil veliko kritik znotraj poljske skupnosti v izgnanstvu.<ref name="psb474"/> 19. julija ga je Raczkiewicz razrešil s položaja predsednika vlade in ga zamenjal z Augustom Zaleskim. Čez nekaj dni je pritisk simpatizerjev Sikorskega, vključno z britansko vlado, prisilil Raczkiewicza, da razmisli o svoji odločitvi, in Sikorski je bil 25. julija ponovno imenovan za predsednika vlade. Eden od političnih ciljev Sikorskega je bila ustanovitev srednje- in vzhodnoevropske federacije, začenši s Poljsko-češkoslovaško konfederacijo.<ref>Walter Lipgens (1985). Documents on the history of European integration: Plans for European union in Great Britain and in exile, 1939–1945 (including 107 documents in their original languages on 3 microfiches). Walter de Gruyter. str. 648. ISBN 978-3-11-009724-5. Pridobljeno 10. avgusta 2011.</ref> Konfederacija se mu je zdela potrebna, da bi se manjše države laže zoperstavile tradicionalnemu nemškemu in ruskemu imperializmu.<ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). The United States and Poland. Harvard University Press. str. 245–246. ISBN 978-0-674-92685-1. Pridobljeno 10. avgusta 2011.</ref> Ta koncept, čeprav na koncu jalov, je dobil nekaj podpore v času, ko sta Sikorski in Edvard Beneš iz češkoslovaške vlade v izgnanstvu 10. novembra istega leta podpisala sporazum, v katerem sta izjavila, da nameravata še naprej tesno sodelovati.<ref name="psb474"/> 24. decembra 1940 je bil Sikorski povišan v generalpodpolkovnika.<ref name="psb474"/> Marca 1941 je obiskal ZDA, ki jih je ponovno obiskal marca in decembra 1942.<ref name="psb475"/><ref name="psb474"/> Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|Operaciji Barbarossa]] junija 1941 je Sikorski začel pogajanja s sovjetskim veleposlanikom v Londonu Ivanom Majskim za ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Poljsko in Sovjetsko zvezo, ki so bili prekinjeni po sovjetski invaziji na Poljsko septembra 1939.<ref name="psb474"/> Decembra istega leta je Sikorski z diplomatsko misijo odšel v Moskvo.<ref name="psb475"/> Poljska vlada je s Sovjetsko zvezo dosegla sporazum, imenovan Pakt Sikorski-Majski z dne 17. avgusta 1941, ki ga je decembra istega leta potrdil [[Josif Stalin]]. Stalin se je strinjal, da bo razveljavil sovjetsko-nemško delitev Poljske septembra 1939, razglasil rusko-nemški [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt Molotov-Ribbentrop]] iz avgusta 1939 za ničen in izpustil na desettisoče poljskih vojnih ujetnikov, interniranih v sovjetskih taboriščih.<ref name="psb475"/><ref name="psb474"/> Skladno s sporazumom med poljsko vlado v izgnanstvu in Stalinom so Sovjeti podelili "amnestijo" številnim poljskim državljanom, iz katerih je bil ustanovljena II. poljski korpus pod vodstvom generala [[Władysław Anders|Władysława Andersa]] in kasneje evakuiran na Bližnji vzhod, kjer se je Velika Britanija soočala s hudim pomanjkanjem vojakov.<ref name="psb475"/><ref name="psb474"/> Kje bi bilo tačas na tisoče drugih poljskih častnikov, je ostalo neznano še dve leti in močno obremenjevalo tako poljsko-sovjetske odnose kot tudi usodo Sikorskega. Sprva je Sikorski podpiral poljsko-sovjetsko zbliževanje, kar je zaradi nekaterih poljskih dejstev ponovno sprožilo kritike njega osebno.<ref name="Biuletyn"/><ref name="psb475"/> Sikorski je kmalu zatem ugotovil, da ima Sovjetska zveza načrte za poljska ozemlja, ki bi bili za poljsko javnost nesprejemljivi.<ref name="psb475"/> Sovjeti so svojo diplomatsko ofenzivo začeli po prvi veliki vojaški zmagi v [[Bitka za Moskvo|bitki za Moskvo]] in jo še okrepili po zmagi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Svoje dogovore s Poljsko so vse manj upoštevali.<ref name="psb475"/><ref name="psb474"/> Januarja 1942 je britanski diplomat Stafford Cripps obvestil generala Sikorskega, da namerava Stalin razširiti poljske meje proti zahodu, tako da bi Poljski dal nemško [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]], in hkrati potisniti vzhodno mejo Poljske proti zahodu po vzoru na versailleski koncept [[Curzonova linija|Curzonove linije]]. Sovjeti bi pridobili [[Lvov]], morda tudi [[Vilna|Vilno]].<ref name="ref22">Anna M. Cienciala; N. S. (Natal'ia Sergeevna) Lebedeva (2007). Katyn: A Crime Without Punishment. Yale University Press. str. 210–211. ISBN 978-0-300-10851-4. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> Stališče Sikorskega do vzhodnih meja ni bilo povsem togo. V nekaterih dokumentih je opozoril, da bi nekatere koncesije lahko bile sprejemljive, izguba Lvova in Vilne pa sploh ne.<ref name=ref22/> Načrte o priključitvi nemškega ozemlja do [[Odra|Odre]] k Poljski je označil za megalomanske.<ref>Sarah Meiklejohn Terry. ''Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939–1943''. Princeton University Press. str. 260.</ref> ==Odkritje katinskega pokola in smrt== Leta 1943 so krhki odnosi med Sovjetsko zvezo in poljsko vlado v izgnanstvu zlomili, ko so Nemci 13. aprila prek Katinske komisije objavili odkritje trupel 20.000 poljskih častnikov, ki jih je ustrelili Sovjeti in pokopali v [[Katinski pokol|Katinskem gozdu]] blizu Smolenska v Rusiji.<ref name="Biuletyn"/> Stalin je trdil, da so grozodejstvo izvedli Nemci.<ref>Zawodny, Janusz K. (1962). ''Death in the Forest: The Story of the Katyn Forest Massacre''. University of Notre Dame Press. ISBN 0-268-00849-3. Arhivirano iz izvirnika 5. junija 2011. Pridobljeno 18. septembra 2017.</ref> Nacistična propaganda, ki jo je orkestriral [[Joseph Goebbels]], je uspešno izkoristila pokol v Katinu za zabijanje klina med Poljsko, zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo.<ref>Goebbels, Joseph. ''The Goebbels Diaries (1942–1943)''. Prevod Louis P. Lochner. Doubleday & Company. 1948.</ref> Moskva je odgovornost za ta in podobne poboje poljskih častnikov priznala šele leta 1989.<ref>''Russia to release massacre files''. BBC News, 16. december 2004. Pridobljeno 27. oktobra 2007.</ref> Ko Sikorski ni hotel sprejeti sovjetske razlage in je 16. aprila zahteval preiskavo Mednarodnega Rdečega križa, so Sovjeti vlado v izgnanstvu obtožili sodelovanja z nacistično Nemčijo in 25. aprila prekinili diplomatske odnose z njo.<ref name="psb475"/> Konec maja 1943 je Sikorski začel obiskovati poljske enote, nameščene na Bližnjem vzhodu.<ref name="psb475"/> Poleg pregledovanja enot in dvigovanja morale se je ukvarjal tudi s političnimi zadevami. Približno v tistem času se je začel zaostrovati konflikt med njim in generalom [[Władysław Anders|Władysławom Andersom]], ker je bil Sikorski še vedno odprt za določeno normalizacijo poljsko-sovjetskih odnosov, Anders pa je temu ostro nasprotoval. Ko se je 4. julija 1943 Sikorski vračal z inšpekcije poljskih enot na Bližnjem vzhodu, je letalo Liberator II 16 sekund po vzletu z [[gibraltar]]skega letališča ob 23:07 strmoglavilo v morje. V nesreči so umrli on in njegova hčerka, načelnik njegovega štaba Tadeusz Klimecki in še sedem drugih.<ref name="psb475"/><ref>Tadeusz A. Kisielewski (januar 2005). ''Zamach: Tropem zabójców Generała Sikorskiego''. Rebis. str. 169–170. ISBN 978-83-7301-767-2. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref> Nesrečo so pripisali tovoru na letalu, ki se je ob vzletu premaknil.<ref>Beevor, Antony (2012). ''The Second World War''. United Kingdom: Weidenfeld & Nicolson. str. 472.</ref> Pilot letala Eduard Prchal je strmoglavljenje preživel.<ref name="psb475"/> [[Slika:Funeral of General Sikorski, Plymouth 1943.jpg|thumb|upright=1.2|Pogreb Sikorskega]] Sikorskega so 16. julija pokopali v obzidanem grobu na poljskem vojnem pokopališču v Newark-on-Trentu v Angliji. Pogrebni govor je imel [[Winston Churchill]].<ref name="ref29">Michael Alfred Peszke (2005). ''The Polish Underground Army, The Western Allies, And The Failure Of Strategic Unity in World War II''. McFarland. str. 102. ISBN 978-0-7864-2009-4. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref> 14. septembra 1993 so njegove posmrtne ostanke izkopali in prenesli v kraljevo kripto [[Vavelska stolnica|Vavelske stolnice]] v [[Krakov]]u na Poljskem. ==Posledice== Smrt generala Sikorskega je pomenila prelomnico v vplivu Poljske na anglo-ameriške zaveznike. Vsi poljski politiki za njim so imeli zelo malo vpliva na zavezniške politike.<ref name=ref30>(poljščina) Stanczyk, Zbigniew L. ''"Tajemnica gen. Sikorskiego"''. Arhivirano 23. julija 2011 na Wayback Machine. "Przegląd Polski Online", 7. december 2002. Pridobljeno 2. avgusta 2005.</ref> Smrt Sikorskega je pomenila velik udarec za poljsko stvar.<ref name=ref30/> Potem ko so Sovjeti aprila 1943 prekinili diplomatske odnose z vlado Sikorskega, je Stalin maja in junija tistega leta odpoklical več sovjetskih veleposlanikov na "posvete": Maksima Litvinova iz Washingtona, Fjodorja Guseva iz Montreala in Ivana Majskega iz Londona. Medtem ko je Churchill javno podpiral vlado Sikorskega in opominjal Stalina za njegov pakt z nacistično Nemčijo leta 1939 in njun skupni napad na Poljsko, je v tajnih posvetovanjih z Rooseveltom priznal, da bo Poljska morala narediti nekaj koncesij, da bi pomirila močne Sovjete. Poljsko-sovjetska kriza je začela ogrožati sodelovanje med zahodnimi zavezniki in Sovjeti v času, ko je pomen Poljakov za zahodne zaveznike, bistven v prvih letih vojne, začel bledeti z vstopom v vojno vojaških in industrijskih velikanov Sovjetske zveze in ZDA.<ref name=ref39>''"What Lech Walesa did"''. Economist.com. 22. september 1990. Pridobljeno 2. januarja 2009.</ref> Zavezniki niso imeli namena dovoliti, da bi naslednik Sikorskega, Stanisław Mikołajczyk, ogrozil zavezništvo s Sovjeti. Na [[Teheranska konferenca|Teheransko konferenco]] (28. november – 1. december 1943) in [[Jaltska konferenca|Konferenco v Jalti]] (4.–11. februar 1945) ni bil povabljen noben predstavnik poljske vlade v izgnanstvu. Oba dogodka sta bila ključna, saj so na njiju zahodni zavezniki in Sovjeti razpravljali o oblikovanju povojnega sveta, vključno z usodo Poljske.<ref name="ref31">Mieczysaw B. Biskupski (2000). ''The History of Poland''. Greenwood Publishing Group. str. 117–118. ISBN 978-0-313-30571-9. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref><ref>Grzegorz Ostasz. ''The Polish Government-in-Exile's Home Delegature''. Arhivirano 10. aprila 2008 na Wayback Machine. Pridobljeno 4. aprila 2011.</ref> [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|thumb|upright=1.2|[[Teheranska konferenca]] 1943: Stalin, Roosevelt, Churchill]] Le štiri mesece po smrti Sikorskega, novembra 1943, sta se Churchill in Roosevelt v Teheranu dogovorila s Stalinom, da bo poljsko ozemlje vzhodno od [[Curzonova linija|Curzonove linije]] prepuščeno Sovjetom.<ref name=ref31/> V Teheranu niti Churchill niti Roosevelt nista nasprotovala Stalinovemu namigovanju, da poljska vlada v izgnanstvu v Londonu ne zastopa poljskih interesov. Zgodovinarka Anita Prażmowska je ob tem ugotovila, da je ''"to pomenilo konec že tako ali tako šibkega vpliva poljske vlade"''.<ref>Anita Prażmowska (1995). ''Britain and Poland, 1939–1943: the betrayed ally''. Cambridge University Press. str. 191. ISBN 978-0-521-48385-8. Pridobljeno 8. aprila 2011.</ref> Po Teheranski konferenci se je Stalin odločil ustvariti svojo marionetno poljsko vlado in poleti 1944 ustanovil Odbor za narodno osvoboditev (PKWN). Sovjetska vlada je odbor priznala kot edino legitimno oblast na Poljskem in Mikołajczykovo vlado v Londonu označila za ''"nezakonito in samozvano oblast"''.<ref>Peter D. Stachura (2004). ''Poland, 1918–1945: An Interpretive and Documentary History of the Second Republic''. Psychology Press. str. 177. ISBN 978-0-415-34358-9. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> Mikołajczyk je bil predsednik vlade do 24. novembra 1944, ko je spoznal vse večjo nemoč poljske vlade v izgnanstvu, in odstopil. Nasledil ga je Tomasz Arciszewski, ki je bil po besedah zgodovinarja Mieczysława B. Biskupskega povsem nepomemben.<ref name=ref31/><ref name="ref35"> Jerzy Jan Lerski (1996). ''Historical Dictionary of Poland, 966-1945''. Greenwood Publishing Group. str. 160, 172. ISBN 978-0-313-26007-0. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref> Stalin je kmalu začel kampanjo, da bi zahodni zavezniki priznali poljsko vlado, ki jo je podpirala Sovjetska zveza in jo je vodila predana komunistka Wanda Wasilewska, in generala Zygmunta Berlinga, poveljnika 1. poljske armade v Rusiji, kot vrhovnega poveljnika vseh poljskih oboroženih sil.<ref>Martin Dean. ''"Collaboration in the Holocaust: Crimes of the Local Police in Belorussia and Ukraine, 1941–44"'', Palgrave, 1999, ISBN 0-312-22056-1 via Google Books.</ref> Poljska je bila do [[Potsdamska konferenca|konference v Potsdamu]] leta 1945 potisnjena v sovjetsko vplivno sfero, na kar so Poljaki gledali kot na izdajo Zahoda.<ref>Marc Trachtenberg (1999). ''A Constructed Peace: The Making of the European Settlement, 1945–1963''. Princeton University Press. str. 13. ISBN 978-0-691-00273-6. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref><ref>Herbert Agar (15. avgust 1957). ''The Price of Power: America Since 1945''. University of Chicago Press. str. 43. ISBN 978-0-226-00937-7. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> ==Spominjanje== [[Slika:PL - Władysław Sikorski Monument - Rzeszów.jpg|thumb|right| Spomenik Władysławu Sikorskemu v Rzeszówu]] Poljski avtorji so že med drugo svetovno vojno napisali številne pesmi, posvečene Sikorskemu.<ref name="psb475"/> V Ljudski republiki Poljski so zgodovinsko vlogo Sikorskega, tako kot vlogo vseh privržencev londonske vlade, minimalizirali in izkrivili. Številni Poljaki, zvesti vladi v izgnanstvu, so bili obsojeni na zaporne kazni. Sčasoma so omejitve razprav o Sikorskem začele popuščati. Ob stoletnici njegovega rojstva leta 1981 so v vojvodstvu Rzeszów potekale komemorativne prireditve, vključno z akademsko konferenco in odkritjem spominskih plošč v Niskem in Leżajsku.<ref name="psb475"/> Ryszard Zieliński je leta 1971 objavil biografski roman z naslovom ''Wjście w mrok'' (''Vstop v mrak''), leta 1983 pa je bil posnet film Bohdana Porębe ''Katastrofa v Gibraltarju''.<ref name="psb475"/> Poljska vlada v izgnanstvu, katere prvi predsednik vlade je bil Sikorski, je uradno obstajala do konca komunistične vladavine na Poljskem leta 1990, ko je [[Lech Wałęsa]] postal prvi postkomunistični predsednik Poljske.<ref> "What Lech Walesa did". Economist.com. 22. september 1990. Pridobljeno 2. januarja 2009.</ref> 17. septembra 1993 so v Rzeszówu odkrili kip Sikorskega, ki ga je izklesal Wiesław Bielak. Leta 1995 je Sikorski postal pokrovitelj novoustanovljene poljske 9. mehanizirane brigade.<ref>Jarosław Cięciara (1998). ''Patroni jednostek Wojska Polskiego''. Bellona. ISBN 978-83-11-08871-9. Pridobljeno 13. novembra 2012.</ref> Leta 2003 je poljski parlament (Sejm) ob 60. obletnici njegove smrti leto 2003 razglasil za ''"Leto generala Sikorskega"''.<ref name="Biuletyn"/> Po njem so imenovane številne ulice in šole na Poljskem.<ref name="psb475"/> Spomin na generala Sikorskega ohranjajo tudi ustanove v tujini, na primer Inštitut Sikorski v [[London]]u.<ref name="psb475"/> V Združenem kraljestvu je Sikorski prejel častni diplomi Univerze v Liverpoolu in Univerze St Andrews.<ref name="psb475"/> Leta 1981 so odkrili spominsko ploščo na hotelu Rubens v Londonu,<ref name="psb475"/> kjer je bilo med vojno poveljstvo poljske vojske, vključno s pisarno Sikorskega.<ref>Michael Alfred Peszke (2005). ''The Polish Underground Army, The Western Allies, And The Failure Of Strategic Unity in World War II''. McFarland. str. 45. ISBN 978-0-7864-2009-4. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> Njegov kip v nadnaravni velikosti so leta 2000 postavili na londonskem Portland Placeu, blizu poljskega veleposlaništva.<ref>''Time to lay the hero's ghost''. Telegraph. 24. september 2000. Arhivirano iz izvirnika 12. januarja 2022. Pridobljeno 7. novembra 2012.</ref> Propeler letala, v katerem je umrl, je osrednji del novega spomenika Sikorskemu na Europa Pointu v Gibraltarju.<ref>"Dedication of the new memorial to General Sikorski at Europa Point". Gibnews. 4. julij 2013. Pridobljeno 9. julija 2013.</ref> ==Polemike o smrti== [[Slika:Sikorski plaque, Cathedral of St. Mary the Crowned.jpg|thumb|upright|Spominska plošča na stolnici sv. Marije Kronane v Gibraltarju]] [[Slika:Statue of General Wladyslaw Sikorski in the Portland Place in London, June 2013 (5).jpg|thumb|upright|Kip Sikorskega na Portland Placeu v Londonu, postavljen leta 2003]] Britansko preiskovalno sodišče, ki se je sestalo 7. julija 1943, je preiskovalo strmoglavljenje Liberatorja II AL 523, v katerem je umrl Sikorski, vendar ni moglo ugotoviti vzroka. Ugotovilo je le, da je šlo za nesrečo ''"zaradi zagozditve krmilnih elementov dvigala"'', pri čemer je opozorilo, da ''"ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do okvare"''. Ugotovljeno je bilo, da ni šlo za sabotažo.<ref name=ref29/> Poljska vlada je poročilo zavrnila zaradi protislovja, da vzroka niso odkrili ob hkratni trditvi, da ni šlo za sabotažo.<ref>Michael Alfred Peszke (2005). ''The Polish Underground Army, The Western Allies, And The Failure Of Strategic Unity in World War II''. McFarland. str. 103. ISBN 978-0-7864-2009-4. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref> Politični kontekst dogodka in vrsta nenavadnih okoliščin, v Gibraltarju je bil takrat na primer sovjetski agent Kim Philby, takrat vodja protiobveščevalne službe [[Secret Intelligence Service|MI6]], so nemudoma sprožili številna ugibanja, da smrt Sikorskega ni bila nesreča in bi lahko bila neposredna posledica sovjetske, britanske ali celo poljske zarote.<ref name="psb475"/><ref name=ref30/><ref>Thom Burnett (november 2006). ''Conspiracy Encyclopedia''. Franz Steiner Verlag. str. 47. ISBN 978-1-84340-381-4. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref><ref>Nicholas Atkin; Michael Biddiss; Frank Tallett (8. marec 2011). ''The Wiley-Blackwell Dictionary of Modern European History Since 1789''. John Wiley & Sons. str. 389. ISBN 978-1-4051-8922-4. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref><ref>Norman Davies (26. avgust 2008). ''No Simple Victory: World War II in Europe, 1939–1945''. Penguin. str. 165. ISBN 978-0-14-311409-3. Pridobljeno 8. novembra 2012.</ref> Nekateri sodobni viri ugotavljajo, da nesreča ni povsem pojasnjena.<ref name=ref35/> Roman Wapiński je v svojem biografskem vnosu o Sikorskem v ''Poljskem biografskem slovarju'' leta 1997 zapisal, da ni bilo najdenih prepričljivih dokazov o kakršnem koli napačnem ravnanju. Uradni vzrok smrti Sikorskega je naveden kot nesreča.<ref name="psb475"/> Posmrtne ostanke Sikorskega so po ekshumaciji leta 2008 pregledali poljski znanstveniki in ugotovili, da je umrl zaradi poškodb, povezanih z letalsko nesrečo. Dokazov, da je bil umorjen, niso odkrili, kar je izključilo teorijo, da je bil ustreljen ali zadavljen. Možnosti sabotaže niso izključili.<ref>"No evidence Polish hero murdered". BBC News. 29. januar 2009. Pridobljeno 29. aprila 2013.</ref><ref>"IPN ujawnił jak zginął Sikorski". Tvn24.pl. 29. januar 2009. Pridobljeno 9. novembra 2012.</ref><ref>"Śledztwo ws. śmierci gen. Sikorskiego przeniesione z Katowic do Warszawy". Wiadomosci.gazeta.pl. Arhivirano iz izvirnika 30. maja 2013. Pridobljeno 9. novembra 2012.</ref> Leta 2013 se je preiskava končala. Inštitut za nacionalni spomin je ugotovil, da namernega posega v letalo ni mogoče ne potrditi ne izključiti.<ref>"Śledztwo ws. śmierci gen. Władysława Sikorskiego umorzone". Onet Wiadomości (poljščina). 30. december 2013. Pridobljeno 7. avgusta 2023.</ref> ==Časti in nagrade== [[Slika:PL Wwa, kosc Krzyza - tablica Sikorskiego, 2023.04.08, fot Ivonna Nowicka corr.jpg|right|thumb|Spominska plošča Sikorskemu na crekvi sv. Križa v Varšavi]] [[Slika:Władysław Sikorski pomnik.JPG|right|thumb|upright=1.2|Kip Sikorskega kot mladega častnika v Inovroclavu, Poljska]] *{{flag|Poljska}}: **[[Slika:POL_Order_Orła_Białego_BAR_(1921-1990).svg|70px]] [[Red belega orla (Poljska)|Red belega orla]] (posmrtno leta 1943)<ref name="psb475" /> **[[Slika:POL_Virtuti_Militari_Komandorski_BAR.svg|70px]] Poveljniški [[Virtuti Militari]] (1923)<ref name="psb475"/> **[[Slika:POL Virtuti Militari Srebrny BAR.svg|70px]] Srebrni križec Virtuti Militari (1921)<ref name="psb475"/> **[[Slika:POL_Polonia_Restituta_Wielki_BAR.svg|70px]] Veliki križ [[Red Polonia Restituta|Reda Polonia Restituta]] (1923) **[[Slika:POL_Polonia_Restituta_Komandorski_BAR.svg|70px]] Poveljniški križ Reda Polonia Restituta (1921) **[[Slika:POL_Order_Krzyża_Grunwaldu_1_Klasy_BAR.svg|70px]] [[Red križa Grunwald]]a 1. razreda (posmrtno leta 1946)<ref name=ref52>M.P. z 1946 r. Nr 145, poz. 286.</ref> **[[Slika:POL_Krzyż_Walecznych_(1940)_4r_BAR.PNG|70px]] [[Križ za hrabrost (Poljska)|Križ za hrabrost]], štirikrat<ref name="psb475" /> **[[Slika:POL_Złoty_Krzyż_Zasługi_BAR.svg|70px]] [[Križ za zasluge (Poljska)|Križ za zasluge]] **[[Slika:POL_Krzyż_Niepodległości_BAR.svg|70px]] [[Križ neodvisnosti]] **[[File:Krzyz_Zaslugi_Wojsk_Litwy_Srodkowej_Ribbon.png|70px]] Križ za zasluge v litovski armadi **[[Slika:POL_Medal_Pamiątkowy_Za_Wojnę_1918-1921_BAR.svg|70px]] Spominska medalja vojn 1918–1921 **[[Slika:POL_Medal_10-lecia_Odzyskania_Niepodległości_BAR.svg|70px]] Medalja desetletja ponovne osamosvojitve *'''Druge države''': **[[Slika:AUT_KuK_Kriegsbande_BAR.svg|70px]] Vojaški križ za zasluge ([[Avstro-Ogrska]]) **[[Slika:Med._Austria_1912-1913.JPG|70px]] Spominski križ mobilizacije 1912–1913 ([[Avstro-Ogrska]]) **[[Slika:BEL - Order of Leopold - Grand Officer bar.svg|70px]] [[Red Leopolda]] (Belgija) **[[Slika:CZE_Rad_Bileho_Lva_3_tridy_BAR.svg|70px]] Red belega leva ([[Češkoslovaška]]) **[[Slika:Czechoslovak_War_Cross_1939-1945_Bar.png|70px]] Češkoslovaški vojni križ 1939–1945 (Češkoslovaška) **[[Slika:Czechoslovak_War_Cross_1918_Ribbon.png|70px]] Češkoslovaški vojni križ 1918]] (Češkoslovaška) **[[Slika:EST Cross of Liberty I division ribbon.svg|70px]] Križ svobode ([[Estonija]]) **[[Slika:EST Cross of Liberty II division ribbon.svg|70px]] Križ svobode za oseben pogum (Estonija) **[[Slika:FIN_Order_of_the_White_Rose_Grand_Cross_BAR.png|70px]] Veliki križ Reda bele vrtnice ([[Finska]]) **[[Slika:FIN_Order_of_the_White_Rose_Commander_1st_Class_BAR.png|70px]] Poveljnik Reda bele vrtnice (Finska) **[[Slika:Legion_Honneur_GC_ribbon.svg|70px]] Veliki križ [[Legija časti|Legije časti]] ([[Francija]]) **[[Slika:Legion_Honneur_Commandeur_ribbon.svg|70px]] Poveljnik Legije časti (Francija) **[[Slika:Cavaliere_di_Gran_Croce_OCI_Kingdom_BAR.svg|70px]] Viteški križ Reda krone Italije ([[Italija]]) **[[Slika:JPN_Kyokujitsu-sho_2Class_BAR.svg|70px]] Red vzhajajočega sonca 2. razreda, zlata in srebrna zvezda ([[Japonska]]) **[[Slika:LVA Order of the Three Stars - Commander BAR.svg|70px]] Veliki častnik Reda treh zvezd ([[Latvija]]) **[[Slika:MEX_Order_of_the_Aztec_Eagle_1Class_BAR.png|70px]] Veliki križ Reda azteškega orla ([[Mehika]]) **[[Slika:Krigskorset_med_sverd_stripe.svg|70px]] Vojni križ z mečem ([[Norveška]]) **[[Slika:ROM_Order_of_the_Star_of_Romania_1877_GCross_BAR.svg|70px]] Veliki križ Reda zvezde Romunije ([[Kraljevina Romunija]]) **[[Slika:ROM_Order_of_the_Crown_of_Romania_1881_GCross_BAR.svg|70px]] Veliki križ Reda krone Romunije (Romunija) **[[Slika:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 3.svg|70px]] Poveljnik Reda sv. Save ([[Kraljevina Jugoslavija]]) **[[Slika:SRB-SHS-YUG_Orden_Belog_Orla_VKrst_BAR.svg|70px]] Veliki križ Reda belega orla (Kraljevina Jugoslavija) == Dela== General Sikorski je bil tudi aktiven pisec o vojaški taktiki, ki jo je opisoval iz svojih vojnih izkušenj.<ref name="Biuletyn" /> Njegova dela vključujejo: * ''Regulamin musztry Związku Strzeleckiego i elementarna taktyka piechoty'' (''Pravila urjenja strelske zveze in osnovna taktika pehote''), 1911. * ''Nad Wisłą i Wkrą. Studium do polsko–radzieckiej wojny 1920 roku'' (''Na Visli in Ukri. Študija o poljsko-sovjetski vojni leta 1920''), 1923; zadnja izdaja Varšava 1991. * ''O polską politykę państwową. Umowy i deklaracje z okresu pełnienia urzędu prezesa Rady Ministrów 18 XII 1922–26 V 1923'' (''O poljski državni politiki. Dogovori in izjave iz časa opravljanja funkcije predsednika vlade 18. december 1922–26. maj 1923''), 1923. * ''Podstawy organizacji naczelnych władz wojskowych w Polsce'' (''Osnove organizacije vrhovnih vojaških oblasti na Poljskem''), 1923. * ''Polesie jako węzeł strategiczny wschodniego frontu'' (''Polesje kot strateško vozlišče vzhodne fronte''), 1924. * ''La campagne polono-russe de 1920'' (''Poljsko-ruska kampanja leta 1920''), 1928. * ''Polska i Francja w przeszłości i w dobie współczesnej'' (''Pojska in Francija v preteklosti in sedanjosti''), 1931. * ''Przyszła wojna{{spaced ndash}}jej możliwości i charakter oraz związane z nimi zagadnienia obrony kraju'' (''Prihodnja vojna{{spaced ndash}}njene možnosti in narava ter s tem povezana vprašanja obrambe države''), 1934{{navedi knjigo |title= English|year=1943|url=https://archive.org/details/SikorskiWadysawEugeniuszModernWarfarebOk.xyz}} 1943; zadnja izdaja Varšava, MON, 1972. Nekaj njegovih del je zbranih v: * ''Generał Władysław Sikorski: Publicystyka generała Władysława Sikorskiego na łamach Kuriera Warszawskiego w latach 1928–1939'' (''General Władysław Sikorski: članki generala Władysława Sikorskega v Warsaw Courierju, 1928–1939''), Oficyna Wydawnicza Aspra, 1999, {{ISBN|83-908937-3-8}}. == Sklici == {{sklici|20em}} == Glej tudi == * [[seznam poljskih generalov]] *[[seznam poljskih politikov]] *[[Poljska vlada v izgnanstvu]] * == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Sikorski/W%C5%82adys%C5%82aw_Eugeniusz/Poland.html Generals.dk] {{en}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sikorski, Władysław Eugeniusz}} [[Kategorija:Umrli v letalskih nesrečah]] [[Kategorija:Poljski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Poljske]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Poljske]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] [[Kategorija:Generali Vojske Poljske]] [[Kategorija:Veterani poljsko-boljševistične vojne]] [[Kategorija:Veterani poljsko-ukrajinske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] kd1lzxp2nmy4ympbogbt6vcm8inc3bp 0 301701 6732411 6115666 2026-08-07T18:05:18Z ~2026-43388-55 264025 /* Življenje */ zatipk 6732411 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Silva Črnugelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[29. december]] [[1954]], [[Beograd]]. Silva Črnugelj se je kot edini otrok rodila očetu [[Franc Črnugelj|Francu Črnuglju]], ki so ga klicali tudi Zorko, ter materi Pavli Črnugelj.<ref>{{Navedi splet|title=Črnugelj, Franc (1921–2013) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006990/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-04-16}}</ref> Njen oče je bil generalmajor v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski Ljudski Armadi]] (JLA). == Življenje == Dve leti je delovala kot knjižničarka- lektorica. Organizirala je tudi izobraževanja v PAP-u. Bila je aktivna političarka. Leta 1982 je začela delati v delovni skupnosti Centralni Komite [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenij]]<nowiki/>e (CK ZKS). Kot knjižničarka- dokumentalistka je delala v centru za informiranje in propagando. Od leta 1985 je postala direktorica [[Knjižnica Šiška|Knjižnice Šiška]] v Ljubljani, saj je knjižnica imela kadrovske težave. Bila je sekretarka konference mladih delavcih pri [[Zveza socialistične mladine Slovenije]] (OK ZSMS Ljubljana).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJOS8991|title=Nova direktorica-Silva Črnugelj}}</ref> V organizacijo je bila včlanjena mladina najstarejša do 27 let. Skrbeli so za mlade ljudi in jih poskušali družbeno politično aktivirati.<ref>{{Navedi splet|url=https://socialnidemokrati.si/tag/silva-crnugelj/|title=Franc Hočevar: Forum strešjih SD bo stranki svetoval na področju pravic starejših in utrjevanju socialne države}}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi SD. Bila je članica predsedstva OK ZSMS Ljubljana-Šiška, članica komisije za administrativna vprašanja Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Kot starejša članica v politični stranki [[Socialni demokrati]] (SD), se je udeležila konference ustanovitve Foruma starejših Socialnih demokratov, ki je potekal 2.12.2015. Namen ustanovitve je tesnejše sodelovanje s starejšo generacijo RS.<ref>{{Navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_turnsek-tjasa.pdf|title=Kulturna politika v času socializma: odnos Zveze socialistične mladine Slovenije do gibanja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja}}</ref> == Viri == * Guštin, D. (2020). Črnugelj, Franc. V P. Vide Ogrin (ur.), ''Slovenska biografija''. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006990/ * Javna Tribuna (1985). Nova direktorica- Silva Črnugelj. ''Javna Tribuna'' 25(60), 15. Mestna knjižnica Ljubljana. <nowiki>URN:NBN:SI:doc-DJOS8991</nowiki> * Socialni demokrati (SD) (2015, 2. december). Franc Hočevar: Forum starejših SD ob stranki svetoval na področju pravic starejših in utrjevanju socialne države. ''SD''. https://socialnidemokrati.si/tag/silva-crnugelj/ * Turnšek, T. (2015). ''Kulturna politika v času socializma: odnos Zveze socialistične mladine Slovenije do punk gibanja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.'' Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družaben vede. str. 15. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_turnsek-tjasa.pdf == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{5DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Črnugelj, Silva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] enahzathen5r0c1z6m2thg22n0q3bn7 0 301988 6732722 6646066 2026-08-08T10:35:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732722 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | logo = [[Slika:PS logo since 21 January 2012.png|230px]] | country = Slovenia | colorcode = #9ACD32 | president = [[Zoran Janković]] | foundation = 2011 | dissolved = 2024 | headquarters = [[Ljubljana]] | ideology = [[Liberalizem]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.liberal-international.org/editorial.asp?ia_id=2188 |title=Support for liberalism grows in Croatia and Slovenia |accessdate=2012-02-04 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218024847/http://www.liberal-international.org/editorial.asp?ia_id=2188 |url-status=dead }}</ref><br>[[Socialni liberalizem]] | position = [[Politična sredina|Sredina]] <br> [[Leva sredina]] | international = | european = | europarl = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|0|90|hex=#9ACD32}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|0|8|hex=#9ACD32}} | website = http://pozitivnaslovenija.si/ | colours = [[Zelena]] }} {{otheruses2|Lista Zorana Jankovića}} '''Pozitivna Slovenija''' (kratica '''PS''') je bila [[politična stranka]], v okviru katere je na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] nastopil tudi [[Zoran Janković]]. Dan pred uradno objavo Jankovićevega sodelovanja na volitvah je [[Spletna domena|spletno domeno]] s tem imenom registrirala oglaševalna agencija [[Arih (agencija)|Arih]], ki skrbi za komunikacijski vidik Jankovićeve kampanje.<ref name="ReferenceA">[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/jankoviceva_stranka_naj_bi_se_imenovala_pozitivna_slovenija.aspx Siol.net - Jankovićeva stranka naj bi se imenovala Pozitivna Slovenija]</ref> Janković je napovedal, da bo stranka programska in bo ugasnila po koncu mandata [[6. državni zbor Republike Slovenije|6. državnega zbora]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/jankovic_bo_danes_sporocil_odlocitev_o_svojem_sodelovanju_na_volitvah.aspx Siol.net - Janković gre na volitve s svojo stranko]</ref> Stranko so med drugim podprli [[Milan Kučan]]<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/kucan-potrebujemo-pragmaticno-vlado-zato-podpora-jankovicu/268988 RTVSLO.si - Kučan: Potrebujemo pragmatično vlado, zato podpora Jankoviću]</ref>, [[Matjaž Zanoškar]], [[Cveta Zalokar Oražem]], [[Renata Brunskole]]<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/slovenija/rojeva-se-jankoviceva-stranka/268984 RTVSLO.si - Rojeva se Jankovićeva stranka]</ref>, [[Tomaž Drolec]]<ref>[http://www.zurnal24.si/danes-ustanovitev-pozitivne-slovenije-clanek-138491 Zurnal24.si - Janković ustanovil Pozitivno Slovenijo]</ref>,... Na državnozborskih volitvah 2011 je stranka osvojila 28 poslanskih mest in postala največja poslanska skupina v Državnem zboru Republike Slovenije. S tem je dobila možnost za oblikovanje 10. slovenske vlade, a mandatarju Zoranu Jankoviću ni uspelo pridobiti dovolj glasov v državnem zboru. Vlado je nato sestavil prvak drugouvščene SDS [[Janez Janša]]. Janković je zato vrnil svoj poslanski mandat in zamrznil svoje predsedniško mesto v stranki, nasledila pa ga je [[Alenka Bratušek]]. Po padcu druge [[10. vlada Republike Slovenije|Janševe vlade]] je Bratuškovi marca 2013 uspelo sestaviti novo vladno koalicijo - [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlado Republike Slovenije]]. Premierka je zaradi ponovne izvolitve Jankovića na mesto predsednika stranke odstopila 5. maja 2014, s čimer je koalicija razpadla, razpisane pa so bile nove volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke|url=https://siol.net/novice/slovenija/alenka-bratusek-odstopila-s-polozaja-premierke-283233|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Bratuškova je z nekaj somišljeniki izstopila iz Pozitivne Slovenije iz ustanovila lastno stranko [[Stranka Alenke Bratušek|Zavezništvo Alenke Bratušek]]. Stranka se je udeležila sledečih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitev v letu 2014]] in osvojila 2,97 % glasov, kar ni bilo dovolj za vstop v [[parlament]]. Neuspeh so doživeli tudi na evropskih volitvah istega leta. Državnozborskih volitev 2018 se stranka ni več udeležila, je pa Janković javno podprl [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] in njegov [[DeSUS]]. Pozitivna Slovenija je imela tudi svoj podmladek, združeval je mlade do 30 leta starosti. [[Prihodnost Slovenije]] je bila ustanovljena 25. maja 2012 na [[Dan mladosti]] v [[Križanke|Križankah]]. Prav tako pa je Pozitivna Slovenija delovala preko skupine Pozitivnih seniorjev, ki je namenjena starejšim od 65 leta starosti. Stranka je bila po uradni dolžnosti leta 2024 izbrisana iz registra političnih strank.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Iz registra političnih strank bo izbrisana tudi Jankovićeva Pozitivna Slovenija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iz-registra-politicnih-strank-bo-izbrisana-tudi-jankoviceva-pozitivna-slovenija/|website=N1|date=2024-08-26|accessdate=2025-04-14|language=sl-SI|first=M.|last=R}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Zoran Janković 2008 - SqCrop.jpg|sličica|217x217_pik|[[Zoran Janković|Zoran Jankovič]], ustanovitelj in predsednik stranke.]] === Pred ustanovitvijo === 10. oktobra 2011 je Jankovića, ki je pred tem večkrat dejal, da ne bo kandidiral na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042466718 |title=Dnevnik.si - Zoran Janković: Zmagati ne moreta ne Janša ne Pahor |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322075955/http://dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042466718 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/znamenite-izjave-zorana-jankovica.html |title=Delo.si - Znamenite izjave Zorana Jankovića |access-date=2011-10-22 |archive-date=2011-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111013150541/http://www.delo.si/novice/politika/znamenite-izjave-zorana-jankovica.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-ni-sans-da-bi-kdaj-kandidiral.html |title=Delo.si - Janković: Ni šans, da bi kdaj kandidiral |access-date=2011-10-22 |archive-date=2011-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111103083618/http://delo.si/novice/slovenija/jankovic-ni-sans-da-bi-kdaj-kandidiral.html |url-status=dead }}</ref>, v mestni hiši 26 znanih Slovencev (med njimi so bili: nekdanji predsednik države [[Milan Kučan]], politik [[France Bučar]], poslovnež [[Žiga Debeljak]], metliška županja in poslanka SD [[Renata Brunskole]], predsednik uprave [[BTC]]-ja [[Jože Mermal]], [[Igor Arih]], predsednica ZDUS-a [[Mateja Kožuh-Novak]], igralka in političarka [[Jerca Mrzel]], športnik [[Iztok Čop]], pisateljica [[Svetlana Makarović]], igralec [[Branko Đurić – Đuro]] in pevca [[Magnifico]] ter [[Zoran Predin]]<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-jaz-se-res-ne-vidim-v-parlamentu/268095 RTVSLO.si - Janković: Jaz se res ne vidim v parlamentu]</ref>, poslovnež [[Miran Goslar]], zdravnik [[Rajko Kenda]], nekdanja ljubljanska županja [[Nuša Kerševan]], predsednik [[ZZB NOB]] [[Janez Stanovnik]], nekdanji ustavni sodnik [[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]], ekonomist [[Jože Mencinger]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-bo-odlocitev-o-kandidaturi-sporocil-jutri.html |title=Delo.si - Janković bo odločitev o kandidaturi sporočil jutri |access-date=2011-10-22 |archive-date=2011-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012165854/http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-bo-odlocitev-o-kandidaturi-sporocil-jutri.html |url-status=dead }}</ref>) pozvalo, da kandidira na prihajajočih volitvah.<ref>[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042479157 Dnevnik.si - Janković: Ne izzivam Janše, on ni moj motiv]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 11. oktobra 2011 je na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] napovedal, da se bo udeležil državnozborskih volitev leta 2011 in se potegoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|nove vlade]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/da-zoran-jankovic-gre-na-volitve.html |title=Delo.si - Da, Zoran Janković gre na volitve |access-date=2011-10-22 |archive-date=2011-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014235900/http://www.delo.si/novice/politika/da-zoran-jankovic-gre-na-volitve.html |url-status=dead }}</ref>; stranka naj bi se imenovala Pozitivna Slovenija.<ref name="ReferenceA"/> Janković pa pri tem ni razkril, če bo tudi sam dejansko kandidiral. Medtem ko mu večina analitikov ne oporeka možnosti za izvolitev v državni zbor (glede na rezultate zadnjih dveh lokalnih volitev), pa se je zaradi spremembe zakonodaje (izvoljeni poslanec takoj izgubi (pod)županski mandat) odprlo vprašanje, ali naj tudi sam osebno kandidira. V primeru izvolitve in ne-zmage njegove liste bi tako avtomatično izgubil mandat ljubljanskega župana ter postal le poslanec, kar pa je Janković dejal, da ga slednje ne zanima (»Sebe ne vidim v parlamentu, moj značaj in moje življenje sta bila vedno izvršilna funkcija.«<ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/izjava_dneva/2011/10/izjava_dneva_10_15.aspx Siol.net - Izjava dneva od 10. do 15. oktobra]</ref>). V primeru, če Janković ne bi kandidiral in bi njegova stranka zmagala, pa bi ga slednja predlagala za mandatarja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042478775 |title=Dnevnik.si - Bo Janković uničevalec ali rešitelj levice? |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111010203243/http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042478775 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042479364 Dnevnik.si - Ali bo Zoran Janković sodeloval na svoji listi, bo sporočil 9. novembra]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sam je o tem dejal sledeče: »Ena je 'ziheraška', jaz ostanem župan, ne kandidiram za poslanca, in če dobi lista večino, me predlaga za mandatarja. Druga možnost je, da se javim za poslanca kot prvi na listi in prevzamem riziko, da izgubim tri leta županovanja z najboljšo ekipo na svetu, ki jih že imam zagotovljena.«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042479756 |title=Dnevnik.si - Janković je dahnil: Da |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111015031159/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042479756 |url-status=dead }}</ref> Še preden sta bili dejansko ustanovljeni [[Državljanska lista Gregorja Viranta]] in Pozitivna Slovenija, so ankete javnomnenjskih preiskav pokazale, da bosta obe novi stranki korenito spremenile politično okolje. Medtem ko naj bi Gregor Virant pobiral predvsem glasove desnih strank ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]), pa naj bi Janković pobiral glasove levih volivcev ([[SD]], [[Zares]], [[LDS]]). Večina anket je prvo mesto namenila SDS, medtem bi poleg Virantove in Jankovićeve stranke prišli v parlament le še SD in [[DeSUS]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/anketa_sds_virant_jankovic.aspx SiOL.net - Virantova in Jankovićeva stranka za petami SDS]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482320 |title=Dnevnik.si - Nove stranke pometajo s starimi |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923223637/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482320 |url-status=dead }}</ref> === Ustanovitev === Ustanovni kongres Pozitivne Slovenije je potekal 22. oktobra 2011 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]<ref name="rtvslo.si"/>, na katerem je bil Janković izvoljen za njenega predsednika.<ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/volitve/za-predsednika-stranke-pozitivna-slovenija-izvolili-jankovica.html |title=Delo.si - Za predsednika stranke Pozitivna Slovenija izvolili Jankovića |access-date=2011-10-22 |archive-date=2012-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120122083849/http://delo.si/novice/volitve/za-predsednika-stranke-pozitivna-slovenija-izvolili-jankovica.html |url-status=dead }}</ref> Ustanovitve so se med drugimi udeležili tudi: politiki [[Matjaž Zanoškar]], [[Cveta Zalokar Oražem]], [[Renata Brunskole]] in [[Roman Jaklič]], glasbenik [[Magnifico]], igralec [[Jonas Žnidaršič]], nekdanji športnik [[Peter Vilfan]] in novinar [[Mitja Meršol]] (oba mestna svetnika na [[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]).<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/jankovic_danes_v_ljubljani_ustanavlja_stranko.aspx Siol.net - Jankovićev predvolilni boj bo temeljil na jasni strategiji gospodarstva]</ref> === Volitve 2011 === [[Slika:Jankovićev nagovor ob zmagi na volitvah.webm|levo|sličica|253x253_pik|Predsednik Janković s podporniki ob zmagi na volitvah leta 2011.]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 28 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Septembra 2012 je Pozitivna Slovenija poslanca [[Borut Ambrožič|Boruta Ambrožiča]], zaradi plagiatorstva pri magistrskem delu, izključila iz stranke.<ref>[http://www.dnevnik.si/clanek/1042549962 Dnevnik.si - Poslanec Borut Ambrožič ni več član stranke Pozitivna Slovenija ]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Ambrožič je prestopil med samostojne poslance, Pozitivna Slovenija pa je ostala brez enega poslanskega sedeža. [[Slika:Janković o širši koaliciji in ministrih.webm|sličica|Jankovič in Jani Möderndorfer na konferenci o koaliciji in ministrih.]] Na podlagi volilnih rezultatov je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] 5. januarja 2012 imenoval predsednika stranke Zorana Jankovića za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlade Republike Slovenije]].<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/tuerk-za-mandatarja-predlagal-jankovica/274127 RTVSLO.si - Türk za mandatarja predlagal Jankovića]</ref>. Janković podpore v Državnem zboru ni dobil (prejel je 42 glasov, za izvolitev pa bi jih potreboval 46) in tako ni postal predsednik vlade. Po omenjenem neuspehu se je vnovič podal na županske volitve, kjer je bil 22. 4. 2012 tretjič zapored izvoljen za ljubljanskega župana. ===Menjava vodstva=== Po obtožbah [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] zoper Zorana Jankovića je januarja 2013 vodstvo stranke prevzela [[Alenka Bratušek]]. Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil Zoran Janković ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429053319/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |url-status=dead }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> === Volitve v državni zbor 2014 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |url= http://www.finance.si/8806066/Jankovi%C4%87-Odstopiti-bi-bilo-najla%C5%BEje|title=Janković: Odstopiti bi bilo najlažje |accessdate=28.7.2014 |date=13.7.2014 |format= |work=[[Finance (časopis)|Finance]] }}</ref> === Volitve v državni zbor 2018 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka se ni odločila za nastop na državnozborskih volitvah 2018. Zoran Janković je javno podprl stranko DeSUS, ki je na koncu prepolovila svoj rezultat iz volitev 2014. === Ukinitev === Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je Pozitivno Slovenijo leta 2024 po uradni dolžnosti izbrisalo iz registra političnih strank, saj se dvakrat zaporedoma ni udeležila vsaj enih izmed volitev v Državni zbor Republike Slovenije, v organe lokalnih skupnosti ali v Evropski parlament.<ref name=":0" /> == Organi stranke == * '''Predsednik:''' [[Zoran Janković]] * '''Podpredsednik:''' * '''Generalna sekretarka - direktorica:''' [[Tina Komel]] * '''Predsednik Pozitivnih seniorjev''': [[Marjan Sedmak]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[Lista Zorana Jankovića]] == Zunanje povezave == *{{Official|http://pozitivnaslovenija.si/}} {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Zoran Janković]] [[Kategorija:Bivše politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Pozitivna Slovenija|*]] rnif5anu9sz769zroetp44cg9h1g4x9 0 304562 6732455 6604448 2026-08-07T20:31:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732455 wikitext text/x-wiki '''Negovalna bolnišnica Ljubljana''' je [[negovalna bolnišnica]], ki deluje v okviru [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani]], ki se nahaja na [[Vrazov trg, Ljubljana|Vrazovem trgu 1]]. == Zgodovina == 11. februarja 2011 so odprli prostore prenovljene [[Pediatrična klinika Ljubljana|Pediatrične klinike Ljubljana]], ki je tedaj postala prva samostojna bolnišnica v Ljubljani. Bolnišnica ima dva oddelka s skupaj 33 posteljami, in sprejema bolnike, ki so že zaključili akutno zdravljenje, a še niso pripravljeni za samostojno življenje oz. nastanitev v domu starejših občanov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/140011 |title=Delo.si - Stara pediatrična klinika odslej negovalna bolnišnica |accessdate=2011-11-12 |archive-date=2011-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110920193431/http://www.delo.si/clanek/140011 |url-status=dead }}</ref> Prve štiri bolnike je bolnišnica sprejela 1. marca 2011.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/prvi-bolniki-v-ljubljanski-negovalni-bolnisnici.html |title=Delo.si - Prvi bolniki v ljubljanski negovalni bolnišnici |access-date=2011-11-12 |archive-date=2012-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531022516/http://delo.si/novice/slovenija/prvi-bolniki-v-ljubljanski-negovalni-bolnisnici.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Slovensko društvo hospic]] {{-}} {{UKCL}} {{med-stub}} [[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]] [[Kategorija:Zdravstvene ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] kaueut0bru4b4o54chwxsamgyg7s1si 0 305148 6732297 6641902 2026-08-07T15:14:25Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VOficir_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_2.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_2.svg]] 6732297 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Telovadec | name = Viktor Murnik | image = <!-- Wikidata --> | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | deathdate = <!-- Wikidata --> | deathplace = <!-- Wikidata --> | residence = [[Ljubljana]] | club = [[Sokol (društvo)|Južni Sokol]], [[Sokol (društvo)|Ljubljanski Sokol]], [[Sokol (društvo)|Sokol Narodni dom]] | coach = | sport = Gimnastika | event = več panog }} '''Viktor Murnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[telovadec]], [[Slovenci|slovenski]] [[trener]], [[pravnik]] in [[publicist]], * [[25. marec]] [[1874]], [[Ljubljana]], † [[1. januar]] [[1964]], [[Ljubljana]]. == Življenje == ===Otroštvo=== Rodil se je v premožni ljubljanski družini očetu Jakobu in mami Josipini, rojeni Svetek. Njegov stric je bil [[Ivan (Janez) Murnik]], politik in Sokol, imel pa je še dva starejša brata, [[Rado Murnik|Radota]] in Josipa. Med letoma 1884 in 1892 je v Ljubljani obiskoval Gimnazijo. Še kot gimnazijec se je vključi v telovadno društvo Ljubljanski sokol, kjer po maturi opravi vaditeljski izpit. V letih 1892 in 1893 služi vojaški rok, nato odide študirat pravo v Gradec (Graz), kjer je leta 1898 promoviran v doktorja prava. ===Pravnik=== Po pripravništvu na ljubljanskem sodišču, leta 1900 dobi službo na Trgovski in obrtni zbornici, kjer naslednje leto postane glavni tajnik. Kot glavni tajnik zbornice je bil pobudnik ustanovitve trgovske akademije v Ljubljani in Ljubljanskega velesejma. Na lastno željo se je upokojil leta 1925. ===Sokol=== [[Slika:Viktor Murnik 1904.jpg|thumb|''Dr. Viktor Murnik, 1904'']] [[Slika:Slovene artistic gymnasts 1909.jpg|thumb|''Slovenska telovadna vrsta, 1909'']] [[Slika:Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva.jpg|thumb|''Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva'']] Leta 1896 postane tajnik telovadnega društva in na njegovo pobudo je istega leta ustanovljen prvi moškegi vaditeljskegi zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženski. Oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Leta 1904 prvič popelje slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje. Leta 1907 vključi Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. 1911 v Torinu slovenska telovadna vrsta ekipno zasede četrto mesto in prejme pokal, ki velja za prvo mednarodno športno odličje osvojeno pod slovensko zastavo. Po prvi svetovni vojni je mednarodna gimnastična zveza leta 1922 dodelila organizacijo [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|Svetovnega prvenstva v športni gimnastiki]] Kraljevini SHS. Prvenstvo je v Ljubljani organiziral Viktor Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Za potrebe prvenstva so v Ljubljani zgradili lesen stadion za 50 000 gledalcev, kar je še danes največji stadion, ki je bil postavljen na ozemlju Slovenije. Pod njegovim vodstvom so trenirali vsi najboljši slovenski telovadci pred drugo svetovno vojno: [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] dobitnik prve mednarodne kolajne za Slovenijo, [[Peter Šumi]] dvakratni zaporedni svetovni prvak v mnogoboju, [[Josip Primožič]] štirikratni svetovni prvak, [[Leon Štukelj]] trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, [[Stane Derganc]] dobitnik dveh olimpijskih kolajn, [[Boris Gregorka]], [[Anton Malej]], [[Janez Porenta]], [[Edvard Antosiewicz]], [[Stane Hlastan]]. Leta 1904 je ponovno obudi publicistično in založniško dejavnost na področju telesne kulture na slovenskih tleh z ustanovitvijo revije [[Slovenski sokol (revija)|Slovenski sokol]], ki jo je urejal in v njej tudi objavljal svoja dela. Slovenski sokol je izdajal do prve svetovne vojne, po njej pa se pojavlja kot avtor člankov v Sokolu, Sokolskem glasniku, Prednjaku, Soku, po drugi svetovni vojni pa objavlja svoja dela v Vodniku. Razen med svetovnima vojnama, kjer je bil zapovedan kulturni molk, se publicistična dejavnost na področju telesne kulture ni več prekinila.<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/svet/171218 |title=Simpozij o Viktorju Murniku v Muzeju novejše zgodovine |accessdate=21. novembra 2011 |date=20. marec 2006 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923223703/http://www.dnevnik.si/novice/svet/171218 |url-status=dead }}</ref><ref>{{SloBio|id=382158|avtor=ur.|ime=Murnik Viktor|vir=SBL}}</ref><ref name="zbornik">{{navedi splet |url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_150_let_sokolstva.pdf |title=150 let sokolstva v Sloveniji (1863–2013) |accessdate=31. avgusta 2015 |date=2014 |publisher=[[Državni svet Republike Slovenije]] |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923220703/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_150_let_sokolstva.pdf |url-status=dead }}</ref> V letih 1897 do 1905 je načelnik telovadnega društva Ljubljanski sokol, med letoma 1905 in 1924 pa starosrta društva. ===Sorodniki=== Njegov stric Ivan Murnik je bil cesarski svetnik in starosta Južnega sokola, njegov brat [[Rado Murnik]] pa je bil pisatelj. ===Odlikovanja=== * [[File:Legion Honneur Chevalier ribbon.svg|106px]] [[Francija|francoski]] [[red legije časti]] * [[File:Order_of_the_White_Lion.svg|106px]] [[Češka|češki]] [[red belega leva]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Oficir BAR.svg|106px]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanski kraljevi]] [[red svetega Save]] 4. stopnje * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 2.svg|106px]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanski kraljevi]] [[red svetega Save]] 2. stopnje * [[File:Medal of the Merits for the People RIB.gif|106px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[red zaslug za ljudstvo]] I. reda ==Sklici== {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174356792 Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Murnik, Viktor}} [[Kategorija:Slovenski gimnastični trenerji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] kzwtm5h2fua9304v0kev3teo3y37cn6 0 306419 6732598 6604591 2026-08-08T06:26:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat., +1 kat., infopolje 6732598 wikitext text/x-wiki {{for|alpskega smučarja|Jakob Špik (alpski smučar)}} {{Infopolje Oseba|occupation=[[orglar]]}} '''Jakob Špik''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[4. april]] [[1820]], [[Bukovo]], † [[31. julij]] [[1897]], [[Pulj]]. Verjetno je bil samouk, čeprav je sam govoril »moram tud toliko pravičen biti in keršanske ljubezni imeti, da ne kratim mojim mojstrom zaslug, pri katerih sem šest let delal in tudi vsakovrstne reči izdeloval«. Zdi se, da se je poleg izdelovanja orgel loteval še drugih del (barvanje [[cerkev (zgradba)|cerkva]], [[zvonik]]ov, orgelskih omar ter mizarskih in [[kovač|kovaških]] del). Leta 1854 je za cerkev v [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevici na Krasu]] s pomočnikom Andrejem Novakom izdelal orgle s 16 registri. Do leta 1871, ko je postavil orgle v enem od zaselkov na [[Banjška planota|Banjščicah]], je izdelal že nad 12 orgel. Leta 1873 je napravil nov meh za orgle Pietra da Corte pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]]. Istega leta je izdelal tudi orgle za cerkev sv. Jožefa v [[Vrtojba|Vrtojbi]], ki pa je bila med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] porušena.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974–1994. {{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Špik, Jakob|}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] tgmo3lq7jevla02m0w7ewtze2jtryzs 0 307790 6732675 5783402 2026-08-08T09:27:36Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Olje na balkonu | image = [[Slika:Knjige-avgust_display.jpg|180px]] | image_caption = Naslovnica prve slovenske izdaje iz l. 2007 | author = [[Avgust Demšar]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = detektivski roman | publisher = ''Založba Sanje'' | release_date = [[2007]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 206 | isbn = 978-961-6653-07-7 | oclc = 448847324 | preceded_by = | followed_by = Retrospektiva <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 228691712 | predmetne-oznake =umor, samomor, detektiv, preiskava, Maribor | udk = 821.163.6-312.4 }} ''' Olje na balkonu ''' je izvirni slovenski detektivski roman in hkrati prvenec avtorja [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Izšel je leta 2007 pri [[Založba Sanje|založbi Sanje]]. Gre za prvi roman iz serije primerov inšpektorja Vrenka. Do sedaj je napisal še pet nadaljevanj. To so Retrospektiva (2008), Tanek led (2009), Evropa (2010), Hotel Abazzia (2011) in Obsedenosti v času krize (2012). Tako v romanu Olje na balkonu kot v vseh ostalih delih je dogajanje postavljeno v [[Maribor]]. Glavne osebe v romanih so večinoma iste in se skozi nadaljevanja razvijajo, medtem ko vsaka knjiga predstavlja samostojen primer. == Vsebina == Glavni lik v seriji je višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko. Zaradi svojih nenavadnih metod med sodelavci uživa status umetnika in čudaka. Odlikujeta ga pretanjen občutek za podrobnosti in močna sposobnost intuicije. Poleg tega je zelo strpen do različnih skupin ljudi in ne tolerira nestrpnosti. Zanj so značilna nihanja razpoloženja in posebna tehnika reševanja problemov - t. i. sprostitvena terapija. Njegova posebnost je tudi, da ne uporablja mobitela. Pri reševanju primerov mu pomagata Marko Breznik in Ivana Premk, ki je v času dogajanja na porodniškem dopustu in nastopi prvič v tretji knjigi Tanek led. Marko Breznik je star 23 let in opravlja pripravništvo pri detektivu Vrenku. Zelo ga spoštuje in se trudi, da bi nanj naredil dober vtis. Je zelo veren. <br /> V bloku ob Dravi, kjer živijo bogataši, najde čistilka v enem od stanovanj moško truplo. Gre za zdravnika Klavdija Potokarja. Na prvi pogled zgleda, da je napravil samomor, nato pa dokazi pokažejo, da temu morda ni tako. Vratne kljuke brez prstnih odtisov in komaj opazna sled v luži krvi nakazujejo, da je bil po zdravnikovi smrti v stanovanju še nekdo drug. V pokojnikovem stanovanju naletita na zaklenjeno omaro. Ko jo odpreta, ugotovita, da je imel zdravnik veliko skrivnost. Vrenko in Breznik se lotita zasliševanja stanovalcev bloka, ki so hkrati tudi osumljenci. To so žena in hči pokojnika, baletnik, fotograf, poročeni par, upokojeni vojaški oficir in mlada ženska. == Zbirka == Roman je izšel v zbirki Sanje roman (Slovenija). Sama zbirka detektivk pa ni imenovana, vendar avtor v podnaslovu omeni, da gre za serijo detektivk z inšpektorjem Vrenkom v glavni vlogi. == Ocene in nagrade == Avgust Demšar je leta 2008 za roman Olje na balkonu prejel nominacijo za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. == Izdaje in prevodi == Prva izdaja romana 2007 {{COBISS|ID= 228691712}} == Viri == *Demšar, A. (2007). Olje na balkonu. Ljubljana: Sanje. *[http://www.sanje.si/knjigarna/olje.html Spletna stran založbe Sanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120612093229/http://www.sanje.si/knjigarna/olje.html |date=2012-06-12 }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} *[[Seznam literarnih detektivov]] == Zunanje povezave == *[http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=olje%20na%20balkonu Recenzija v Delu] *[http://www.bukla.si/?action=knjige&book_id=297 Recenzija v Bukli]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.mladina.si/101119/avgust-demsar-olje-na-balkonu/ Recenzija v Mladini] [[Kategorija:Debitantski romani]] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2007]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] 5wvbg8lc6r0jqvo7eueu9avihxvj529 0 317355 6732545 6563338 2026-08-08T00:32:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732545 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit |unit_name=Odbor vojaškega štaba<br>Military Staff Committee |image= |caption= |country={{flagicon|OZN}} [[Organizacija združenih narodov|OZN]] |allegiance={{flagicon|OZN}} [[Organizacija združenih narodov|OZN]] |type=[[Poveljstvo]] |branch= |dates=[[1948]] - danes |specialization= |command_structure=[[Varnostni svet OZN]] |size=5 članov |current_commander=rotirajoče poveljstvo |garrison={{flagicon|ZDA}} [[New York|New York City]] |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= |patron= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= }} '''Odbor vojaškega štaba''' (uradno {{lang-en|Military Staff Committee}}; [[kratica]]: '''MSC''') je delovno telo [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov (ZDA)]], katerega glavne naloge so: načrtovanje vojaških operacij OZN<ref name="un.org">[http://www.un.org/en/documents/charter/chapter7.shtml Charter Of The United Nations: Chapter VII<!-- Bot generated title -->]</ref>, pomoč pri nadzorovanju oborožitve<ref>[http://www.un.org/en/documents/charter/chapter5.shtml Charter Of The United Nations: Chapter V<!-- Bot generated title -->]</ref> in svetovanje o vseh zadevah, ki se dotikajo [[oborožene sile|oboroženih sil]]<ref>[http://law.jrank.org/pages/16284/Military-Staff-Committee.html Law.Jrank.org - Military Staff Committee]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Poleg tega da ima odbor nalogo zagotoviti podporo (z vojaškim svetovanjem) Varnostnemu svetu, pa ima nalogo povezovanja s [[Sekretariat OZN|Sekretariatom OZN]] in državami članicami, ki zagotavljajo vojaške in policijske enote za vojaške operacije OZN.<ref name="PKSOI.army.mil - PKSOI Perspectives">{{Navedi splet |url=http://pksoi.army.mil/PKM/publications/perspective/perspectivereview.cfm?perspectiveID=5 |title=PKSOI.army.mil - PKSOI Perspectives |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2010-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100803003659/http://pksoi.army.mil/PKM/publications/perspective/perspectivereview.cfm?perspectiveID=5 |url-status=dead }}</ref> Ker je kmalu po ustanovitvi odbora nastopila [[hladna vojna]], odbor ni nikoli zaživel v vlogi, kot mu je bila namenjena ob ustanovitvi in je imel v prvih 50 letih obstoja le malo dejavnosti. Britanski pomorski zgodovinar [[Eric Grove]] je odbor opisal kot ''sterilni spomenik izginjajočih upov ustanoviteljev OZN''<ref>GROVE E., “U.N. Armed Forces and the Military Staff Committee: A Look Back” ''International Security'', XVII, n° 4 (1993) str. 172-182.</ref> V zadnjem času je bilo predstavljenih več predlogov o oživitvi odbora<ref>{{Navedi splet |url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m2242/is_n1541_v264/ai_15704827/pg_1 |title=UN peacekeeping: the mirror should be polished {{!}} Contemporary Review {{!}} Find Articles at BNET.com<!-- Bot generated title --> |access-date=2012-07-10 |archive-date=2008-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080308175908/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2242/is_n1541_v264/ai_15704827/print |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.un.int/russia/new/MainRoot/Statements/ga/ga_docs/Statement070227.htm></ref>, večinoma v povezavi z večjim vprašanjem reforme OZN. MSC vodi [[predsednik Odbora vojaškega štaba (OZN)|predsednik Odbora vojaškega štaba]], ki se mesečno menja med petimi člani odbora. == Zakonodaja == Odbor vojaškega štaba je edini podrejeni organ OZN, ki je izrecno omenjen v ''[[Ustanovna listina Organizacije Združenih narodov|Ustanovni listini OZN]]''<ref name="PKSOI.army.mil - PKSOI Perspectives"/> in sicer v 45., 46. in 47. členih 7. poglavja: {{Citatni blok|'''45. člen''' Da bi Organizacijo združenih narodov usposobili za izvajanje nujnih vojaških ukrepov, naj njeni člani vzdržujejo lastne oddelke zračnih sil, ki bi se mogle takoj uporabiti za izvršitev združene meddržavne prisilne akcije. Moč in stopnjo pripravljenosti teh oddelkov ter načrte za njihovo združeno akcijo določi Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba v mejah, določenih s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori, omenjenimi v 43. členu. '''46. člen''' Načrte za uporabo oborožene sile izdela Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba. '''47. člen''' Ustanavlja se Odbor vojaškega štaba z nalogo, da svetuje in pomaga Varnostnemu svetu v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na vojaške potrebe Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, in na poveljevanje tem silam, na reguliranje oboroževanja in na morebitno razorožitev. Odbor vojaškega štaba sestavljajo načelniki štabov stalnih članov Varnostnega sveta ali njihovi zastopniki. Odbor povabi slehernega člana Združenih narodov, ki ni v njem stalno zastopan, naj se mu pridruži, brž ko učinkovito spolnjevanje Odborovih nalog terja sodelovanje tega člana pri delu Odbora. Odbor vojaškega štaba je podrejen Varnostnemu svetu in odgovoren za strateško vodstvo vseh oboroženih sil, danih na razpolago Varnostnemu svetu. Vprašanja glede poveljevanja takim silam se uredijo kasneje. Odbor vojaškega štaba sme z dovoljenjem Varnostnega sveta in po posvetu z ustreznimi regionalnimi ustanovami ustanoviti regionalne pododbore.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.unaslovenia.org/node/20 |title=Unaslovenia.org - VII. poglavje - Akcija v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2013-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006004743/http://www.unaslovenia.org/node/20 |url-status=dead }}</ref>}} == Zgodovina == 26. junija 1945 so v [[San Francisco|San Franciscu]] ([[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) podpisali ''Ustanovno listino'', s čimer je bil odbor formalno ustanovljen. Prva resolucija Varnostnega sveta je odboru naročila, da prične delovati 1. februarja 1946. A po 28 mesecih je odpor 2. julija 1948 poročal Varnostnemu svetu, da je bil nezmožen izpolniti svoj mandat, pri čemer je vseh pet stalnih članic podalo svoje poročilo o vzrokih nedelovanja. Ta pat pozicija (zaradi hladne vojne) je trajala vse do leta 1990, ko je odbor koordiniral pomorsko akcijo proti [[Irak]]u v skladu z [[Resolucija Varnostnega sveta OZN 665|Resolucijo VS OZN 665]]. Kljub uspešnemu delovanju pa odbor potem nikoli ni bil več aktiviran.<ref>[http://www.globalpolicy.org/component/content/article/199/40932.html Globalpolicy.org - The Military Staff Committee: A Possible Future Role in UN Peace Operations?]</ref> == Organizacija == Odbor sestavljajo stalni vojaški predstavniki petih [[stalne članice Varnostnega sveta OZN|stalnih članih VS OZN]], ki se sestanejo na vsake dva tedna na sedežu OZN v New Yorku. Stalnega vojaškega predstavnika ZDA imenuje [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] (po nasvetu in soglasju [[Senat Združenih držav Amerike|Senata ZDA]]), pri čemer izbira iz [[zastavni častnik|zastavnih častnikov]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice ZDA]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpusa mornariške pehote ZDA]] in [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva ZDA]], ki imajo čin [[generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] oz. [[viceadmiral (ZDA)|viceadmirala]].<ref>[http://law.onecle.com/uscode/10/711.html LAW.onecle.com - 10 USC 711 - Senior members of Military Staff Committee of United Nations: appointment]</ref> Po potrebi pa se lahko sestankov odbora udeležijo tudi drugi (vojaški) predstavniki držav članic OZN, kjer naj bi delovale mirovne misije OZN. === Trenutni člani === V letu 2011 so bili člani odbora<ref name="ReferenceA">[http://www.un.org/News/Press/docs/2011/sc10148.doc.htm UN.org - Presidents of United Nations Security Council and Chairmen of Military Staff Committee in 2011]</ref>: * {{flagicon|Kitajska}} [[generalmajor (Kitajska)|generalmajor]] [[Xu Nanfeng]], * {{flagicon|Francija}} [[brigadni general (Francija)|brigadni general]] [[François Estrate]], * {{flagicon|Ruska federacija}} [[viceadmiral (Ruska federacija)|Ruska federacija]] [[Aleksej J. Mezenin]], * {{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajor]] [[Jonathan David Shaw]] in * {{flagicon|ZDA}} [[generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Charles H. Jacoby mlajši]]. === Predsedstvo odbora === Predsedstvo odbora se izmenjuje v začetku vsakega meseca po abecednem vrstnem redu držav, iz katerih izhajajo predstavniki ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Francija]], [[Rusija|Ruska federacija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]). V letu 2011 se je predsedstvo odbora izmenjevalo po naslednjem zaporedju<ref name="ReferenceA"/>: * januar: {{flagicon|Ruska federacija}} Aleksej J. Mezenin, * februar: {{flagicon|Združeno kraljestvo}} Jonathan David Shaw, * marec: {{flagicon|ZDA}} Charles H. Jacoby mlajši, * april: {{flagicon|Kitajska}} Xu Nanfeng, * maj: {{flagicon|Francija}} François Estrate, * junij: {{flagicon|Ruska federacija}} Aleksej J. Mezenin, * julij: {{flagicon|Združeno kraljestvo}} Jonathan David Shaw, * avgust: {{flagicon|ZDA}} Charles H. Jacoby mlajši, * september: {{flagicon|Kitajska}} Xu Nanfeng, * oktober: {{flagicon|Francija}} François Estrate, * november: {{flagicon|Ruska federacija}} Aleksej J. Mezenin in * december: {{flagicon|Združeno kraljestvo}} Jonathan David Shaw. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Vojaški odbor Nata]] * [[Vojaški štab Evropske unije]] * [[Seznam članov Odbora vojaškega štaba (OZN)]] {{unit-stub}} {{OZN-stub}} [[Kategorija:Mednarodne vojaške enote]] [[Kategorija:Varnostni svet OZN]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1945]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v New York Cityju]] [[Kategorija:Odbor vojaškega štaba (OZN)|*]] r04ulp9d2pzdcczvjkqyihujr18m2hd 0 322272 6732696 6567958 2026-08-08T09:57:03Z Ванилица 132354 +image 6732696 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Brnjica}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Brnjica |slika=Wiki.Ras III Crkva Svete Trojice (Brnjica) 04.jpg |prebivalstvo=218 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1171 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Sjenica|Sjenica]] |okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Brnjica''' (izvirno {{lang-sr|Брњица}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Sjenica|Občino Sjenica]]; slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 179 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 47,0 let (44,6 pri moških in 49,6 pri ženskah). Naselje ima 65 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,35. To naselje je popolnoma [[Srbi|srbsko]] (glede na rezultate popisa iz leta 2002), a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:610 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:406 color:gray1 from:start till:end bar:203 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,148)(77,161) color:blue width:2 points:(77,161)(100,157) color:blue width:2 points:(100,157)(128,137) color:blue width:2 points:(128,137)(157,108) color:blue width:2 points:(157,108)(185,90) color:blue width:2 points:(185,90)(217,80) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=461 |l1953=509 |l1961=492 |l1971=423 |l1981=317 |l1991=254 |l1991н=254 |l2002с=218 |l2002=218 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|218|100.0}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|blue|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|80+|gray|4|16.66|41.66|10}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|7|29.16|16.66|4}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|13|54.16|20.83|5}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|9|37.5|83.33|20}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|8|33.33|41.66|10}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|11|45.83|41.66|10}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|4|16.66|12.5|3}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|2|8.33|16.66|4}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|6|25.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|5|20.83|12.5|3}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|9|37.5|25.0|6}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|8|33.33|29.16|7}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|4|16.66|12.5|3}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|3|12.5|8.33|2}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|4|16.66|16.66|4}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|5|20.83|29.16|7}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|12|50.0|25.0|6}} |povprečnoм=44.6 |povprečnoж=49.6 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|44|57|68|82|83|73|65|6|25|11|6|6|6|3|-|2|-|3.35}} {{PorokeNaseljaSrbija|93|21|65|6|-|1|87|5|67|15|-|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|71|49|-|9|2|-|1|-|-|1|34|26|-|-|6|-|-|-|-|-|105|75|-|9|8|-|1|-|-|1|-|-|7|1|-|-|-|-|1|-|-|1|1|-|-|-|-|-|-|-|8|2|-|-|-|-|1}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]] tjcxx6ldrytkmfuv93y9m5mmhmi7phx 0 322301 6732705 6567991 2026-08-08T10:11:30Z Ванилица 132354 +image 6732705 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kamešnica}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Kamešnica |slika=Wiki.Ras III Kamešnica (Sjenica) 05.jpg |prebivalstvo=442 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1.126 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Sjenica|Sjenica]] |okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Kamešnica''' (izvirno {{lang-sr|Камешница}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Sjenica|Občino Sjenica]]; slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 277 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 30,5 let (30,4 pri moških in 30,5 pri ženskah). Naselje ima 95 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 4,65. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je naselje večinoma [[Bošnjaki|bošnjaško]]. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:682 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:454 color:gray1 from:start till:end bar:227 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,137)(77,144) color:blue width:2 points:(77,144)(100,155) color:blue width:2 points:(100,155)(128,151) color:blue width:2 points:(128,151)(157,157) color:blue width:2 points:(157,157)(185,161) color:blue width:2 points:(185,161)(217,130) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=472 |l1953=499 |l1961=542 |l1971=527 |l1981=552 |l1991=569 |l1991н=564 |l2002с=669 |l2002=442 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|yellow|426|96.38}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|blue|16|3.61}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|red|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|2|5.88|5.88|2}} {{vrsta levo desno|80+|gray|3|8.82|11.76|4}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|3|8.82|14.70|5}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|5|14.70|17.64|6}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|12|35.29|20.58|7}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|12|35.29|29.41|10}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|5|14.70|20.58|7}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|8|23.52|38.23|13}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|6|17.64|29.41|10}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|11|32.35|20.58|7}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|16|47.05|32.35|11}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|12|35.29|38.23|13}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|17|50.0|58.82|20}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|18|52.94|32.35|11}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|21|61.76|85.29|29}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|18|52.94|70.58|24}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|28|82.35|73.52|25}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|20|58.82|61.76|21}} |povprečnoм=30.4 |povprečnoж=30.5 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|78|77|84|103|85|80|95|5|12|14|18|19|8|7|7|3|2|4.65}} {{PorokeNaseljaSrbija|151|49|96|6|-|-|155|43|96|15|-|1}} {{PokliciNaseljaSrbija|70|58|-|-|1|-|1|2|-|2|66|65|-|-|-|-|-|-|-|-|136|123|-|-|1|-|1|2|-|2|-|-|1|3|-|-|-|-|2|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|1|4|-|-|-|-|2}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]] edswsdw0uzmru2i0z0qezsvrvh7f08i 0 325471 6732404 6628553 2026-08-07T17:49:15Z ~2026-32552-67 260877 6732404 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Seme}} '''Seme''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Drago Seme]] (?—2026), velenjski lokalni družbeni in kulturni delavec * [[Luka Seme]] (*1987), ilustrator vizualni umetnik... * [[Robert Seme]] (*1972), veteran vojne za Slovenijo * [[Štefan Seme]] (1947—2024), hokejist in hokejski trener == Glej tudi == * priimek [[Šeme]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Seme}} {{priimek|Seme}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 49c3ewy6o8ehu0ejik5jhdhebg8bxws 6732434 6732404 2026-08-07T19:42:47Z ~2026-32552-67 260877 6732434 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Seme}} '''Seme''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Drago Seme|(Karl) Drago Seme]] (1947—2025), velenjski lokalni družbeni in kulturni delavec * [[Luka Seme]] (*1987), ilustrator vizualni umetnik... * [[Robert Seme]] (*1972), veteran vojne za Slovenijo * [[Štefan Seme]] (1947—2024), hokejist in hokejski trener == Glej tudi == * priimek [[Šeme]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Seme}} {{priimek|Seme}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3hfnd7nxaugqbbs775a2jub71u9cy8q 6732439 6732434 2026-08-07T19:49:58Z ~2026-32552-67 260877 6732439 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Seme}} '''Seme''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Drago Seme|(Karl) Drago Seme]] (1947—2025), velenjski lokalni družbeni in kulturni delavec * [[Katja Seme]], medicinska mikrobiologinja, prof. MF * [[Luka Seme]] (*1987), ilustrator vizualni umetnik... * [[Robert Seme]] (*1972), veteran vojne za Slovenijo * [[Štefan Seme]] (1947—2024), hokejist in hokejski trener == Glej tudi == * priimek [[Šeme]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Seme}} {{priimek|Seme}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] iosvunrv7bmr2chnddweyunwkw5ktnf 6732441 6732439 2026-08-07T19:50:29Z ~2026-32552-67 260877 6732441 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Seme}} '''Seme''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Drago Seme|(Karl) Drago Seme]] (1947—2025), velenjski lokalni družbeni in kulturni delavec * [[Katja Seme]] (*1966), medicinska mikrobiologinja, prof. MF * [[Luka Seme]] (*1987), ilustrator vizualni umetnik... * [[Robert Seme]] (*1972), veteran vojne za Slovenijo * [[Štefan Seme]] (1947—2024), hokejist in hokejski trener == Glej tudi == * priimek [[Šeme]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Seme}} {{priimek|Seme}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] d378ccv0wn925eyekxllgsdo8gpoj9b 0 325665 6732258 6640231 2026-08-07T14:44:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljše neobjavljeno književno delo po izboru strokovne komisije. | presenter = skupina [[Mladinska knjiga]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2012]] | website = }} '''Modra ptica''' je nagrada, ki jo od leta [[2012]] podeljuje [[založba|založniška]] skupina [[Mladinska knjiga]] za najboljšo še neobjavljeno izvirno [[književnost|književno delo]] po izboru strokovne komisije. Založba s podeljevanjem želi spodbujati nastajanje in izdajanje izvirnega slovenskega [[leposlovje|leposlovja]]. __TOC__ Nagrada se podeljuje na podlagi javnega natečaja, vsakič za drugo [[Vrsta (književnost)|literarno vrsto]], ki jo v imenu skupine Mladinska knjiga določi strokovna komisija. Nagrada znaša 10.000 € ter je najvišja denarna nagrada, ki jo avtorji lahko prejmejo za posamezen književni naslov v Sloveniji.<ref name="mladinska_com">{{navedi splet|url=http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=969|title=Nova književna nagrada modra ptica|publisher=[[Mladinska knjiga]]|date=4. 2. 2011|accessdate=2012-01-06|archive-date=2011-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20111130202815/http://mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=969|url-status=dead}}</ref> Nagrajenec prejme tudi stilizirano podobo ptice, ki simbolizira zagon, ki ga knjige dajo ljudem. Od leta [[2014]] se nagrada podeljuje vsako drugo leto. == Nagrajenci == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Avtor ! Naslov dela |- | 2012 | [[Stanka Hrastelj]] | ''[[Igranje]]'' |- | 2013 | [[Vinko Möderndorfer]] | ''[[Kot v filmu]]'' |- | 2014 | [[Roman Rozina]] | ''[[Županski kandidat Gams]]'' |- | 2016 | [[Miha Mazzini]] | ''[[Zvezde vabijo]]'' |- | 2018 | [[Mojca Širok]] | ''[[Pogodba (roman)|Pogodba]]''<ref>https://www.delo.si/kultura/knjiga/modra-ptica-odltela-k-mojci-sirok.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 5. 5. 2018.</ref> |- | 2020 | [[Simona Semenič]] | ''Skrivno društvo KRVZ'' |- |2022 |[[Tina Vrščaj]] |''Na Klancu'' |- |2024 |[[Andrej E. Skubic]] |''Lahko bi umrl na tem kavču z mano'' |- |2026 |[[Maja B. Kranjc]] |''Kjer teče košuta'' |} == Nominiranci == Strokovna komisija na podlagi prijavljenih del določi največ pet nominirancev, izmed katerih določi nagrajenca.<ref>Nagrajenci so v tabelah označeni z modro.</ref> === 2012 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2012''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Stanka Hrastelj]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Igranje]]'' |- |[[Evald Flisar]] |''[[Dekle, ki bi raje bilo drugje]]'' |- |[[Nataša Konc Lorenzutti]] |''[[Kava pri dišečem jasminu]]'' |- |[[Vinko Möderndorfer]] |''[[Balzacov popek]]'' |- |[[Zoran Šteinbauer]] |''[[Izgubljeni gozd]]'' |} Razpisana [[literarna zvrst]] je bila »[[roman]] za odrasle«. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Nela Malečkar]] (predsednica), [[Zdravko Duša]], [[Andrej Blatnik]], [[Andrej Ilc]] in [[Andrej Koritnik]]. === 2013 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2013''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Tadej Golob]] |''[[Kam je izginila Brina?]]'' |- |[[Miha Mazzini]] |''[[Reševanje plavolask]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Vinko Möderndorfer]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Kot v filmu|Skoraj kot v filmu]]''<ref>Nagrajeno delo, naslovljeno s ''Skoraj kot v filmu'', je izšlo pod naslovom ''Kot v filmu''.</ref> |- |[[Cvetka Sokolov]] |''[[Kar ne ubije]]'' |- |[[Irena Velikonja]] |''[[Taša]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila [[mladinski roman]]. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Alenka Veler]] (predsednica), [[Andrej Ilc]], [[Zdravko Duša]], [[Pavle Učakar]] in [[Bojan Švigelj]]. === 2014 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2014''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Miha Mazzini]] |''[[Izbrisana]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Roman Rozina]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Županski kandidat Gams]]'' |- |[[Zoran Šteinbauer]] |''[[Ljubezenski vrtiljak]]'' |- |[[Žiga Valetič]] |''[[Optimisti v nebesih]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »[[roman]] za odrasle«. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Zdravko Duša]] (predsednik), [[Andrej Ilc]], [[Andrej Blatnik]], [[Nela Malečkar]] in [[Bojan Švigelj]]. === 2016 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2016''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Neli Kodrič Filipić]] |''[[Povej mi po resnici]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Miha Mazzini]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Zvezde vabijo]]'' |- |[[Suzana Tratnik]] |''[[Tombola v mestu]]'' |- |[[Milan Petek Levokov]] |''[[Lov za templjarskim zakladom]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila [[mladinski roman]]. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Alenka Veler]] (predsednica), [[Zdravko Duša]], [[Irena Matko Lukan]], [[Darja Marinšek]], [[Pavle Učakar]] in [[Bojan Švigelj]]. === 2018 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2018'''<ref name=MK2017/> |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Veronika Simoniti]] |''[[Ivana pred morjem]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Mojca Širok]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Pogodba (roman)|Pogodba]]'' |- |[[Suzana Tratnik]] |''[[Norhaus na vrhu hriba]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »roman za odrasle«. Strokovno komisijo so sestavljali: Nela Malečkar (predsednica), Aljoša Harlamov (namestnik predsednice), Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Matjaž Vračko in Tatjana Stojić (člani).<ref name=MK2017>http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/modra-ptica-2018-za-roman-pogodba-mojce-sirok {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180507085315/http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/modra-ptica-2018-za-roman-pogodba-mojce-sirok |date=2018-05-07 }}, vpogled: 6. 5. 2018.</ref> ===2020=== {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2020''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- | Manka Kremenšek Križman | ''Surura ali ime mi je Radost'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Simona Semenič]] |bgcolor=#A0E6FF|''Skrivno društvo KRVZ'' |- | Luna J. Šribar |''Grizolda in maček'' |- | Davorka Štefanec | ''Strašilka'' |- | [[Suzana Tratnik]] | ''Ava'' |} Razpisana literarna zvrst je bil mladinski roman. Strokovno komisijo so sestavljali: Alenka Veler, Aljoša Harlamov, Irena Matko Lukan, Katja Kovač, Tatjana Stojič in Bojan Švigelj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/knjiga/modra-ptica-simoni-semenic-268510.html|title=Modra ptica Simoni Semenič |accessdate=16. 7. 2020 |date=14. 1. 2020 |format= |work=Delo }}</ref> === 2022 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2022'''<ref name=":0" /> |- ! Avtor ! Naslov dela |- | Vanja Krajnc (nadimek, neznan avtor)<ref>https://www.dnevnik.si/1043021073/Knjiga/pri-mladinski-knjigi-priznana-imena-slovenske-poezije-proze-in-esejistike {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230418180859/https://www.dnevnik.si/1043021073/Knjiga/pri-mladinski-knjigi-priznana-imena-slovenske-poezije-proze-in-esejistike |date=2023-04-18 }}, vpogled: 18. 4. 2023.</ref> |''Evo me, tu sem'' |- |[[Manka Kremenšek Križman]] |''Staranje'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Tina Vrščaj]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Na Klancu]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »roman za odrasle«. Žirija: Aljoša Harlamov (predsednik), Nela Malečkar (namestnica predsednika), Andrej Ilc, Andrej Blatnik, predstavnici MKT Trgovine in sektorja Prodaja Katja Koleta in Tatjana Stojič.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nagrada modra ptica za roman Na Klancu Tine Vrščaj|url=https://www.dnevnik.si/1042982329|website=Dnevnik|accessdate=2023-03-04|date=31. januar 2022|archive-date=2023-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230304095614/https://www.dnevnik.si/1042982329|url-status=dead}}</ref> === 2024 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2024'''<ref name=":1" /> |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Irena Androjna]] |''Na križišču svetov'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Andrej E. Skubic]] |bgcolor=#A0E6FF|''Lahko bi umrl na tem kavču z mano'' |- |[[Nina Valič]] |''Prepoparki'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »mladinski roman«. Žirija: Alenka Veler (predsednica), Aljoša Harlamov (podpredsednik), Irena Matko Lukan, Alenka Kristan in glavna urednica Alenka Kepic Mohar.<ref name=":1">{{Navedi splet|title= Modra ptica 2024 Andreju E. Skubicu|url= https://avtorji.mladinska-knjiga.si/obvestila/modra-ptica-2024-andreju-e-skubicu |website=Mladinska knjiga|accessdate=23. 10. 2024|date=}}</ref> === 2026 === Mladinska knjiga je razpisala natečaj za nagrado modra ptica 2026; skrajni rok za oddajo besedila je 1. julij 2025. Razpisana literarna zvrst je bila »roman za odrasle«. Žirija: Nela Malečkar (predsednica), Sašo Puljarević (podpredsednik), Andrej Blatnik, Alenka Kepic Mohar, Alenka Kristan, Darja Marinšek in Andreja Žnidaršič.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladinska-knjiga.si/o-skupini/knjizne-nagrade/modra-ptica|title=Nagrada modra ptica 2026|accessdate=23. 10. 2024|publisher=Mladinska knjiga}}</ref> == Sklici in opombe == {{refsez}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/_files/26311/Pravilnik_Modra_ptica-2014.pdf Pravilnik o književni nagradi Modra ptica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160615132029/http://www.mladinska.com/_files/26311/Pravilnik_Modra_ptica-2014.pdf |date=2016-06-15 }}, Mladinska knjiga. == Glej tudi == {{portal|Literatura}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] == Zunanje povezave == * [http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/nagrada_modra_ptica Nagrada Modra ptica], Mladinska knjiga. [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Nagrade]] [[Kategorija:Mladinska knjiga]] r304uegqilkzfrog2ja730m9ls4dszz 0 328752 6732465 6606902 2026-08-07T20:46:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 izdelovalec orgel v orglar 6732465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Kacin''', [[Slovenci|slovenski]] [[organist]] in [[orglar]], * [[26. avgust]] [[1884]], [[Otalež]], † [[13. november]] [[1953]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == v rojstnem kraju je obiskoval ljudsko šolo ter nato v letih 1897−1900 v [[Ljubljana|Ljubljani]] orglarsko šolo. v letih 1900−1903 je kot organist služboval v Velikih Laščah, na Brezju in Kontavelu pri Trstu. Med služenjem vojaškega roka v [[Pulj]]u (1903-1905)je sodeloval pri vojaškem [[orkester|orkestru]] ter opravljal službo orglavca v vojaški [[cerkev (zgradba)|cerkvi]]. Po odsluženem vojaškem roku je bil v letih 1905−1911 organist v Komnu in Polhovem Gradcu, vendar se je ves ta čas zanimal konstrukcijo orgel in občasno obiskoval orglarske delavnice v Ljubljani, [[Benetke|Benetkah]] in [[Gradec|Gradcu]]. leta 1911 je prenehal opravljati službo orglavca in v Ljubljani odprl lastno delavnico v kateri je izdeloval harmonije (harmonij je orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali). Delavnico je uspešno vodil do leta 1919, ko se je preselil v Gorico, kjer je ustanovil večjo delavnico v kateri je izdeloval harmonije, orgle in [[klavir|pianine]], ter si kmalu pridobil sloves izvrstnega izdelovalca orgel. Poleg izdelovanja novih je prenovil tudi celo vrsto starejših orgel predvsem na [[Primorska|Primorskem]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriškem]]. Njegove orgle se odlikujejo s solidno mehansko strukturo, dobro intonacijo posameznih registrov ter ubranostjo njihovih kombinacij. V njegovi delavnici so največ izdelovali orgle s 5-13 registrov.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih orglavcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kacin, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1953]] [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] kjokbgyute9h83opw7qtkau5gsxdsqk 6732466 6732465 2026-08-07T20:46:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Kacin''', [[Slovenci|slovenski]] [[organist]] in [[orglar]], * [[26. avgust]] [[1884]], [[Otalež]], † [[13. november]] [[1953]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == v rojstnem kraju je obiskoval ljudsko šolo ter nato v letih 1897−1900 v [[Ljubljana|Ljubljani]] orglarsko šolo. v letih 1900−1903 je kot organist služboval v Velikih Laščah, na Brezju in Kontavelu pri Trstu. Med služenjem vojaškega roka v [[Pulj]]u (1903-1905)je sodeloval pri vojaškem [[orkester|orkestru]] ter opravljal službo orglavca v vojaški [[cerkev (zgradba)|cerkvi]]. Po odsluženem vojaškem roku je bil v letih 1905−1911 organist v Komnu in Polhovem Gradcu, vendar se je ves ta čas zanimal konstrukcijo orgel in občasno obiskoval orglarske delavnice v Ljubljani, [[Benetke|Benetkah]] in [[Gradec|Gradcu]]. leta 1911 je prenehal opravljati službo orglavca in v Ljubljani odprl lastno delavnico v kateri je izdeloval harmonije (harmonij je orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali). Delavnico je uspešno vodil do leta 1919, ko se je preselil v Gorico, kjer je ustanovil večjo delavnico v kateri je izdeloval harmonije, orgle in [[klavir|pianine]], ter si kmalu pridobil sloves izvrstnega izdelovalca orgel. Poleg izdelovanja novih je prenovil tudi celo vrsto starejših orgel predvsem na [[Primorska|Primorskem]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriškem]]. Njegove orgle se odlikujejo s solidno mehansko strukturo, dobro intonacijo posameznih registrov ter ubranostjo njihovih kombinacij. V njegovi delavnici so največ izdelovali orgle s 5-13 registrov.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih orglavcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kacin, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1953]] [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] hghgk98mshw4vf78krollq7a2pv823o 0 331208 6732701 6699279 2026-08-08T10:05:15Z Sławobóg 181101 /* Gibanja slovanskega staroverstva */ slika 6732701 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kolovrat.jpg|thumb|200px|desno|Kolovrat, simbol slovanskih starovercev]] [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. [[Slika:Axe of Perun - tip.jpg|thumb|200px|desno|Sodobni amulet ''Sekira Peruna'']] * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [http://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://web.archive.org/web/20120815131915/http://www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [http://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.], nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304054901/http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm |date=2012-03-04 }}, Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''], [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011. </ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [http://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] jypkg6p73t9ag3z04udt3zkvssvdfo4 6732718 6732701 2026-08-08T10:26:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6732718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | image = Kolovrat.jpg | caption = Kolovrat, simbol slovanskih starovercev | founder = [[Zorian Dołęga-Chodakowski]], <br/>[[Volodymyr Shaian]] <br/> in drugi | language = [[Slovanski jeziki|Slovanski]] | region = {{Zastava|Rusija}} - 10,000{{sfn|Aitamurto|2007}}–757,000 (2012){{sfn|Beskov|2015|p=17}}{{sfn|Beskov|2020|p=313}}<br>{{Zastava|Ukrajina}} - 5,000–10,000<ref name="Segodnya">Evaluation of the Secretary of the Department of Religious Studies of the Institute of Philosophy of the National Academy of Sciences of Ukraine Dmytro Bazik // ''[[Segodnya (1997)|Segodnya]]''. July 7, 2013.</ref><br>{{Zastava|Poljska}} - 7,000–10,000{{sfn|Kośnik|Hornowska|2020|p=74}} }} [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. [[Slika:Axe of Perun - tip.jpg|thumb|200px|desno|Sodobni amulet ''Sekira Peruna'']] * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [https://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://web.archive.org/web/20120815131915/http://www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [https://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.], nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304054901/http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm |date=2012-03-04 }}, Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''], [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011. </ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [https://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] o4rj49x0k9ixbg32n1x0pv22gqid76w 6732725 6732718 2026-08-08T10:43:36Z Sławobóg 181101 /* Gibanja slovanskega staroverstva */ slika 6732725 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | image = Kolovrat.jpg | caption = Kolovrat, simbol slovanskih starovercev | founder = [[Zorian Dołęga-Chodakowski]], <br/>[[Volodymyr Shaian]] <br/> in drugi | language = [[Slovanski jeziki|Slovanski]] | region = {{Zastava|Rusija}} - 10,000{{sfn|Aitamurto|2007}}–757,000 (2012){{sfn|Beskov|2015|p=17}}{{sfn|Beskov|2020|p=313}}<br>{{Zastava|Ukrajina}} - 5,000–10,000<ref name="Segodnya">Evaluation of the Secretary of the Department of Religious Studies of the Institute of Philosophy of the National Academy of Sciences of Ukraine Dmytro Bazik // ''[[Segodnya (1997)|Segodnya]]''. July 7, 2013.</ref><br>{{Zastava|Poljska}} - 7,000–10,000{{sfn|Kośnik|Hornowska|2020|p=74}} }} [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. [[Slika:Axe Perun - tip.jpg|thumb|200px|desno|Sodobni amulet ''Sekira Peruna'']] * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [https://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://web.archive.org/web/20120815131915/http://www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [https://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.], nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304054901/http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm |date=2012-03-04 }}, Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''], [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011. </ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [https://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] 1f9wqjdpyujwj9rdq88k3mi02hejyme 6732727 6732725 2026-08-08T10:45:22Z Sławobóg 181101 6732727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | image = Kolovrat.jpg | caption = Kolovrat, simbol slovanskih starovercev | founder = [[Zorian Dołęga-Chodakowski]], <br/>[[Volodymyr Shaian]] <br/> in drugi | language = [[Slovanski jeziki|Slovanski]] | region = {{Zastava|Rusija}} - 10,000{{sfn|Aitamurto|2007}}–757,000 (2012){{sfn|Beskov|2015|p=17}}{{sfn|Beskov|2020|p=313}}<br>{{Zastava|Ukrajina}} - 5,000–10,000<ref name="Segodnya">Evaluation of the Secretary of the Department of Religious Studies of the Institute of Philosophy of the National Academy of Sciences of Ukraine Dmytro Bazik // ''[[Segodnya (1997)|Segodnya]]''. July 7, 2013.</ref><br>{{Zastava|Poljska}} - 7,000–10,000{{sfn|Kośnik|Hornowska|2020|p=74}} }} [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun - tip.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [https://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://web.archive.org/web/20120815131915/http://www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [https://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.], nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304054901/http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm |date=2012-03-04 }}, Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''], [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011. </ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [https://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] io068hmgy5xsnbffjvmqwad17qa1sxy 0 331879 6732320 6732149 2026-08-07T15:33:23Z Kraškaburja 121442 /* Fašizem in druga svetovna vojna (1922–1945) */ 6732320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| | group = '''Slovenci v Italiji''' <br> ''Italijanski državljani slovenske narodnosti'' | image = Linguistic_minorities_in_FVG_2.png |caption=Območja v Italiji kjer je priznana prisotnost pripadnikov slovenske avtohtone etnično-jezikovne skupnosti {{legenda|#9E2EB6|Slovenci}} {{legenda|#DBA7D8|Slovenci skupaj s Furlani}} {{legenda|#680B91|Slovenci skupaj s Furlani in Nemci}} | langs = [[slovenščina]] | population = približno 50.000 | regije = | region1 = [[Kanalska dolina]] | pop1 = približno 1.000 | ref1 = | region2 = [[Rezija]] | pop2 = približno 1.000 | ref2 = | region3 = [[Beneška Slovenija]] | pop3 = približno 8.000 | ref3 = | region4 = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]] | pop4 = približno 10.000 | ref4 = | region5 = [[Tržaška pokrajina|Tržaška]] | pop5 = približno 30.000 | ref5 = | related = [[Koroški Slovenci]], [[Porabski Slovenci]],<br /> [[Slovenci na Hrvaškem]] | native_name = | native_name_lang = }} '''Slovenska skupnost v Italiji''' je skupnost 50.000<ref name="Bufon"/> v [[Italija|Italiji]] živečih avtohtonih prebivalcev [[Slovenci|slovenskega]] rodu. Poseljujejo 1511 km² veliko obmejno območje med Italijo in [[Slovenija|Slovenijo]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]] (FJK) oz. njenih 36–52 občinah. Slovenci so se na območje priselili v 7. stoletju<ref>{{navedi splet|url= https://www.techefriulane.it/biblioteca-digitale/numeri-unici/articolo/slavi-e-longobardi-nella-valle-del-natisone|title=Mario Brozzi, Slavi e longobardi nella valle del Natisone|accessdate=2026-01-14}}</ref> in nekaj stoletij živeli pod oblastjo [[oglejski patriarhi|oglejskih patriarhov]] in [[goriški grofi|goriških grofov]]. Od 15. stoletja dalje do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] pa je bilo ozemlje del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Za mejo so se v novonastali [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] najprej znašli prebivalci [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] leta 1866. Večji del slovenske zamejske skupnosti pa se je pod italijansko upravo znašel po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in priključitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Kraljevini Italiji.<ref name="Zupancic 1998">{{navedi knjigo |last=Zupančič |first=Jernej |authorlink= |author2=Fridl, Jerneja |display-authors=etal |year=1998 |title=Slovenci v zamejstvu. Geografski atlas Slovenije |publisher=DZS |location=Ljubljana |id= |cobiss=17944413}}</ref>. Po sklenitvi Rapalske pogodbe, leta 1920, se je v mejah Italijanskega kraljestva znašlo približno 325.000 Slovencev, od katerih okoli 130.000 na ozemlju, ki je ostalo v Italiji tudi po drugi svetovni vojni.<ref name="Bufon"/> Leta 1981 je število pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji po italijanskih ocenah znašalo 61.367.<ref name="Kavrecic">{{navedi knjigo|last=Kavrečič|first=Petra|authorlink=|author2=|year=2008|title=Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI|location=Koper, Trst|id=|cobiss=1496275}}</ref> Po ocenah Milana Bufona naj bi leta 2010 število Slovencev v Italiji znašalo približno 50.000.<ref name="Bufon">{{navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |authorlink= |author2= |year=2023 |title=Kako se manjšina staplja v okolje |publisher=Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18 |location= Trst }}</ref> Slovenska skupnost danes živi v [[italijanske dežele|italijanski deželi]] Furlanija - Julijska krajina. Večinoma gre za urbano skupnost, ki pa je v zaledju večjih mest vendarle ohranila svoj agrarni značaj – ta je obenem tudi njen ekonomski potencial. Slovenci v [[Pokrajina Videm|pokrajini Videm]] so slabše prepoznana skupnost in uradno niso bili priznani vse do [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnega zakona za Slovence]] leta 2001, medtem ko imajo goriški in tržaški Slovenci bolje organizirano življenje. [[Trst]] je kulturno, gospodarsko in politično jedro slovenske skupnosti v Italiji, dobro razvite institucije so tudi v [[Gorica|Gorici]]. Danes je slovenska narodna skupnost v Italiji spodbujevalec meddržavnega sodelovanja in gospodarstva ter nosilec regionalnega razvoja obmejnega območja. To še posebej velja za pokrajini [[Pokrajina Trst|Trst]] in [[Pokrajina Gorica|Gorica]], kjer meja teče skozi gosto poseljeno, gospodarsko in infrastrukturno razvito pokrajino. Slovenska skupnost v Italiji je največja in najbolje organizirana med slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah, a se kljub temu spopada z [[demografski upad|demografskim upadom]], ki ga pospešuje tiha asimilacija, političnimi spori in šibkim gospodarstvom. Slovenska skupnost v Italiji je v literaturi imenovana tudi »slovenska narodna skupnost v Italiji«, medtem ko je izraz »zamejski Slovenci« (ali tudi »zamejstvo«) vse manj v rabi, zlasti po vstopu Slovenije v [[EU]] in [[schengensko območje|schengenski prostor]]. Italijanski viri – med njimi državni [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitni zakon za Slovence]] – uporabljajo izraz »slovenska jezikovna manjšina« ({{jezik-it|minoranza linguistica slovena}}). == Poselitveni prostor == [[File:Slovenes distribution map.png|thumb|230px|Slovenski poselitveni prostor]]Slovenska narodna skupnost je avtohtona na obmejnem ozemlju Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, ki je tudi stik različnih geografskih enot Furlanske nižine, [[Alpe|Alp]] in vzpetega [[predalpski svet|predalpskega sveta]]. Gre za poselitvene prostore ([[Kanalska dolina]], [[Rezija]], [[Beneška Slovenija]] (ki jo sestavljata [[Terska dolina|Terska]] in [[Nadiške doline|Nadiška]] dolina), Goriška in Tržaška), ki se razlikujejo glede na geografijo ter družbeno-politični pomen manjšine. Severni del ozemlja, ki upravno pripada pokrajini Videm, je gorat in slabo dostopen, slovenska skupnost na tem območju pa je najšibkejša, v zgodovini podvržena večjim političnim pritiskom in do nedavnega ni bila uradno priznana. Ozemlje Slovencev v Goriški in Tržaški pokrajini pa je tradicionalno kulturno in politično jedro manjšinske skupnosti. Celotna skupnost je torej sestavljena iz različnih skupin, ki so bile pod oznako »Primorski Slovenci« združene šele po rapalski pogodbi leta 1920. Do druge polovice 19. stoletja je bilo za Slovence značilno bivanje na [[podeželje|podeželju]] in ob nerazvitih predelih Jadranske obale<ref>{{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}}</ref> [[kmetijstvo|agrarna dejavnost]] ter oskrbovanje mestnih naselij (predvsem Trsta in Gorice) s kmetijskimi pridelki. V mestnih središčih Trsta in Gorice je bilo slovensko prebivalstvo vedno v manjšini.[[File:Tarvis Luschariberg 1903.jpg|thumb|left|250px|Slika svetišča na [[Svete Višarje|Višarjah]] nad Kanalsko dolino iz leta 1903, ko je Kanalska dolina pripadala Koroški]] [[Slika:Narodna noša trst.jpg|sličica|235x235_pik|Slovenske narodne noše iz Trsta, konec 19. stoletja]] === Kanalska dolina === [[Kanalska dolina]] je ozka dolina v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]] v bližini tromeje Italije, Slovenije in [[Avstrija|Avstrije]]. Slovenska plemena so se vanjo naselila z vzhoda – iz smeri [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]]. Bila je območje strnjene slovenske poselitve do začetkov [[fužinarstvo|fužinarstva]], ko so se zaradi gospodarskih koristi in tudi dobre prometne prehodnosti začeli priseljevati prebivalci [[Germani|germanskega]] in [[romanska ljudstva|romanskega]] izvora. Sodobni kulturni trend je poudarjanje večkulturne identitete ([[Italijani|italijanske]], [[Nemci|avstrijsko-nemške]], [[Furlani|furlanske]] in [[Slovenci|slovenske]]), temu se prilagaja tudi slovensko kulturno društvo [[Planika (društvo)|Planika]] v Ukvah.<br/>Danes je Slovencev v Kanalski dolini okoli 1.200 in predstavljajo le okoli 3 % prebivalstva, središče poselitve je v [[Ukve|Ukvah]], [[Žabnice|Žabnicah]], [[Naborjet]]u in [[Ovčja vas|Ovčji vasi]]. {{bar box |width = 250px |float = left |title = [[File:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|thumb|center|80px|]] |caption =<span style="color:white;">_____</span><u>Tradicionalna ljudska noša</u><br />''Noša v kulturnem centru Rozajanski dum obkrožena z zastavami [[Slovenija|Slovenije]], [[Italija|Italije]] in [[Avstrija|Avstrije]]; simbol multikulturnega značaja območja ob tromeji.'' }} === Rezija === [[Slika:Padre_nostro_in_Resiano.jpg|thumb|right|200px|Oče naš v rezijanskem narečju]][[Rezija]] je slabo dostopna dolina, reliefno odprta le proti zahodu v dolino [[Bela, Italija|Bele]], medtem ko jo z vzhoda obdaja pogorje [[Kanin]]a in z juga greben [[Mužci|Mužcev]]. Tamkaj naseljena skupnost je zaradi omejenih stikov z drugimi [[Slovani|slovanskimi]] skupinami razvila izrazito [[rezijansko narečje]], zaradi katerega jo je italijanska politika označevala za slovansko etnično skupino, ki je bliže [[Rusi|Rusom]] kot Slovencem. Ne glede na to, da je bilo italijansko priseljevanje zaradi slabe dostopnosti in gospodarskih potencialov doline omejeno, se zaradi zgodovinskih političnih pritiskov številni prebivalci danes identificirajo kot Italijani. Slovensko kulturo goji kulturno društvo [[Rozajanski Dum]].<ref>{{navedi splet|url= http://rezija.com/sl/circolo-culturale-resiano-rozajanski-dum/chi-siamo/|title= KD Rozajanski Dum|accessdate= 22.1.2014|date= |format= Spletna stran|work= |archive-date= 2014-02-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20140201190755/http://rezija.com/sl/circolo-culturale-resiano-rozajanski-dum/chi-siamo/|url-status= dead}}</ref><br/>Po ocenah strokovnjakov pa prebivalci slovenskega izvora predstavljajo tudi do 98 % celotnega števila okoli 1.100 prebivalcev.<ref name="Zupancic 1998" /> [[Slika:Topolovo-Topolo, Grmek-Grimacco.jpg|thumb|left|250px|'''Vas [[Topolovo, Italija|Topolovo]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]]'''<br />Slovenci na videmskem živijo na slabo dostopnih goratih območjih in so tudi zato slabše organizirani kot slovenska skupnost na tržaškem in goriškem. Naselje Topolovo je vendarle poznano po vsakoletnem mednarodnem umetniškem festivalu [[Postaja Topolove]].]] === Beneška Slovenija === Območje zgodovinske [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] obsega [[Terska dolina|Terske]] in [[Nadiške doline]]. Doline so zaradi reliefnih preprek med seboj slabo povezane, še zlasti Terske, saj nimajo skupnega centra za razliko od Nadiških dolin, ki jih v njihovem dnu povezujeta [[Špeter Slovenov]] in [[Čedad]] kot kulturni središči Slovencev. Poselitev na območju je demografsko razmeroma strnjena, a geografsko razpršena zaradi reliefa. Gre za več kot 15.000 Slovencev na avtohtonem ozemlju in še za nekaj tisoč v soležni Furlanski nižini, ki je območje novejše poselitve Slovencev predvsem iz Beneške Slovenije. Slovenska skupnost Beneške Slovenije je bila v času [[hladna vojna|hladne vojne]] označena za peto kolono [[Tito]]ve [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in je kot taka doživljala intenzivne raznarodovalne pritiske, med drugim s strani paravojaške organizacije [[Gladio]]. Danes je po [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnem zakonu za Slovence]] iz leta 2001 tudi tukajšnja skupnost prepoznana kot [[avtohtona manjšina]]. V Čedadu izhaja slovenski tednik ''[[Novi Matajur]]'', pomembna so ostala kulturna društva in slovenski šolski center v Špetru Slovenov. [[File:Piazza vittoria gorizia.jpg|thumb|250px|left|[[Neptunov vodomet, Gorica|Neptunov vodomet]] na [[Travnik, Gorica|Travniku]], glavni mestni trg v [[Gorica, Italija|Gorici]]]] === Gorica z zaledjem === Območje Goriške je prehodna pokrajina med nižinskim svetom [[Furlanija|Furlanije]] in vzpetim predalpskim svetom, avtohtona slovenska skupnost približno 12.000 prebivalcev pa poseljuje slednjega, tj. [[Goriška brda]] in severozahodne obronke matičnega [[Kras (območje)|Krasa]]. Območje je industrijsko razvito in prometno pomembno. V tradicionalno večkulturni Gorici živi približno 6.000 (okoli 18 %; po ocenah nekaterih slovenskih avtorjev pa več kot 18.000<ref name="Zupancic 1998" />) Slovencev, naselje pa je siceršnje kulturno-politično središče skupnosti v goriški pokrajini, ki razen z razvejanimi kulturnimi društvi in izobraževalnimi institucijami razpolaga s finančno ustanovo [[KB 1909]] idr. [[Slika:Rilke_05.jpg|thumb|250px|left|Pečine na stičišču [[Kras|Kraške planote]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]]<br />Slovenci na Tržaškem so bili tradicionalno strnjeno naseljeni v zaledju Trsta, v naseljih kraške planote nad strmo obalo. To je tudi 1200 let star slovenski dostop do morja, ki je bil po drugi svetovni vojni prepuščen Italiji v zameno za prej italijanske obale današnje [[slovenska Istra|slovenske Istre]]]] === Trst z zaledjem === Tržaško območje obsega ozek pas do 200 m visokega planotastega ozemlja od [[Tržič, Italija|Tržiča]] do Trsta med [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]] na jugozahodu in državno mejo s Slovenijo na severovzhodu. Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje vzpostavljeno kot koridor za italijanski dostop do Trsta. Zaradi dobre prehodnosti in pomembnih mest v bližini je tržaška regija gospodarsko in prometno bolje razvita od severnejših območij, kjer je prisotna slovenska narodna skupnosti v Italiji. Območje je bilo gospodarsko dobro razvito že v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] in zatem v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], pod italijansko oblastjo pa se je dalje razvijalo zaradi političnega pomena, četudi je bilo odcepljeno od svojega naravnega zaledja matičnega Krasa. Trst, kot središče pokrajine, je pomembno gospodarsko, politično in kulturno središče FJK, pa tudi jedro celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Za razliko od Trsta, v katerem je bila slovenska skupnost vedno v manjšini, je bilo njegovo zaledje območje tradicionalne strnjene poselitve Slovencev, tesno navezanih na obalno mesto. Etnološke posebnosti ribičev med Trstom in [[Štivan]]om (posebej [[čupa|čupe]]) danes dokazujejo dolgo prisotnost Slovencev v Tržaškem zalivu in njihov zgodovinski dostop do morja.<ref name="Volpi Lisjak">{{navedi knjigo |last=Volpi Lisjak |first=Bruno |authorlink= |author2= |year=2005 |title=Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki : prispevek k etnologiji in vprašanju etnogeneze Slovencev |publisher=Mladika |location=Trst |id= |cobiss=2219244}}</ref> Dogajanje po drugi svetovni vojni na čelu z načrtnim priseljevanjem istrskih beguncev ([[ezuli]]) je spremenilo demografsko podobo območja. Danes v Trstu živi več kot 15.000 Slovencev (okoli 8 % celotnega prebivalstva; po nekaterih ocenah slovenskih avtorjev pa več kot 40.000<ref name="Zupancic 1998" />), v njegovem zaledju pa še okoli 10.000. V Trstu imata sedež krovni organizaciji slovenske skupnosti [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] in [[Svet slovenskih organizacij]]. Prav tako je tu uredništvo ''[[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]]'' in [[slovenska redakcija RAI|slovenske redakcije na regionalnem predstavništvu RAI]], pa tudi izobraževalne institucije, kulturne in gospodarske ustanove. {{clear}} === Demografske in razvojne spremembe na ozemlju skupnosti === {{bar box |width = 360px |float = left |title = <span style="color:darkblue;">Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910<br/>v središču mesta Trst</span> |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (95.385)|green|60.1}} {{bar percent|slovensko govoreči (19.684)|blue|12.4}} {{bar percent|drugi in priseljeni (43.532)|grey|27.5}} |caption = }}{{bar box |width = 360px |float = left |title = <span style="color:darkblue;">Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910<br/>v tržaškem predmestju</span> |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (22.691)|green|38.1}} {{bar percent|slovensko govoreči (28.359)|blue|47.6}} {{bar percent|drugi in priseljeni (8.497)|grey|14.3}} |caption = }} {{bar box |width = 360px |float = left |title = <span style="color:darkblue;">Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910<br/>v okolici mesta Trst</span> |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (538)|green|5.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (8.199)|blue|91.4}} {{bar percent|drugi in priseljeni (233)|grey|2.6}} |caption = }} Podeželje današnjega slovenskega zamejskega prostora ob Jadranu je bilo nekoč strnjeno poseljeno s slovenskim prebivalstvom, ki je predstavljalo večino tudi v bližnji okolici mesta Trst. Popis prebivalstva iz leta 1910 dokazuje, da je takrat 56.916 Slovencev predstavljalo 24,8 %<ref>{{navedi splet |url= https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=ost&datum=0001&siye=45&page=259 |title= Österreichische Statistik, Neue Folge, 1910-1915 |publisher= Österreichische Nationalbibliothek |accessdate= 13.12.2023}}</ref> celotnega tržaškega prebivalstva (229.510).<ref>{{navedi splet |url= https://de.wikipedia.org/wiki/Volkszählung_in_Österreich-Ungarn_1910|title= Volkszählung in Österreich-Ungarn 1910 |publisher=Wikipedia |accessdate= 13.12.2023}}</ref><ref>Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji</ref> Po dodelitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Italiji pa so asimilacijska politika italijanskih oblasti in spremenjene gospodarske razmere, ki so sledile ločitvi mesta od njegovega naravnega zaledja, privedle do redčenja slovenske prisotnosti na obravnavanem ozemlju. Po rapalski pogodbi 1920, ko je bilo ozemlje dodeljeno Italiji, so nove oblasti spodbujale priseljevanje z italijanskega juga, ki naj bi razvodenelo germansko in slovansko demografsko prisotnost. Po drugi svetovni vojni je povzročilo veliko demografsko spremembo naseljevanje istrskih beguncev, ki so se izselili iz komunistične Jugoslavije) na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]], in sicer najprej v begunskih taboriščih v neposredni bližini etnično slovenskih vasi, kasneje pa v novih stanovanjskih objektih na istih območjih. S tem se je strateško spreminjala demografska podoba celotnega tržaškega zaledja. Demografski procesi tržaškega zaledja so tudi danes sporno vprašanje, zlasti ko gre za priseljevanje dominantne italijanske skupnosti tako v nove skupine objektov na Tržaškem Krasu kot – po vstopu Slovenije v [[schengensko območje|schengenski prostor]] – v podeželska naselja na Krasu v Sloveniji, ki so ne glede na državno mejo naravno zaledje Trsta.<ref>{{navedi revijo |author=Jagodic, Devan |year=2011 |title=Mobilità residenziale transfrontaliera nel contesto dell'Unione europea: il caso del confine italo-sloveno |journal=Razprave in gradivo |volume=65 |issue= |pages=60-87 |publisher=Inštitut za narodnostna vprašanja |url= |accessdate= }}</ref> Slab vpliv na slovensko skupnost imajo tudi razvojni in gospodarski projekti na njenem ozemlju. Tu gre predvsem za industrijski in prometni razvoj Goriške in Tržaške z nameščanjem, na predvsem s Slovenci poseljenem območju, mednarodnega plinovoda, avtocestnih povezav, vojaških služnosti, naravnih parkov in begunskih, ljudskih ter turističnih naselij. Leta 1971 je odstotni delež Slovencev v tržaški pokrajini padel na 8,2% (24.706 od skupnih 300.304 prebivalcev)<ref>Pavel Stranj - La Comunità sommersa</ref>. == Število pripadnikov skupnosti == <div style="font-size: 75%"> {| align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#eff2ff" |- ! colspan=2 style="border-bottom:solid #bbb 1px;"| Ocene števila pripadnikov<br />slovenske narodne skupnosti v Italiji<ref name="Kavrecic" /> |- ! style="text-align:left"| Avtor ocene ! | Ocena |- | [[Milan Bufon]] (1910)<ref>{{navedi splet |url=https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&date=16_04_2023&tpuid=62#page/19 |title=Milan Bufon |publisher=Primorski dnevnik, 16.04.2023|accessdate= 9.12.2023}}</ref> ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 130.000 |- | [[Lavo Čermelj]] (po drugi svetovni vojni) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 125.000 |- | [[Milan Bufon]] (ocene 1992–2004) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 90.000–100.000 |- | [[SLORI]] (1985) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 85.000–96.000 |- | SLORI (1981) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 83.000 |- | Organi državne varnosti Italije ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 75.700 |- | [[Vlada Italijanske republike]] (1953) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 72.323 |- | Notranje ministrstvo Italije ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 61.000 |- | Vlada Italijanske republike (devetdeseta leta) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 60.200 |- | Giorgio Valussi (1971) ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 52.174 |- | [[Milan Bufon]] (2010) <ref>{{navedi splet |url=https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&date=16_04_2023&tpuid=62#page/19 |title=Milan Bufon |publisher=Primorski dnevnik, 16.04.2023|accessdate= 9.12.2023}}</ref> ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 50.000 |- | Italijansko geografsko društvo (2018)<ref>{{navedi splet|url=https://www.bsgi.it/index.php/bsgi/article/view/92/65 | title=Tra conservazione e rischio di estinzione: la minoranza etno-linguistisca slovena in Italia|language=IT|publisher= Bollettino della Società Geografica Italiana serie 14, 1(1): 91-107. doi: 10.13128/bsgi.v1i1.92|accessdate=2025-07-22}}</ref> ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 46.000 |- | SLORI (2022) upoštevajoč [[materni jezik]] <ref>{{navedi splet |url= https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&date=21_11_2023&tpuid=62#page/23 |title=SLORI: Zrcalo skupnosti – Slovenščina kot prvi/materni jezik |publisher=Primorski dnevnik, 21.11.2022 |accessdate= 9.12.2023}}</ref> ! style="text-align:right;font-weight:normal" | 45.300 |} </div> {{bar box |width = 295px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Metoda ocenjevanja števila pripadnikov manjšinske skupnosti </span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Milan Bufon]] je leta 1992 v svojih raziskavah deleža slovenskega prebivalstva v treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine ([[Tržaška pokrajina|Tržaške]], [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške]], [[Videmska pokrajina|Videmske]]) upošteval sledeče pokazatelje: * »izjavljen Slovenec« (9,4 % celotnega prebivalstva treh pokrajin), * »doma govori slovensko« (9,7 %), * »razume slovensko« (24,7 %), * »starši obvladajo slovenščino« (23,3 %), * »zakonski partner obvlada slovenščino« (31,7 %), * »otroci obvladajo slovenščino« (21,5 %), * »otroci obiskujejo slovenske šole« (13,5 %) in * »večina znancev so Slovenci« (25,0 %).<ref>{{navedi knjigo |last=Rudl |first=Mirjam |authorlink= |author2= |year=2009 |title=Učinki vstopa Slovenije v Evropsko unijo in schengenski prostor na položaj manjšin ob slovensko-italijanski meji: diplomsko delo |publisher=Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem |location=Koper |id= |cobiss=512527232}}</ref></span>}} {{bar box |width = 305px |float = left |title = Narodnostna pripadnost prebivalcev<br/>videmske pokrajine - leta 1971<ref name="#1">Pavel Stranj, La comunità sommersa, Založba tržaškega tiska, Trst 1992</ref> |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Italijani (499.975)|green|96.7}} {{bar percent|Slovenci (16.935)|blue|3.3}} |caption = }} {{bar box |width = 305px |float = left |title = Narodnostna pripadnost prebivalcev<br/>goriške pokrajine - leta 1971<ref name="#1"/> |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Italijani (131.879)|green|92.6}} {{bar percent|Slovenci (10.533)|blue|7.4}} |caption = }} {{bar box |width = 305px |float = left |title = Narodnostna pripadnost prebivalcev<br/>tržaške pokrajine - leta 1971<ref name="#1"/> |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Italijani (275.597)|green|91.8}} {{bar percent|Slovenci (24.706)|blue|8.2}} |caption = }} Ocenjevanje števila Slovencev v Italiji je kompleksno predvsem zaradi zgodovinskega spreminjanja meje. Prva skupina Slovencev, ki je prešla pod italijansko oblast leta 1866, so [[beneški Slovenci]]. Sledila je priključitev celotne [[Primorska|Primorske]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]], [[Idrija|Idrijo]], [[Postojna|Postojno]] in [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]]) po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v skladu z [[rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] leta 1920. Med drugo svetovno vojno je prešla pod [[Kraljevina Italija|italijansko]] oblast tudi [[Ljubljanska pokrajina]], po drugi svetovni vojni pa je bila večina [[Primorska|Primorske]] priključena [[Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]]. Ocene števila pripadnikov skupnosti nihajo glede na avtorje in definicije pripadnosti manjšini. Italijanski viri so v zadnjih dveh desetletjih navajali števila 46.822–75.700,<ref>https://riviste.fupress.net/index.php/bsgi/article/download/92/65/</ref> medtem ko se ocene vidnejših slovenskih avtorjev gibljejo med {{formatnum:50000}}<ref name="Bufon"/> in 100.000.<ref name="Kavrecic" /> <br /> Za obdobje pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pomemben vir podatkov [[popis prebivalstva]] v [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrski]] leta 1910. Po oceni [[Milan Bufon|Milana Bufona]], je leta 1910 prebivalo na današnjem slovenskem naselitvenem prostoru v Italiji okoli 130.000 Slovencev (1.500 v Kanalski dolini, 4.500 v Reziji, 15.000 v Terski dolini, 20.000 v Nadiški dolini, 20.000 na Goriškem in 70.000 na Tržaškem).<ref>{{navedi splet |url=https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&date=16_04_2023&tpuid=62#page/18 |title=Milan Bufon: Kako se manjšina staplja v okolje |publisher=Primorski dnevnik, 16.04.2023, str. 18 |accessdate= 11.12.2023}}</ref> <br /> Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil pomemben vir podatkov tudi [[popis prebivalstva]] v Italiji, leta 1921. Na podlagi tega popisa naj bi takrat v Beneški Sloveniji prebivalo 33.932 slovensko govorečih oseb. <ref>{{Navedi splet |url=https://ebiblio.istat.it/digibib/Censimenti%20popolazione/censpop1921/VolumeII_Regioni/UBO0296435_XIX_Relazione_generale+OCR_ottimizzato.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-22 |archive-date=2023-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230520150857/https://ebiblio.istat.it/digibib/Censimenti%20popolazione/censpop1921/VolumeII_Regioni/UBO0296435_XIX_Relazione_generale+OCR_ottimizzato.pdf |url-status=dead }}</ref><br /> To pa je bil zadnji popis, ki je beležil narodno pripadnost (in sicer glede na uporabo jezika), poleg tega se je po drugi svetovni vojni tudi slovenska skupnost sama upirala italijanskim poskusom preštevanja zaradi morebitnih zlorab podatkov in dvomljivih metodologij.<ref>{{navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |authorlink= |author2= |year=2008 |title=Razvojne dileme slovensko-italijanskega območja stika ter Slovencev v Italiji po vstopu Slovenije v Schengenski prostor |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=3305196}}</ref> Vse novejše objavljene vrednosti, tako iz italijanske kot s slovenske strani, so zato le ocene in odvisne od različnih definicij pripadnosti slovenski skupnosti.<ref>{{navedi knjigo|last=Bufon|first=Milan|authorlink=|author2=|year=2001|title=Družbeno-gospodarski položaj manjšin v zgornjem Jadranu |publisher=Land Kärnten|location=Celovec|id=|cobiss=17300834}}</ref> <br /> Leta 2010, oziroma 100 let po popisu leta 1910, naj bi v Italiji prebivalo, po oceni [[Milan Bufon|Milana Bufona]], okoli 50.000 Slovencev (1.000 v Kanalski dolini, 1.000 v Reziji, 2.000 v Terski dolini, 6.000 v Nadiški dolini, 10.000 na Goriškem in 30.000 na Tržaškem).<ref>https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&date=16_04_2023&tpuid=62#page/19</ref><br /> == Zgodovina == <!--[[Slika:Lokev,freska.jpg|300px|thumb|'''Italijani proti Slovencem na freski [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] v [[Lokev, Sežana|lokevski]] cerkvi (1930)'''<br />Zgodovino slovensko-italijanskih odnosov zaznamujejo kulturni in ozemeljski spori. Na freski iz leta 1930 Jezus Kristus nastopa v slovenskih nacionalnih barvah, medtem ko je [[Benito Mussolini|Mussoliniju]] podoben hudič odet v italijanske barve in prinaša temo v slovenske kraje.]]--> Slovenska zamejska skupnost se je začela oblikovati šele leta 1866 s priključitvijo [[Benečija|Benečije]] [[iredentizem|iredentistični]] Italiji, medtem ko so ostala poselitvena območja Slovencev ostala v skupni avstro-ogrski državi do konca prve svetovne vojne. Rapalska pogodba 1920 med Italijo in [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] je slovensko [[Primorje]] dodelila Italiji, s tem pa večinoma slovensko prebivalstvo podvrgla italijanizaciji, ki je svoj višek dosegla s [[italijanski fašizem|fašističnimi]] ukrepi v [[1930.|tridesetih letih]]. Obdobje po drugi svetovni vojni slovenski skupnosti, ki je ostala onkraj meja Jugoslavije, ni prineslo blagostanja: po italijansko-jugoslovanski mejni črti je potekala tudi meja med [[kapitalizem|kapitalizmom]] in [[socializem|socializmom]], četudi je bila to ena najbolj odprtih meja v razdeljeni [[Evropa|Evropi]]. Kljub temu da je bila slovenska manjšina obravnavana kot morebitna [[peta kolona]] jugoslovanske politike, pa je skupnost gospodarsko uspevala zaradi možnosti posredovanja pri blagovni menjavi med državama. Konec hladne vojne in [[osamosvojitev Slovenije]] so spremenili politične okoliščine in prinesli nove možnosti čezmejnega sodelovanja oz. povezovanja manjšine z matico.<ref name="Bajc 2004">{{navedi knjigo |last=Bajc |first=Gorazd |authorlink= |author2= |year=2004 |title=Na oni strani meje - Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004 |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |location=Koper |id= |cobiss=217491968}}</ref> ===Prihod slovanskih plemen na ozemlje Beneške Slovenije in na obalo Jadranskega morja=== Prihod [[Slovani|Slovanov]] na skrajne zahodne predele slovenskega naselitvenega prostora, ki danes pripadajo italijanski državi, je dokumentiran v Zgodovini Langobardov [[Historia Langobardorum|(Historia Langobardorum)]] langobardskega zgodovinopisca [[Pavel Diakon | Pavla Diakona]] (Paul Warnefried). V knjigi je opisana bitka, ki se je bila okoli leta 670 med [[Langobardi]] in Slovani nedaleč od [[Čedad|Čedada]] pri mostu čez reko [[Nadiža|Nadižo]]: {{citatni blok|»non longe a Foroiuli … ad ponte Natisonis fluminis«|Paulus Diaconus, Historia Langobardorum, Liber V <ref>https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_V</ref>}} Spopadi naj bi prenehali s sporazumom, na podlagi katerega so Slovani dosegli pravico naselitve na gričevnatih obronkih furlanske nižine.<ref>Janko Jež - Monumenta Frisingensia: la prima presentazione in Italia dei Monumenti letterari sloveni di Frisinga del X-XI secolo ...: con traduzione dei testi, cenni di storia del popolo sloveno e dati sugli Sloveni in Italia – Trieste: Mladika; Firenze: Vallecchi Editore, 1994 - ISBN 88-8252-024-2</ref> Medkulturni odnosi v regiji so se pričeli razvijati v 7. stoletju ob priselitvi [[Slovani|slovanskih]] plemen na obrobje Furlanske nižine do [[limes]]a, ki je [[romanski jeziki|romanske]] naselbine varoval pred napadi z vzhoda. {{multiple image |align=right |image1=Frankenreich 768-811.jpg |width1=227 |caption1=Cesarstvo Karla Velikega v času selitve slovanskih plemen z vzhoda {{legend|#44aaff|Frankovsko kraljestvo leta 768}} {{legend|#ff8800|Osvojitve Karla Velikega (468-814)}} |image2=Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg |width2=130 |caption2=Prva stran zapisnika rižanskega zbora, v katerem je omenjena naselitev slovanov (804) }} Med najstarejše vire, ki omenjajo prisotnost slovanskih plemen v bližini obale Jadranskega morja je zapisnik [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] (ali rižanski placit, {{jezik-it|Placito del Risano}}). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra. Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast nad deželo, da bo [[Slovani|slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref name="#2">Boris Gombač – Atlante storico dell’Adriatico orientale – Stampa: Bandecchi &Vivaldi, Pontedera, 2007 - ISBN 978-88-8641-327-8</ref> [[Slovani]], ki so med preseljevanjem naleteli na [[romanski jeziki|romanske]] naselbine v Furlanski nižini in ob Jadranski obali, so se ustalili v bljižnjih neobdelanih zemljiščih in gozdovih.<ref name="#2"/>. === Naselitev Slovanov in habsburški imperij (7.–19. stoletje) === {{multiple image |align=right |image1= |width1=240 |caption1=<span style="color:white;"> ...</span><br/>Razdelitev ozemlja v 14. stoletju |image2=Primoz-Trubar.jpg |width2=115 |caption2=Primož Trubar je prebival v Trstu od leta 1524 do 1527}} Slovanska skupnost, ki je živela v podeželskih zaledjih romanskih urbanih naselij, je bila do 15. stoletja razdrobljena pod [[fevdalizem|fevdalnimi]] oblastmi [[oglejski patriarhi|oglejskih patriarhov]] in [[goriški grofi|goriških grofov]], zatem pa jo je v enoten teritorij združil avstrijski imperij. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal grof Nikolaus Graf von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|«... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanksega, tržaškega in slovenskega. Posebni tržaški jezik, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.»<ref>Volpi-Lisjak Bruno, Tržaško morje - prezrti del zgodovine Slovencev, Libris, Koper - 2010 ISBN 978-961-6618-24-3</ref>}} Nacionalna identiteta v imperiju ni bila pomembna do [[pomlad narodov|pomladi narodov]] in revolucije leta 1848, ko se je slovensko narodno gibanje začelo razvijati tudi v Trstu in Gorici. === Risorgimento in ekspanzionistična politika Italije (1866–1915) === Prebujanje [[nacionalizem|nacionalnih idej]] je spodbudilo tudi [[Italijani|italijanske]] skupnosti tamkajšnjih [[mestna država|mestnih držav]] k združevanju italijanskih ozemelj v eno, močno državo. Tu je šlo predvsem za odpor proti nemškemu nadzoru ozemelj severovzhodne Italije, ki pa so bila tudi avtohtono ozemlje več drugih etničnih skupin, med drugim Slovencev. Italijansko kraljestvo je že leta 1866 izkoristilo okoliščine [[francosko-pruska vojna|francosko-pruske vojne]] za priključitev nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]], ko je doseglo, da so se tudi prebivalci Beneške Slovenije z referendumom odločili za priključitev ozemlja Italiji in tako postali prva skupina Slovencev, ki se je znašla ločena od slovenske matice, v mejah italijanske države. Italijansko kraljestvo je imelo še dodaten pohlep po slovenski zemlji, ki ga je opravičevala z nujo uveljavitve državnih meja na naravnih mejah [[Alpe|Alp]] in [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], ki so učinkovita reliefna pregrada za [[Apeninski polotok]] (ta naravna meja pa poteka globoko po slovenskem etničnem ozemlju); istočasno pa je izvaljala asimilacijsko politiko v škodo novih italijanskih državljanov slovenskega porekla. Iredentistični krogi tržaške italijanske buržoazije, ki so živeli na Avstrijskem primorju so tudi hrepeneli po tem, da bi se znebili slovanske prisotnosti: {| |- | {{quote|«In Istria la lotta è una fatalità che non può avere il suo compimento se non nella sparizione completa di una delle due razze che si combattono»... «Da noi lo slavo e il tedesco vive talvolta nella nostra stessa casa...anche quello lì è un nemico che si deve odiare e combattere senza quartiere»... «A noi che la lotta abbia un carattere civile o incivile non importa nulla… contro questi ignavi bifolchi noi non possiamo rispondere con la severa coscienza nazionale, ma con l’odio... «se avremo la fortuna che il governo sia quello della Patria italiana, faremo presto a sbarazzarci di tutti questi bifolchi sloveni e croati...»<ref>{{navedi splet|url=https://www.anpi.it/patria-indipendente/media/uploads/patria/2006/3/25-28_LORENZONI.pdf|title= Sulle foibe e il fascismo non si vuole la verità|work=, Patria indipendente, 19 marzo 2006|publisher=A.N.P.I.|accessdate=2024-01-20}}</ref><ref>Ruggero Timeus, ''Trieste'', Gaetano Garzoni Provenzali - Roma, 1914, stran 9</ref>|Ruggero Timeus (2014)}} | »V Istri je boj neizogiben in se lahko konča edinole s popolnim izginotjem ene od obeh ras, ki se bojujeta«... »Slovani in nemci prebivajo včasih celo v naši hiši«... »tudi oni so naši sovražniki, ki jih je treba sovražiti, in se proti njim neizprosno boriti«... »Nas ne zanima ali bo boj omikan ali pa brezobziren... proti tem lenobnim kmetavzarjem ne moremo postopati s svojo odločno nacionalno zavestjo, temveč le s sovraštvom«... »Če bomo le imeli srečo, da bomo prešli pod vlado naše italijanske domovine, se bomo z lahkoto znebili teh slovenskih in hrvaških kmetavzarjev.«<br/ ><br/ ><span style="color:white>'''Ruggero Timeus'''</span> |} {{bar box |width = 300px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|</span><u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref></span>}} === Prva svetovna vojna in rapalska meja (1915-1922) === Apetite po širjenju ozemlja si je Italija potešila v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je s tajnim [[londonski sporazum (1915)|londonskim sporazumom]] (1915) prekinila nevtralnost in napadla Avstro-Ogrsko. Odprla se je za slovensko civilno prebivalstvo katastrofalna [[soška fronta]], po vojni pa je bila, leta 1920 z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo (1920)]], celotna Primorska dodeljena Italiji. <br/ > Nova razmejitev, ki je skoraj povsem zadostila zahtevam Kraljevine Italije, je omogočila 400-tisočim Italijanom, da so prešli pod italijansko upravo (''Le 15.000 italijanskih dalmatincev je ostalo na delu ozemlja, ki je bil dodeljen [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]''). Istočasno pa se je znašlo v Italijanski kraljevini okoli 340.000 Slovencev in okoli 175.000 Hrvatov.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref><ref>Boris Gombac, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi&Vivaldi Editore, Pontedera 2007</ref> Nepridobljene zgodovinsko starorimske teritorije [[Dalmacija|Dalmacije]] je Italija obravnavala kot »pohabljeno zmago« (italijansko ''vittoria mutilata''), kar je bilo podlaga za nadaljevanje italijanskega iredentizma. === Fašizem in druga svetovna vojna (1922–1945) === Sledilo je razgreto obdobje medsebojnega obračunavanja, kjer sta se med napetostmi Italije in jugoslovanske države znašli prav narodni skupnosti Slovencev v Italiji in Italijanov v Kraljevini SHS.<br/ > Italijanska skupnost, ki je na Slovane gledala kot na necivilizirano kmečko prebivalstvo, je izvajala [[poitalijančevanje]] s prepovedjo slovenščine v šolah in javnosti, plenjenjem slovenskih knjig, včlanjevanjem slovenske mladine v fašistično organizacijo [[Balilla]], poitalijančevanjem slovenskih imen in priimkov (tudi na nagrobnikih) in prepovedovanjem slovenskih kulturnih organizacij. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska - manj vredna in barbarska - ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice... Ne bojimo se več žrtev... Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu... Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920<ref>Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožje, Založba Lipa 1999</ref>}} Zaradi fašističnega nasilja so Slovenci v Kraljevini Italiji sodelovali z organizacijami [[TIGR]], [[Orjuna]] idr., ki so imele narodnoobrambni značaj. Po napadu [[Sile osi|sil osi]] je bil, decembra 1942, v Trstu ustanovljen Okrožni odbor [[Osvobodilna fronta|OF]] za Trst.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju {{!}} Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> [[Slika:Provincia di Lubiana1941-1943.jpg|thumb|right|300px|— '''Na črno obarvanem območju:''' Slovensko naselitveno območje dodeljeno Kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni. Zaradi težkih življenjskih razmer se je [[Primorska|več kot 20.000 Primorcev odselilo]]<ref>Boris Gombač, ''Atlante storico dell'Adriatico orientale'', Bandecchi &Vivaldi, Pontedera, 2007 - ISBN 978-88-8641-327-5</ref><ref>France M. Dolinar ed altri, “Slovenski zgodovinski atlas”, Nova revija, Ljubljana, 2011, ISBN 978-961-6580-89-2</ref> v bližnjo Jugoslavijo in v tujino (največ v obe Ameriki).<br /> — '''Na črno obarvanem območju z navpičnimi črtami:''' [[Ljubljanska pokrajina]]]] Med 2. svetovno vojno je leta 1941 Kraljevina Italija napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in anektirala južni del [[Dravska banovina|Dravske banovine]] in zahodni del [[Savska banovina|Savske banovine]] skupaj z njenimi 340-tisočimi prebivalci: od aprila 1941 do septembra 1943 se je v Italiji nahajalo približno 680.000 Slovencev. Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]], 8. septembra 1943, so Nemci zasedli ves severozahodni del Italije in ga nato neposredno upravljali s pomočjo številnih italijanskih fašističnih privržencev. Po kapitulaciji Italije so člani [[Osvobodilna fronta#Hierarhija in organi|Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte ]] [[16. september|16. septembra]] 1943 sprejeli sklep o priključitvi [[Primorska|slovenskega Primorja]] svobodni in združeni Sloveniji, ki je bil potrjen 3. oktobra v Kočevju na Zboru odposlancev slovenskega naroda. [[File:Caduti Contovello.JPG|thumb|left|Spomenik padlim v NOB na pokopališču vasi [[Kontovel|Kontovel pri Trstu]]]]Skoraj vsi mladi Slovenci, ki so do tedaj služili v italijanski vojski (v kolikor italijanski državljani), so se pridružili [[Prekomorske brigade NOVJ |partizanskim prekomorskim brigadam]] ali pa neposredno pristopili v enote [[9. korpus NOVJ |9. korpusa]] in drugih [[Jugoslovanski partizani|partizanskih odredov v Jugoslaviji]] in tako aktivno prispevali k osvoboditvi Trsta in Gorice, 1. maja 1945. Vojna vihra je na območju Primorske terjala približno 7.300 žrtev med pripadniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in njihovimi sodelavci ter smrt približno 5.600 civilistov.<ref> Slovenski zgodovinski atlas, Nova Revija (cit.)</ref> Imena tistih, ki so umrli na bojiščih so danes navedena na številnih spomenikih padlim v drugi svetovni vojni, ki stojijo dobesedno v vsakem slovenskem naselju. {{clear}} === Hladna vojna (1945–1991) === {{glej|Tržaško vprašanje|Svobodno tržaško ozemlje|Hladna vojna}} Novoustanovljena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|socialistična Jugoslavija]], ki je iz vojne izšla kot zmagovalka, je po vojni zase zahtevala [[južni Slovani|južnoslovanska]] etnična ozemlja vključno s Trstom, ki ga je zasedla [[partizani|partizanska vojska]], a se je v mesecu zatem morala umakniti zaradi zahtev zaveznikov.<br/ > Umik jugoslovanske vojske iz goriškega in tržaškega območja je privabilo številne [[Slovensko povojno begunstvo|politične begunce]]. Celovitost manjšine pa je bila razdeljena z ideološkim prepadom: [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]], ustanovljena leta 1954, je povezala večino članov skupnosti, ki so bili zaradi zgodovinskih razlogov tradicionalno naklonjeni [[levica (politika)|levici]], partizanskemu gibanju in idejam jugoslovanskega socializma. Znotraj skupnosti se je na ideološko obratni strani znašla katoliška skupina, ki je svoj [[Svet slovenskih organizacij]] ustanovila leta 1976. Posebno tržaški Slovenci so tako v prvi osebi doživljali posledice ideoloških prepadov med [[Zahodni svet|Zahodom]] in Vzhodom. {{multiple image |align=right |image1=Krain_ETHNIC_1910_Pict_1.JPG |width1=193 |caption1='''Etnična karta (1911)'''<br /> {{legenda|#A99691|Slovenski naselitveni prostor znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] (1910)}} |image2=Carta etnica 1917.jpg |width2=130 |caption2='''Etnična karta (1918)'''<br /> <span style="color:#F38053;">'''―――'''</span> Meja med [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]<ref>{{navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=1918+La+Regione+Veneta+e+le+Alpi+nostre%2C+dalle+fonti+dell%27Adige+al+Quarnaro%2C+carta+etnico-linguistica.jpg&title=Special:MediaSearch&go=Go&type=image|title=Etnično-jezikovni zemljevid|work=|publisher=Istituto Geografico de Agostini – Novara (1918)|accessdate=2024-01-19}}</ref><br/ > <span style="color:#DDEB26;">• • • • • </span>Meja med<br/ >[[Italija|Italijo]] in [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] [[Osimski sporazumi|(1975)]] |image3= Litorale 1.png |width3=220 |caption3={{legenda|#ffff00|Ozemlje priključeno Kraljevini Italiji leta 1920 in nato dodeljeno Jugoslaviji po drugi svetovni vojni}} }} Po vojni sta se začeli Jugoslavija in Italija pogajati o novi razmejitvi med državama. Pogajanja za določitev nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo so se odvijala pod vplivom političnih napetosti, ki so nastale zaradi [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Na podlagi [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]], sta obe državi določili, poleg meje, tudi osnovne pravice pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v Italiji ter pripadnikov italijanske jezikovne skupnosti v Jugoslaviji, na podlagi katerih sta državi sprejeli posebne zakone, ki jamčijo manjšinskima jezikovnima skupnostima uporabo lastnega materinega jezika v odnosih z javnimi ustanovami. Razmejitev pa ni bila dokončna vse do [[osimski sporazumi|osimskih sporazumov]] 1975. {{bar box |width = 400px |float = right |title = Tajna organizacija Gladio </span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gladio logo.png|thumb|right|100px|Grb in geslo tajne organizacije [[Gladio]]:<br >»Po tihem svobodi služim«]]V obdobju hladne vojne je na obmejnem območju Italije, ki je mejilo na socialistično [[SFRJ|Jugoslavijo]], v okviru zveze [[NATO]], delovala ''stay-behind'' paravojaška tajna struktura Gladio, ki je nadzorovala morebitne komunistične aktivnosti v Italiji. Njeni člani so bili v številnih primerih rekrutirani iz vrst predvojnih fašistov, ti pa so nadzorovali tudi pripadnike slovenske skupnosti v Italiji, na območju Beneške Slovenije; z operacijo ''Delfin'' je 17 let omejevala kulturni razvoj slovenskega prebivalstva. Slovenska narodna manjšina je bila, v obdobju hladne vojne, tako tudi žrtev napetosti med svetovnimi velesilami.''<ref>{{navedi revijo |author=Spetič, S. |year=2009 |title=Ugonobite komuniste in slovenske duhovnike! |journal=Primorski dnevnik |volume= |issue= |pages= |publisher=Primorski dnevnik |url= |accessdate= }}</ref></span>}} Bolj jasne so bile teritorialne okoliščine v Goriški in Videmski pokrajini, kjer so povojne italijanske oblasti budno pazile na slovensko skupnost, saj bi ta lahko predstavljala peto kolono ekspanzionistične Jugoslavije. Tako se je slovenska skupnost v Italiji vnovič znašla v primežu raznarodovalne politike iz časa fašizma.<br/>Odnose med narodoma je še zaostrovala selitev [[ezuli|italijanskih beguncev iz Istre]] ter vprašanje žrtev [[fojbe|fojb]], zaradi česar sta se obe strani še naprej lahko naslanjali na zgodovinske krivice, ki jih je zakrivila nasprotna skupnost. Zaradi nejasne usode Trsta in njegovega zaledja so se tudi v povojnem obdobju od tam odselili številni Slovenci. Politična napetost na obmejnem območju se je pričela umirjati z osimskimi sporazumi (1975), ki so definirali mejno črto, uradno razpustili nefunkcionalno STO in uredili nekatere pravne obveznosti obeh podpisnic do manjšin na njunem ozemlju. Že prej, 1955, pa je [[videmski sporazum]] o osebnem prometu v obmejnem pasu sprostil mejni režim do mere, ki je bila daleč bolj liberalna od obstoječih režimov po [[Evropa|Evropi]], še posebno pa od tistih ob preostanku železne zavese. Tako sproščena meja je omogočala bogato blagovno menjavo med prebivalci obeh strani in gospodarsko ugodne razmere za slovensko manjšino. === Osamosvojitev Slovenije in sproščanje mejnega režima (1991–2007) === {{bar box |width = 360px |float = right |title = [[Slika:Border post at Slovenia-Italy border near Gorjansko.JPG|thumb|center|220px|]] |caption =<span style="color:white;">______.__</span><u>Mejna tabla ob gozdni čezmejni poti</u><br/><br/>''Kljub temu da je slovensko-italijanska meja v času hladne vojne razmejevala kapitalistični in socialistični svet, je bil po podpisu videmskega sporazuma 1954 prehod razmeroma enostaven, kar je dobro vplivalo na slovensko skupnost v Italiji. Mednarodni in maloobmejni prehodi vzdolž meje so bili opuščeni (ne pa tudi odstranjeni) po vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], kar so pripadniki manjšine sprejeli kot zgodovinski dogodek.'' }}Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]], pa tudi neuvrščene SFRJ in [[osamosvojitev Slovenije|nastanek Slovenije]] je temeljito spremenil družbeno-politične okoliščine manjšinske skupnosti. [[1990.|Devetdeseta leta]] so bila obdobje gospodarskih problemov manjšine, saj je ta izgubila pomembno vlogo posrednika med državama. Na drugi strani so se pojavile številne nove možnosti sodelovanja na kulturni, gospodarski in politični ravni. Slovenija je že leta 1994 začela izvajati predpristopni razvojni program EU [[PHARE]] CBC Slovenija-Italija 1994–1999, ki se je osredotočal zlasti na obmejno območje obeh držav, sodelovanje je kasneje preraslo v program [[Interreg IIIA]]. V teh projektih so bile institucije skupnosti pomemben posrednik in mnogokrat glavni porabnik sredstev. Vendarle se je na politični ravni Slovenija za svoje manjšine zanimala manj kot prej – v obdobju SFRJ je bilo obračanje na slovenske narodne skupnosti onkraj meje uporaben izgovor za navezave stran od beograjskih oblasti na [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]], medtem ko se je država po osamosvojitvi intenzivneje ukvarjala sama s seboj. Leta 2001 je Italija sprejela dolgo pričakovani [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitni zakon št. 38]] za Slovence v Italiji, ki definira skupnost in ji zagotavlja pravice ter finančna sredstva. S tem je končan pravni razvoj vprašanja, nadaljuje pa se uveljavljanje mnogokrat dvomljivo upoštevanega zakona v praksi. Skupnost v Italiji je v obdobju integracije Slovenije v [[Evropska unija|EU]] vendarle pridobila na ugledu in ni več veljala za nevaren politični dejavnik. Še vedno pa se spopada z notranjimi političnimi nesoglasji in nestabilnim gospodarstvom ter iskanjem nove identitete v pogojih povezane Evropske unije. Tudi večinska skupnost v Italiji slovenske manjšine še vedno ni sprejela kot enakovrednega partnerja, saj bi za to morala spremeniti temeljne poglede na zgodovino in slovensko kulturo. == Pravni položaj == {{glej|Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini}} [[Slika:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|right|220px|Dvoježični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[Slika:Slovenian_minority_office_Trieste.jpg|thumb|right|250px|Med zakonskimi določili zakona 38/2001 je tudi delovanje dvojezičnega okenca v središčih Trsta, Gorice in Čedada]] {{bar box |width = 295px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Razsodba italijanskega Ustavnega sodišča<br /> št. 62 iz leta 1992 </span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> V zvezi z zaščito narodne manjšine je Ustavno sodišče Italijanske republike v svoji razsodbi [https://www.cortecostituzionale.it/actionSchedaPronuncia.do?param_ecli=ECLI:IT:COST:1992:62 N. 62 del 1992 št. 62 iz leta 1992] zapisalo, da je popolna zaščita manjšine zagotovljena šele takrat », ko je na njenem naselitvenem območju govorcem omogočeno, da v odnosu do javne uprave uporabljajo materni jezik«. </span> }}{{bar box |width = 380px |float = right |title = |titlebar = |caption = [[Slika:Carta_identita_prov_Trieste.jpg|thumb|165px|Dvojezična osebna izkaznica, izdana v Tržaški pokrajini]] Pravna zaščita slovenske narodne skupnosti predvideva pravico do rabe slovenščine v uradnih postopkih, tudi pri izdajanju osebnih dokumentov.<br /> V praksi se Slovenci soočajo z administrativnimi zapleti v zvezi z dvojezičnostjo celo na Tržaškem, kjer je manjšina tradicionalno najbolje organizirana.</span> }} Postavljanje političnih meja v zgornjem [[Jadran]]u je bilo zaradi pestre etnične strukture problematično vse od vznika nacionalnih gibanj v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Zato je že mirovna pogodba po koncu prve svetovne vojne, ki je uradno prekinila spopade med razpadajočo Avstro-Ogrsko, novo Kraljevino SHS in zmagovalno Italijo, omenjala zaščito manjšin. Dejansko je pravni položaj slovenske skupnosti v Italiji med obema vojnama zaznamovalo predvsem dejstvo, da pravni mehanizmi v fašistični Italiji niso delovali in da je bil odnos do slovenske skupnosti posebno diskriminatoren. Po drugi svetovni vojni je bila pravna zaščita zagotovljena le delu slovenske manjšinske skupnosti na [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]] pod zavezniško vojaško upravo, medtem ko Slovenci severneje od tod niso bili prepoznani kot posebna skupnost. Zaščito slovenski skupnosti v Italiji in [[italijanska manjšina v Sloveniji|italijanski v Jugoslaviji]] je uradno zagotavljal tudi kasnejši [[londonski memorandum|londonski memorandum]] iz leta 1954, pa tudi sama [[ustava Italije|italijanska ustava]] iz leta 1948, ki v svojem 6. členu določa dolžnost državnega varstva jezikovnih manjšin v republiki. Problematična je bila predvsem Videmska pokrajina, kjer slovenski skupnosti za razliko od tržaškega in goriškega sploh ni bil priznan obstoj. Omenjeni pokrajini (ne pa tudi videmska) sta bili namreč predmet povojnega razmejevanja, zaradi česar je bilo strateško primerno zagotavljati pravno varstvo manjšinske skupnosti. V povojnem obdobju je bilo vseskozi prisotno vprašanje pravnega varstva manjšine, pri čemer pa slovenska skupnost ni uspela združiti političnih moči v enotno slovensko politično stranko ali krovno organizacijo. Naslednje poglavje v pravnem položaju manjšine naj bi bili osimski sporazumi 1975, ki pa niso prinesli pomembnih praktičnih sprememb. Predvsem v Trstu se je v nadaljnjem obdobju oblikovalo italijansko politično gibanje proti dokončni ureditvi mejnega vprašanja in uveljavljanju dvojezičnosti na območju.<ref name="Bajc 2004" /> Šele sprostitev blokovske delitve Evrope je v poznih devetdesetih letih prinesla najprej splošni zakon št. 482/1999<ref> {{Navedi splet|title=LEGGE 15 dicembre 1999, n. 482 - Normattiva|url=https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1999-12-15;482|website=www.normattiva.it|accessdate=2023-04-22}}</ref> o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji, leta 2001 pa [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zakon št. 38]]<ref>https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:2001;38</ref> o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. Na deželni ravni je manjšino z zakonom za Slovence št. 26/2007 pravno zaščitil tudi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine. Republika Slovenija je svoj odnos do avtohtonih slovenskih skupnosti onkraj državnih meja pravno uredila šele leta 2010 z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM). [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zakon Republike Italije št. 38/2001]] določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih institucij, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Ne glede na to v desetletju po sprejetju zakona njegove določbe niso bile učinkovito vgrajene v druge (deželne in občinske) zakone, upoštevanje določil pa je bolj odvisno od trenutne politične volje obstoječih oblasti ter podvrženo predvolilnim in drugim političnim provokacijam.<ref>{{navedi knjigo |last= |first= |authorlink= |author2= |year=2008 |title=Pre-misliti manjšino. [Zv. 1], Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=3305196}}</ref> Zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino v deželi Furlaniji – Julijski krajini je sestavljen iz 29 členov:<ref>www.slovenskaskupnost.org/downloads/2%20-%20Zakon%2038-2001.pdf </ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.regione.fvg.it/rafvg/export/sites/default/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/FOGLIA25/allegati/Legge_38_del_2001_Sloveni.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-12-21 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629080521/https://www.regione.fvg.it/rafvg/export/sites/default/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/FOGLIA25/allegati/Legge_38_del_2001_Sloveni.pdf |url-status=dead }}</ref> * 3. člen določa ustanovitev Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine; * 4. člen določa ozemeljski obseg in stopnjo izvajanja zakona; * 7. člen urejuje pravico pripadnikov slovenske manjšine, njihovih podjetij in združenj ter ustanov, da uporabljajo imena in priimke, oziroma poimenovanja v slovenski obliki; * 8. člen urejuje rabo slovenskega jezika v javni upravi — med drugim odprtje urada za odnose s pripadniki slovenske manjšine v središčih Trsta, Gorice in Čedada, tudi v slučaju, da omenjena središča ne bi spadala v območje veljavnosti zaščitnega zakona; * 9. člen urejuje rabo slovenskega jezika v izvoljenih telesih; * 10. člen urejuje rabo slovenskega jezika na napisih javnih uradov in pri cestnih oznakah; * 11. člen obravnava rabo slovenskega jezika v šolah s slovenkim učnim jezikom; * 12. člen obravnava rabo slovenskega jezika v javnih šolah videmske pokrajine; * 14. in 15 člen obravnavata rabo slovenksega jezika na področjih raziskovanja in glasbene vzgoje; * 17. člen obravnava razvoj odnosov z Republiko Slovenijo; * 26. člen omenja možnost olajšane izvolitve pripadnikov slovenske manjšine v senat in poslansko zbornico. Izvajanje določil zaščitnega zakona vsekakor ni predvideno v vsem območju kjer je priznana prisotnost slovenske manjšine; v določenih krajih tega območja, je namreč predvideno izvajanje le nekaterih členov zaščitnega zakona.<ref>www.consiglio.regione.fvg.it/cms/export/sites/consiglio/home/.allegati/Terza-conferenza-lingua-slovena-2021/Porocila-SLORI_VSA.pdf </ref> {{bar box |width = 295px |float = right |title = <span style="color:darkblue;"> Zaščita manjšin na internacionalni ravni</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;">Države izražajo skrb za ohranitev in razvoj svojih nacionalnih manjšin s sprejetjem določenih internacionalnih obvez in s sprejetjem zakonov za zaščito manjšin — med najpomembnejšimi:<br /> * Deklaracija o pravicah pripadnikov nacionalnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin (''Declaration on the Rights of Persons belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities''), ki jo je sprejela [[Organizacija združenih narodov|OZN]], 18. decembra 1992;<br /> * Evropska listina za jezike regij in manjšin (''European Charter for Regional or Minority Languages''), ki jo je sprejel [[Svet Evrope]], 5. novembra 1992;<br /> * Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin (''Framework Convention for the Protection of National Minorities''), ki jo je sprejel [[Svet Evrope]], februarja 1995: [[File:Member states of the Framework Convention for the Protection on National Minorities.svg|thumb|260px| Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin {{legenda|#006400|države podpisnice, ki so jo ratificirale}}{{legenda|#7CFC00|države podpisnice, ki je niso še ratificirale}}{{legenda|#FFFFFF|ostale države članice Sveta Evrope}}]]</span>}} {{bar box |width = 295px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Socialna in pravna opredelitev<br />Slovencev v Italiji </span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;">Tržaški in goriški Slovenci z italijaskim državljanstvom smatrajo sebe za pripadnike slovenskega naroda z italijanskim državljanstvom, in svojo skupnost kot slovensko avtohtono narodno skupnost v Italiji, slovenski jezik pa kot svoj materni jezik; pri Rezijanih in Beneških Slovencih pa je, zaradi drugačneih zgodovinskih izkušenj, pripadnost slovenskemu narodu manj občutena.<br /> V italijanski strokovni literaturi so Slovenci v Italiji opredejeni kot “slovensko govoreči državljani” (''cittadini slovenofoni / popolazione slovenofona / popolazione di lingua slovena''), ali tudi kot "etnično-jezikovna manjšina" (''minoranza etno-linguistica'').<ref> https://riviste.fupress.net/index.php/bsgi/article/download/92/65/ »Tra conservazione e rischio di estinzione« v reviji: Bollettino della Società geografica italiana (2018)</ref><br /> V italijanskem zakonu št. 38/2001 so Slovenci v Italiji opredeljeni kot pripadniki “jezikovne manjšine” (minoranza linguistica slovena), v italijanskem zakonu št. 482/1999 so obravnavani kot "zgodovinska jezikovna manjšina" (''minoranza linguistica storica'') in opredeljeni kot “slovensko prebivalstvo” (''popolazione slovena'') — nikjer pa niso priznani kot “slovenska narodna skupnost”, čeprav so [[Italijanska manjšina v Sloveniji|pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji]] po ustavi opredeljeni kot "avtohtona italijanska narodna skupnost v Sloveniji" (''comunità nazionale autoctona italiana in Slovenia'').</span>}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:right" |- ! Občine in zaselki, ki so vključeni v območje izvajanja zakona 38/2001<ref>Odlok Predsednika Republike Italije – objavljen v Uradnem listu št. 276 dne 27 novembra 2007</ref> |- | style="text-align:left" | Občina Rezija/Resia (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Bardo/Lusevera (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Tajpana/Taipana (UD) |- | style="text-align:left" | Sledeči zaselki v občini Neme/Nimis (UD): Černjeja/Cergneu |- | style="text-align:left" | Občina Ahten/Attimis (UD) |- | style="text-align:left" | Sledeči zaselki v občini Fojda/Faedis (UD): Čanebola/Canebola, Podcerkev/Valle, Podrata/Clap, Vila/Costalunga, Ravne/Costapiana, Pedroža/Pedrosa, Garmovščica/Stremiz in Radišče/Gradischiutta |- | style="text-align:left" | Občina Podbonesec/Pulfero (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Sovodnje/Savogna (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Garmak/Grimacco (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Dreka/Drenchia (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Srednje/Stregna (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Svet Lienart/San Leonardo (UD) |- |Občina Trbiž/Tarvisio (UD) |- |Občina Naborjet - Ovčja vas/Malborghetto-Valbruna (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Krmin/Cormons (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Števerjan/San Floriano del Collio (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Gorica/Gorizia (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Zagraj/Sagrado (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Doberdob/Doberdò del Lago (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Ronke/Ronchi dei Legionari (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Devin - Nabrežina/Duino-Aurisina (TS) |- | style="text-align:left" | Občina Zgonik/Sgonico (TS) |- | style="text-align:left" | Občina Repentabor/Monrupino (TS) |- | style="text-align:left" | Občina Trst/Trieste (TS) |- | style="text-align:left" | Občina Dolina/San Dorligo della Valle (TS) |- | style="text-align:left" | Občini Milje/Muggia (TS) |- |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:right" |- ! Občine in zaselki, kjer so nekatere zakonske posebnosti oziroma je odobreno izvajanje le nekaterih členov zakona 38/2001 |- | style="text-align:left" | Občina Naborjet - Ovčja vas/Malborghetto-Valbruna (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Trbiž/Tarvisio (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Tavorjana/Torreno (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Špeter Slovenov/San Pietro al Natisone (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Čedad/Cividale del Friuli (UD) |- | style="text-align:left" | Občina Prapotno/Prepotto (UD) |- | style="text-align:left" | Mesto Gorica/Città di Gorizia (GO) |- | style="text-align:left" | Občina Tržič/Comune di Monfalcone (GO) |- | style="text-align:left" | Mesto Trst/Città di Trieste (TS) |- |} == Izobraževanje v slovenskem jeziku == Šolstvo v slovenskem učnem jeziku vključuje mrežo [[vrtec|vrtcev]], [[osnovna šola|osnovnih šol]] ter nižjih in višjih [[srednja šola|srednjih šol]]. Gre za šole v slovenskem učnem jeziku, razen v primeru dvojezičnega šolskega centra v [[Špeter Slovenov|Špetru Slovenov]]. Učni programi slovenskih šol so skladni s tistimi iz siceršnjih šol v Italiji, z dodatkom [[slovenščina|slovenskega jezika]] in [[Slovenska književnost|književnosti]] ter dodanih vsebin zgodovine in zemljepisa. Slovenske šole je na današnjem ozemlju Tržaške in Goriške pokrajine zagotovila [[Marija Terezija]] leta 1774, delovanje slovenkih šol je bilo prekinjeno, po dodelitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Italijanski kraljevini na podlagi [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] (1920) med letoma 1927 in 1945, zaradi fašističnih ukrepov. Z uvedbo Gentilejeve šolske reforme (Zakon 2185 z dne 1.10.1923) je italijanska država uvedla prepoved poučevanja slovenskega jezika na šolah. V kratkem času je bilo, na podlagi tega zakona, do leta 1930 ukinjenih na Goriškem in na Tržaškem nad 60 šol s slovenskim učnim jezikom.<ref>Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožuje, stran 58, Založba Lipa, Koper 1999, ISBN 961-215-028-1</ref><ref>Pavel Strajn, La Comunità Sommersa – Gli Sloveni in Italia dalla A alla Ž, pagina 173 , ZTT - Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1992</ref><br/> [[File:Šola.jpg|420x420px|thumb|right|Zakon 38/2001 je omogočil v [[Špeter Slovenov|Špetru]] odprtje [[Dvojezična šola Pavla Petričiča|državne večstopenjske šole]], ki jo je leta 2022 obiskovalo več kot 240 otrok, učencev in dijakov.<ref>Gruden, Živa: Dvajset korakov. Zavod za slovensko izobraževanje LithoStampa, Špeter 2005</ref><ref>https://www.primorski.eu/se/po-desetih-letih-v-spetrski-soli-spet-manj-kot-250-otrok-IC1040912</ref>]] [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Državnega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu]]Le po drugi svetovni vojni je bila Slovencem v Italiji spet vrnjena možnost rabe slovenskega jezika na obveznih šolah, zajamčena z zakonom št. 1012 z dne 19.07.1961.<ref>{{Navedi splet|title=LEGGE 19 luglio 1961, n. 1012 - Normattiva|url=https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1961-07-19;1012|website=www.normattiva.it|accessdate=2023-04-22}}</ref> Slovenskega šolstva niso imeli Slovenci Videmske pokrajine do osemdesetih let preteklega stoletja, ko so v [[Špeter Slovenov |Špetru Slovenov]] ustanovili svoj dvojezični šolski center, ki je bil leta 2001 podržavljen.<ref>{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=11&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=10. 2. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2002 je slovenske šole obiskovalo 3207 učencev in dijakov, kar pomeni 38 % upad v preteklih 25 letih. Spreminja se tudi narodnostna sestava učencev in dijakov: po ocenah poznavalcev jih le nekaj več kot tretjina izhaja iz čistih slovenskih družin (to je skupina z največjim upadom deleža), druga tretjina so otroci iz mešanih zakonov, preostala tretjina pa otroci iz italijanskih družin (številni od njih s slovenskimi predniki). Prav zadnja skupina beleži največji porast deleža. Razen javnih šol manjšinska skupnost organizira zasebne šole glasbe in poklicno izobraževanje. Ostala šolska infrastruktura sta dijaška domova v Trstu in Gorici ter izobraževalni konzorcij Slov.I.K. Slovenščina se na univerzitetni ravni v okviru lektoratov poučuje v več italijanskih mestih vključno s Trstom, Vidmom in Rimom. Manjšinsko šolstvo se spopada z zapiranjem šol zaradi manjšanja števila otrok, posebnim izvajanjem programa in neustreznostjo prostorov, dilemo omejevanja vpisa neslovenskih otrok v šole in s političnimi odločitvami italijanske vlade glede finančnih sredstev za šole.<ref>{{navedi splet |url=http://www.skgz.org/slovensko-solstvo-v-italiji |title=Slovensko šolstvo v Italiji |first=Nataša |last=Paulin |publisher=SKGZ |accessdate=15. 1. 2012}}</ref> == Gospodarstvo == Gospodarska podlaga je bila bistvena za siceršnje življenje manjšinske skupnosti, a je doživela katastrofo v devetdesetih letih po spremembi političnih razmer v regiji. Danes se gospodarstvo snuje na novih podlagah meddružbenega posredovanja, čezmejnega sodelovanja idr. Gospodarska dejavnost skupnosti je bila živahna že pred prvo svetovno vojno ([[zadružništvo]], [[obrt]], [[založništvo]], [[bančništvo]], kmetijstvo). Kmetijstvo je bila tradicionalna panoga slovenskega življa na območju, ta je z živili oskrboval Trst, Gorico, [[Reka, Hrvaška|Reko]] in ostala mesta v regiji. Ribištvo v Tržaškem zalivu med [[Štivan]]om in Trstom je tudi del identitete skupnosti, vir pomembnih etnoloških ostankov, a je slovenska ribiška dejavnost zamrla po drugi svetovni vojni.<ref name="Volpi Lisjak" /> Slovenski gospodarstveniki so leta 1917 v Trstu ustanovili celo ladjarsko družbo [[Oceania]], a se je ta nedolgo zatem po rapalski pogodbi preselila na Reko in se kasneje združila z Jadransko plovidbo.<ref>{{navedi knjigo |last=Pahor |first=Milan |authorlink= |author2= |year=1998 |title=Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj: pregled gospodarskih dejavnosti Slovencev na področju sedanje dežele Furlanije - Julijske krajine: 1848-1998 |publisher=Slovensko deželno gospodarsko združenje |location=Trst |id= |cobiss=1606380}}</ref> Gospodarske družbe Slovencev v obdobju italijanskega fašizma niso imele slovenskega značaja. Po drugi svetovni vojni se je manjšinsko gospodarstvo kljub zapletenim političnim razmeram (a vendarle zaradi sproščenega mejnega režima) razvijalo dobro. Cvetela je predvsem [[logistika|logistična]] in posredniška dejavnost, kjer so številna mala podjetja služila kot posrednik med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi tokovi. V tem obdobju je preko manjšinskih struktur potekala več kot polovica blagovne menjave med državama. Ta navezanost na obmejne razmere je bila usodna za manjšinsko gospodarstvo po koncu hladne vojne, ko so v kratkem obdobju propadla na meddržavno posredovanje vezana podjetja. Sledila je gospodarska kriza znotraj skupnosti in prezaposlovanje številnih Slovencev v italijansko govoreča delovna okolja. Danes so največji zaposlovalci s slovensko govorečim delovnim okoljem mediji in šolske ustanove. Večji del preostalega gospodarstva sestavljajo mala družinska podjetja. Slovenski gospodarstveniki so slabo vključeni v velike gospodarske družbe regije (med njimi [[Tržaško pristanišče]], [[ladjedelnica|ladjedelnica]] [[Fincantieri]], [[zavarovalnica Generali]] ter tovarna [[Zanussi-Electrolux]] v nekoliko odmaknjeni [[pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]]). Tudi v tradicionalno slovenskih okoljih Furlanije - Julijske krajine pa so nosilci gospodarske iniciative Italijani. Za gospodarstvo je pomembna [[Zadružna kraška banka|Zadružna kraška banka Trst Gorica]], v Gorici pa finančna delniška družba [[KB1909]], ki povezuje različna manjšinska podjetja, njene obveznice pa so vključene v trg [[Ljubljanska borza|Ljubljanske borze]]. Gospodarske družbe slovenske skupnosti so združene v [[Slovensko deželno gospodarsko združenje]] (SDGZ) in [[Kmečka zveza|Kmečko zvezo]].<ref name="mima gospodarstvo">{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=17&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Gospodarska dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=3. 3. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Slovenska skupnost se je v današnjem obdobju dobro uveljavila kot nadaljnji posredovalec pri sodelovanju na regionalni ravni, tudi pri čezmejnem sodelovanju. Družbi [[Servis (podjetje)|Servis]] in [[Euroservis]] poslujeta s svetovalnimi storitvami pri čezmejnih projektih.<ref name="mima gospodarstvo" /> Manjša trgovska podjetja skupnosti, ki trgujejo s stereotipno italijanskimi proizvodi (med njimi [[delikatesa|delikatese]], [[moda|modni izdelki]], notranja bivalna oprema), imajo primerjalno prednost na sosednjem trgu Slovenije. Premalo izkoriščeni potenciali se skrivajo tudi v tradicionalno slovenskem kmetijstvu tržaškega in goriškega zaledja, predvsem v gojenju [[Sredozemlje|sredozemskih]] pridelkov ter sodobnejših, [[sonaravno kmetijstvo|sonaravnejših]] in manj intenzivnih oblikah kmetijstva v občutljivem [[kras|kraškem svetu]]. Zaradi sprostitve mejnih režimov in carin so čezmejne gospodarske priložnosti z investicijami v Slovenijo sicer bolje izkoristili gospodarstveniki iz Italije. Nekatere večje naložbe pa so bile usmerjene tudi v obratno smer, prav na območje slovenske skupnosti. Med drugim je svojo ladjedelnico v [[Tržič, Italija|Tržiču]] ustanovilo slovensko podjetje [[Seaway]], medtem ko podjetje [[Pipistrel]] vzpostavlja proizvodni obrat za letala v Gorici.<ref>{{navedi novico |url=http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/03/v_gorici_postavitev_temeljnega_kamna_podjetja_pipistrel.aspx |title=V Gorici postavitev temeljnega kamna podjetja Pipistrel |date=17. 3. 2012 |work=SiOL.net |accessdate=9. 4. 2012}}</ref> == Organiziranost == <div style="font-size: 75%"> {| align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#eff2ff" |- ! style="border-bottom:solid #bbb 1px;"| Organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji |- ! style="background-color:#cbd5ff"| Krovni organizaciji |- | [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] (SKGZ) |- | [[Svet slovenskih organizacij]] (SSO) |- ! style="background-color:#cbd5ff"| Raziskovalne institucije |- | [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI) |- | [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) |- |[[Knjižnica Dušana Černeta]] (KDČ) |- | Odsek za zgodovino NŠK |- | [[Inštitut za slovensko kulturo]] |- ! style="background-color:#cbd5ff"| Gospodarske organizacije |- | [[Slovensko deželno gospodarsko združenje]] (SDGZ) |- | [[Slovensko gospodarsko združenje]] (SGZ) |- | [[Kmečka zveza]] |- ! style="background-color:#cbd5ff"| Politične stranke |- | [[Slovenska skupnost]] |- | Slovenska komponenta [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] |- | Slovenska komisija [[Stranka komunistične prenove|Stranke komunistične prenove]] |- | [[Stranka italijanskih komunistov]] |- ! style="background-color:#cbd5ff"| Kulturne in športne organizacije |- | [[Zveza slovenskih kulturnih društev]] (ZSKD) |- | [[Slovenska prosveta]] |- | [[Zveza slovenske katoliške prosvete]] (ZSKP) |- |[[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst]] (ZCPZ) |- | [[Planika (društvo)|Slovensko kulturno središče Planika]] |- | [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI) |- |[[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) |- | [[Športno združenje Olympia]] |- ! style="background-color:#cbd5ff"| Mediji |- | [[Primorski dnevnik]] |- | [[Slovenska redakcija RAI]] in [[Radio Trst A]] |- | [[Novi glas]] (tednik) |- | [[Mladika (revija)|Mladika (mesečnik)]] |- | [[Goriška Mohorjeva družba]] |- | [[Založništvo tržaškega tiska]] (ZTT) |- |[[Mladika (založba)]] |- | [[Novi Matajur]] (tednik) [[Dom (časopis)|Dom]] (petnajstdnevnik) |- | [[Galeb (revija)|Galeb]] (mladinska revija) |- | [[Pastirček (revija)|Pastirček]] (otroški list) |} </div> Slovenska narodna skupnost v Italiji je najštevilčnejša, najbolje organizirana in politično zastopana od vseh slovenskih skupnosti v sosednjih državah. Razvita je razvejana kulturna in športna dejavnost, v preteklosti je bilo temu dobra podlaga močno gospodarstvo. Vendarle se pojavlja problem [[demografski upad|demografskega upada]], katerega posledica so stari kadri in problem vključevanja mladih v organizirano življenje, pa tudi na vseh ravneh prisotna politična delitev manjšinske skupnosti. Skupnost je politično prisotna v [[senat Italijanske republike|italijanskem senatu]] in [[italijanske dežele|deželnih]], [[italijanske pokrajine|pokrajinskih]] ter [[italijanske občine|občinskih]] telesih. === Organizacije in politična zastopanost === Posamezna kulturna in športna društva, gospodarske organizacije in raziskovalne institucije združujeta krovni organizaciji [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] (SKGZ) in [[Svet slovenskih organizacij]] (SSO). Prva je nastala v nestabilnem obdobju razmejevanja Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954 in uveljavljala svojo levo, pro-jugoslovansko agendo, ki jo je zagovarjala večina članov skupnosti. Katoliško usmerjen del manjšine (poznavalci ga ocenjujejo na tretjinski delež celotne skupnosti<ref>{{navedi revijo |author=Mamić, Tino |year=2005 |title=SSk, edina slovenska politična stranka v Italiji - Bolje je biti Slovenec kot Italijan |journal=Primorske novice |volume=59 |issue=5. 6. 2005 |pages= |publisher=Primorske novice |url= |accessdate= }}</ref>) je bil prezrt s strani socialistične Jugoslavije, svojo politično moč je zato organiziral v stranko [[Slovenska skupnost (stranka)|Slovenska skupnost]] (SSk; 1975) in leto kasneje ustanovil še svoj krovni Svet slovenskih organizacij. Obe krovni organizaciji imata svoje odbore na ravni treh pokrajin. Ideja o združevanju političnih moči v novih političnih okoliščinah združene Evrope zaradi zgodovinskih nesoglasij še ni obrodila sadov, a se (odvisno od obdobja in trenutnega vodilnega kadra) organizaciji dogovarjata o skupnih stališčih navzven skupnosti. Edina stranka, osnovana na nacionalnih temeljih, je [[Slovenska skupnost (stranka)|Slovenska skupnost]]. Njeni predstavniki so v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine in v pokrajinskih svetih ali odborih Trsta in Gorice, številčneje pa so zastopani na občinski ravni. Del skupnosti, tradicionalno pripaden levi politiki in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]], pa se večinoma povezuje v levo usmerjene vseitalijanske stranke: slovenska komponenta [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]], slovenska komisija [[Stranka komunistične prenove (Italija)|Stranke komunistične prenove]], [[Stranka italijanskih komunistov]]. Članica italijanske Demokratske stranke je tudi [[Tatjana Rojc]], pripadnica skupnosti, na zadnjih volitvah izvoljena v [[senat Italijanske republike|senat]]. [[senator Italijanske republike|Senatorji]] kot pripadniki slovenske skupnosti, tradicionalno zastopane v senatu s po nekaj člani, so pomembni za vplivanje na manjšinska vprašanja, četudi kot člani vseitalijanskih strank niso neposredni zastopniki slovenske skupnosti. Slovenska skupnost je bila izrazito zastopana v Kraški [[gorska skupnost|gorski skupnosti]] (oblika lokalne samouprave v Italiji), ki pa je bila kasneje ukinjena kljub prizadevanjem za ohranitev in kasnejšo ponovno oživitev zaradi velikega pomena za Slovence. === Raziskovalne institucije === Iz manjšinske skupnosti izhaja več izobražencev in raziskovalcev, ki se poleg ostalega ukvarjajo tudi s samim zgodovinskim razvojem in današnjimi socialnimi, geografskimi in političnimi vprašanji skupnosti. V namen raziskovanja manjšine je bil leta 1974 ustanovljen tudi [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI) v Trstu. V okviru [[Narodna in študijska knjižnica|Narodne in študijske knjižnice]] v Trstu deluje tudi Odsek za zgodovino in etnografijo, v Špetru pa Inštitut za slovensko kulturo raziskuje predvsem jezik in kulturo, podobno kot raziskovalni oddelek slovenskega kulturnega središča [[Planika (društvo)|Planika]] v [[Ukve|Ukvah]]. V Trstu je tudi [[Knjižnica Dušana Černeta]], ki zbira specifično gradivo o Slovencih po svetu in je izredno zanimiva za raziskovalce. === Kultura in šport === Kulturna dejavnost je tradicionalni temelj manjšinske skupnosti, ki se je v preteklosti mnogokrat borila za svoj obstoj ob večinskem narodu prav z ohranjanjem kulturne identitete. Danes je kulturna dejavnost razvejana in živahna v vseh treh pokrajinah skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. To je še posebej pomembno v Videmski pokrajini, kjer je skupnosti ob pomanjkanju pravnih in institucionalnih temeljev preostajala le večinoma amaterska kulturna dejavnost. V Trstu in Gorici deluje več knjižnic (najpomembnejša med njimi [[Narodna in študijska knjižnica]]), več manjših knjižnih zbirk pa je najti v posameznih kulturnih društvih manjših naselij. Manjšinska založniška dejavnost omogoča izdajanje lastne literature, ki jo je med drugim mogoče kupiti v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.<ref>{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=12&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Kulturna dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=14. 1. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slovensko stalno gledališče]] v Trstu je od leta 1977 uvrščeno med poklicne [[gledališče|gledališke]] ustanove v Italiji. Gledališke in koncertne dejavnosti organizira tudi slovenski [[Kulturni dom Gorica|kulturni dom v Gorici]] in kulturni center [[Lojze Bratuž]] iz Gorice. Že od leta 1946 deluje [[Radijski oder]], ki snema radijske oddaje in dramska dela ter sinhronizira risanke v slovenščini za [[Radio Trst A]]. Obstajajo tudi amaterske gledališke skupine v okviru lokalnih kulturnih društev. Vsaki dve leti se v [[Mavhinje|Mavhinjah]] dogaja [[Zamejski festival amaterskih dramskih skupin]]. Glasbena dejavnost ima med Slovenci v Italiji pomembno tradicijo posebej na področju [[pevski zbor|zborovskega petja]] in [[godba|godb]]. Za glasbeno dejavnost skrbita [[Glasbena matica Trst|Glasbena matica]] in [[Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel]], prav tako pa so tu aktivna lokalna kulturna društva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=29&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Glasbena dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=2012-01-14 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V [[Števerjan]]u poteka letni [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|festival]] slovenske [[narodno-zabavna glasba|narodno-zabavne glasbe]], mednarodni glasbeni in likovni festival [[Postaja Topolove]] v odmaknjeni vasi [[Topolovo, Italija|Topolovo]] v Beneški Sloveniji pa je uveljavljen v evropskem merilu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/30/ |title=Topolovo od vasi na obrobju do preporoda po zaslugi Postaje |first=Tjaša |last=Gruden |publisher=Primorski dnevnik |accessdate=28. 12. 2011 |archive-date=2014-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140330022837/http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/30/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140330022837/http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/30/ |date=2014-03-30 }}</ref> Likovni ustvarjalci skupnosti se združujejo v Društvu za umetnost KONS, likovne razstave pa so med drugim pripravljene v Narodni in študijski knjižnici. Več manjših galerij se nahaja po manjših naseljih prostora: [[Opčine]], [[Repen]], [[Špeter Slovenov|Špeter]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=32&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Likovna umetnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=17. 2. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vsakoletni mednarodni simpozij Arteden je prirejen v [[Lonjer]]ju in ima širši evropski značaj, še posebej za umetnike manjšinskih skupnosti Evrope.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arteden.org/index |title=Mednarodna likovna delavnica Arteden |publisher=Slovensko kulturno društvo Lonjer - Katinara |accessdate=17. 2. 2012 |archive-date=2012-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314125546/http://www.arteden.org/index |url-status=dead }}</ref> Več kot 100 slovenskih kulturnih društev povezujejo 3 zveze društev ([[Zveza slovenskih kulturnih društev]], [[Slovenska prosveta]] v Trstu, [[Zveza slovenske katoliške prosvete]] v Gorici). Večinoma gre za lokalno dejavnost: krožki za otroke, pevski zbori, jezikovni in praktični tečaji, [[taborniki|taborniška]] in [[skavti|skavtska]] srečanja, organizacija prireditev ipd., ki pa je bistvenega pomena za slovensko narodno skupnost in njen obstoj. Omembe vredni so [[Študijski dnevi Draga]], ki se nepretrgoma odvijajo od leta 1966 (od leta 1976 na [[Opčine|Opčinah nad Trstom]]) in so pomembno prispevali tudi k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. S športom se organizirano ukvarja več kot 50 društev (vključenih v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]]), v katera je vključenih okoli 7.000 ljudi na sezono. V glavnem gre za amaterski šport, a se nekatere ekipe in posamezniki vključujejo in dosegajo vidne rezultate na profesionalni ravni. Profesionalni športniki iz slovenske manjšinske skupnosti so v preteklosti nastopali tako za italijanske kot slovenske reprezentance. [[olimpijske igre|Olimpijske]] medalje sta za italijanske reprezentance v preteklosti osvojila kolesar [[Jurij Uršič]] ([[poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]]) in odbojkar [[Matej Černic]] ([[poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=14&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Športna dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=20. 3. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Folklorne in tradicionalne prireditve === {{multiple image | align = center | image1 = Kraška ohcet v Velikem Repnu pri Trstu 1968 (6).jpg | width1 = 20px | caption1 = Kráška óhcet je prireditev, ki temelji na zgodovinskih in etnoloških zapisih kraških ljudskih ženitovanjskih šeg iz druge polovice 19. stoletja. | image2 = Slovenian celebration in Basovizza in 2010.jpg | width2 = 265 | caption2 = Slovenci v Italiji oblečeni v ljudsko nošo na priložnostni svečanosti | image3 = Carnevale carsico Opicina 2011.jpg | width3 = 500px | caption3 = Kraški pust je ena najbolj obiskanih vsakoletnih prireditev slovenske skupnosti }} === Mediji === Medijska dejavnost skupnosti obsega [[tisk|tiskane medije]], [[radio]]-[[televizija|televizijo]] in založništvo. Med tiskanimi mediji je zgodovinsko pomemben [[Primorski dnevnik]] iz [[Trst]]a, pomembno naklado ima tudi tedenski ''[[Novi glas]]'' iz Gorice ter v narečju pisani tednik ''[[Novi Matajur]]'' in katoliški štirinajstdnevnik ''[[Dom (časopis)|Dom]]''. Edina mesečna revija, ki še redno izhaja, je [[Mladika (revija)|''Mladika'']] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladika.com/|title=Mladika|accessdate=29.8.2004|website=Mladika|publisher=Mladika trst}}</ref> Izhajajo tudi druga mladinska in tematska glasila, kot na primer [[Galeb (revija)|Galeb]], [[Pastirček (revija)|Pastirček]], [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] ... Radio-televizijski program zagotavlja deželna postaja [[RAI]]. [[Radio Trst A]] dnevno oddaja okoli 12,5 ur radijskega programa v slovenščini, šele od leta 1995 dalje pa je mogoče spremljati večerni televizijski program [[slovenska redakcija RAI|slovenske redakcije RAI]] v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=15&lang=slo&PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Mediji slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=20. 3. 2012 |archive-date=2012-07-11 |archive-url=https://archive.today/20120711185318/http://encyc.reefnet.gov.sy/?page=entry&id=153416 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120711185318/http://encyc.reefnet.gov.sy/?page=entry&id=153416 |date=2012-07-11 }}</ref> Pripadniki manjšinske skupnosti spremljajo tudi radio-televizijske programe iz Slovenije, a signal [[RTV Slovenija]] ne seže v nekatera manjšinska območja Videmske pokrajine. Založniške hiše [[Mladika (založba)|Mladika]], [[Založništvo tržaškega tiska]], [[Založba Most]] in [[Goriška Mohorjeva družba]] omogočajo izdajanje publikacij večinoma manjšinskih ustvarjalcev. Vendarle je manjšinska literatura le skromno zastopana in slabše prepoznavna na širšem slovenskem trgu. == Znane osebnosti == {{Glej tudi|Seznam Slovencev v Italiji}}[[Slika:Matevz_ravnikar.jpg|thumb|160px|'''[[Matevž Ravnikar]]''',<br />Tržaški škof od 1815 do 1845]][[File:Ivan Nabergoj.jpg|thumb|160px|'''[[Ivan Nabergoj]]''', leta 1873 je bil prvič izvoljen v državni zbor na Dunaju]] [[Slika:Ivan Nepomuk Glavina-Tržaško-koperski Škof.png|sličica|222x222_pik|[[Janez Nepomuk Glavina]] Tržaško - koperski škof doma iz Boršta v Dolini pri Trstu, je bil velik slovenski rodoljub]] [[Slika:Josip Pangerc 1908 (cropped).jpg|sličica|181x181_pik|[[Josip Pangerc]], nadžupan v Dolini pri Trstu, deželni poslanec in odbornik, narodni buditelj in kulturnik]] Iz slovenske skupnosti v Italiji izhajajo nekatere pomembne osebnosti različnih področij. V celotnem slovenskem prostoru so dobro uveljavljeni literati [[Vladimir Bartol]], [[Igo Gruden]], [[Miroslav Košuta]], [[Boris Pahor]], [[Alojz Rebula]] idr., zgodovinarja [[Jože Pirjevec]] in [[Marta Verginella]], novinar [[Jurij Gustinčič]], slikar [[Avgust Černigoj]], nogometni trener [[Edoardo Reja]] in drugi. === Politiki === * [[Ivan Nabergoj]], v svojem času med najvidnejšimi slovenskimi politiki na Primorskem in poslanec v državnem zboru na Dunaju * [[Josip Pangerc]] - deželni poslanec in odbornik v istrskem deželnem zboru in v deželnem zboru kraljevine Italije, nadžupan dolinske občine in narodni buditelj * [[Engelbert Besednjak]] - politik in publicist * [[Stojan Spetič]] - novinar, učitelj in politik * [[Mitja Ribičič]] - politik v SFRJ in partizan * [[Ivan Regent]] - komunistični aktivist === Raziskovalci === * [[Vojko Bratina]] - fizik * [[Milko Brezigar]] - ekonomist * [[Lavo Čermelj]] - fizik * [[Boris Furlan]] - pravnik * [[Boris M. Gombač]] - zgodovinar * [[Miran Košuta]] - literarni zgodovinar * [[Julius Kugy]] - alpinist in pisatelj * [[Niko Kuret]] - etnolog * [[Alessio Lokar]] - ekonomist * [[Boris Merhar]] - literarni zgodovinar * [[Pavle Merkù]] - muzikolog, lingvist in skladatelj * [[Boris Paternu]] - literarni zgodovinar * [[Jože Pirjevec]] - zgodovinar * [[Marija Pirjevec]] - literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Edvard Rusjan]] - letalec in pionir motornega letenja * [[Mirko Rupel]] - literarni zgodovinar * [[Igor Škamperle]] - sociolog in prevajalec * [[Božo Škerlj]] - antropolog * [[Lidija Glavina]] - ekonomistka * [[Marta Verginella]] - zgodovinarka in antropologinja * [[Sergij Vilfan]] - zgodovinar === Književniki === * [[Vladimir Bartol]] - pisatelj * [[Lojzka Bratuž]] - pisateljica * [[Andrej Budal]] - pisatelj in prevajalec * [[Marij Čuk]] - pisatelj * [[Rafko Dolhar]] - pisatelj in alpinist * [[Igo Gruden]] - pesnik * [[Dušan Jelinčič]] - pisatelj in alpinist * [[Miroslav Košuta]] - pesnik * [[Nada Kraigher]] - pisateljica * [[Marija Mijot]] - pisateljica * [[Boris Pahor]] - pisatelj * [[Bruna Marija Pertot]] - pisateljica * [[Alojz Rebula]] - pisatelj * [[Alojzij Remec]] - pisatelj * [[Alojzij Res]] - pisatelj in prevajalec * [[Ivan Rob]] - pisatelj * [[Aldo Rupel]] - pisatelj * [[Smiljan Samec]] - pisatelj * [[Marko Sosič]] - pisatelj in režiser * [[Silvester Škerl]] - prevajalec in urednik * [[Vladimir Truhlar]] - pesnik in teolog * [[Stanko Vuk]] - pesnik === Igralci in glasbeniki === * [[Lojze Bratuž]] - zborovodja, skladatelj in protifašist * [[Edi Bucovaz]] - glasbenik in pevec * [[Miranda Caharija]] - igralka * [[Ferdo Delak]] - gledališki režiser * [[George Dolenz]] - igralec * [[Boris Kobal]] - igralec in režiser * [[Anita Kravos]] - igralka * [[Sergej Verč]] - igralec, režiser in pedagog * [[Marij Kogoj]] - skladatelj * [[Elvira Kralj]] - igralka * [[Zoran Lupinc]] - glasbenik * [[Andro Merkù]] - komik * [[Denis Novato]] - harmonikar * [[Mirko Polič]] - skladatelj * [[Ubald Vrabec]] - skladatelj === Slikarji === * [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist * [[Franc Kavčič]] - slikar * [[Avgust Černigoj]] - slikar in grafik * [[Gojmir Anton Kos]] - slikar in profesor * [[Livio Možina]] - slikar * [[Zoran Mušič]] - slikar, grafik in risar * [[Stanislav Rapotec]] - slikar in častnik * [[Lojze Spacal]] - slikar in grafik * [[Lojze Špacapan]] - slikar * [[Jožef Tominc]] - slikar === Novinarji === * [[Sergio Canciani]] - novinar * [[Barbara Gruden]] - novinarka * [[Jurij Gustinčič]] - novinar * [[Miran Hrovatin]] - snemalec * [[Alessandro Saša Ota]] - časnikar, snemalec, fotograf in kulturni delavec * [[Demetrij Volčič]] - novinar in politik * [[Sergio Tavčar]] - športni novinar * [[Vojmir Tedoldi]] - novinar === Arhitekti in oblikovalci === * [[Franko Luin]] - tipograf in esperantist * [[Edo Mihevc]] - arhitekt * [[Marko Pozzetto]] - arhitekt, umetnostni zgodovinar in univerzitetni profesor v Trstu * [[Boris Podrecca]] - arhitekt * [[Branko Simčič]] - arhitekt, urbanist in umetnik * [[Viktor Sulčič]] - arhitekt === Verske osebnosti === * [[Frančišek Borgia Sedej]] - slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof in metropolit * [[Ivan Nepomuk Glavina]] - nadškof * [[Kazimir Humar]] - duhovnik in kulturni delavec * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] - duhovnik, publicist in kulturni delavec * [[Jakob Ukmar]] - duhovnik in pisatelj * [[Virgil Šček]] - duhovnik in politik * [[Ivan Trinko]] - duhovnik, pesnik in prevajalec * [[Božo Zuanella]] - duhovnik in zgodovinar * [[Arturo Blasutto]] - duhovnik * [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar * [[Jernej Legat]] - škof in teolog === Športniki === * [[Matej Černic]] - odbojkar * [[Arianna Bogatec]] - jadralka * [[Jan Budin]] - košarkar * [[Claudia Coslovich]] - metalka kopja * [[Samo Kokorovec]] - kotalkar * [[Marko Lokar]] - košarkar * [[Loris Manià]] - odbojkar * [[Katja Milič]] - namizna tenisačica * [[Lojze Mužina]] - boksar * [[Edoardo Reja]] - nogometaš in trener * [[Tanja Romano]] - kotalkarica * [[Marko Verginella]] - košarkar * [[Boris Vitez]] - košarkar * [[Sandra Vitez]] - odbojkarka === Protifašistični aktivisti === * [[Zorko Jelinčič]] - ustanovitelj organizacije [[TIGR]] * [[Pinko Tomažič]] - komunistični aktivist * [[Anton Ukmar|Anton Ukmar (partizansko ime Miro)]] - partizanski poveljnik * [[Ferdo Bidovec]] - antifašističen * [[Fran Marušič]] - antifašističen * [[Ivan Regent]] - komunistični aktivist === Druge osebnosti === * [[Lambert Ehrlich]] - teolog, etnolog in politik * [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen === Znani Italijani slovenskega rodu === * [[Danilo Dolci]] - sociolog (mati Slovenka iz Sežane) * [[Gregor Fučka]] - košarkar * [[Franco Giraldi]] - scenarist in filmski režiser (mati tržaška Slovenka) * [[Gaetano Kanizsa]] - psiholog (mati tržaška Slovenka) * [[Guglielmo Oberdan]] - [[iredentizem|iredentist]] (mati goriška Slovenka) == Glej tudi == * [[Beneška Slovenija]] * [[Primorska]] * [[Slovenska obala]] * [[Istra]] * [[Zgodovina Slovenije]] == Sklici == {{refsez|2}} == Literatura == * Brezovnik Branko: ''Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev'' Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 {{COBISS|ID=258617088}} * Bajc Gorazd; Jagodic Devan: ''Pre-misliti manjšino (zv. 1) - Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir'' 2008, Koper - Trst, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI {{COBISS|ID=3305196}} * Bogatec Norina; Bufon Milan: ''Pre-misliti manjšino (zv. 2) - Slovenci v Italiji in skupni slovenski kulturni prostor po padcu meje - anketa med člani slovenskih društev v Italiji'' 2008, Koper - Trst, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI {{COBISS|ID=3303660}} * {{navedi knjigo |last=Bezin |first=Erika |authorlink= |author2=Dolhar, Poljanka |year=2011 |title=Kako lep je Trst - prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici |publisher=Založništvo tržaškega tiska |location=Trst |id= |cobiss=4437228}} * {{navedi knjigo |last=Brezigar |first=Sara |authorlink= |author2= |year=2004 |title=Politike promocije manjšinskih jezikov: primer slovenske jezikovne manjšine v Italiji: magistrsko delo |publisher=Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani |location=Ljubljana |id= |cobiss=214615040}} * {{navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |authorlink= |author2= |year=2001 |title=Družbeno-gospodarski položaj manjšin v zgornjem Jadranu |publisher=Land Kärnten |location=Celovec |id= |cobiss=17300834}} * {{navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |authorlink= |author2= |year=2002 |title=Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes |publisher=Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin, Inštitut za narodnostna vprašanja, Znanstveno-raziskovalno središče RS |location=Koper |id= |cobiss=120714240}} * Brezovnik Branko: ''Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev'' Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 {{COBISS|ID=258617088}} * {{navedi knjigo |last=Rudl |first=Mirjam |authorlink= |author2= |year=2009 |title=Učinki vstopa Slovenije v Evropsko unijo in schengenski prostor na položaj manjšin ob slovensko-italijanski meji |publisher=Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem |location=Koper |id= |cobiss=512527232 |url=http://share.upr.si/fhs/PUBLIC/diplomske/Rudl-Mirjam.pdf }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo |last=Vidali |first=Zaira |authorlink= |author2=Vincoletto, Roberta |year=2007 |title=Vabilo k spoznavanju manjšin: slovenska narodna skupnost v Italiji ter italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se predstavljata |publisher=SLORI, Italijanska unija |location=Trst, Koper |id= |cobiss=11089485}} * {{navedi revijo |author=Volpi Lisjak, Bruno |year=2009 |title=Prisotnost Slovencev skozi stoletja na Jadranskem morju |journal=Studia Iustinopolitana |volume=2 |issue=1 |pages=277–286 |publisher=Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper |url= |accessdate= }} * {{navedi revijo |author=Zupančič, Jernej |year=2002 |title=Narodne manjšine - dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije |journal=Dela |volume=18 |issue= |pages=299–315 |publisher=Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_18/22%20zupancic.pdf |accessdate= |archive-date=2011-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110626115959/http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_18/22%20zupancic.pdf |url-status=dead }} == Glej tudi == * [[Svobodno tržaško ozemlje]] * [[Tržaško vprašanje]] *[[Seznam Slovencev v Italiji]] {{kategorija v Zbirki|Slovene minority in Italy|Slovenska manjšina v Italiji}} == Zunanje povezave == * [http://www.slovita.info slovita.info] nova spletna stran Slovencev v Italiji, pridobljeno 5. julija 2024 * [http://www.slori.org/ Slovenski raziskovalni inštitut] * [http://www.knjiznica.it/ Narodna in študijska knjižnica Trst] * [http://www.tusmodoma.eu/home_sl/ Tu smo doma - obiščite zamejstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407195116/http://www.tusmodoma.eu/home_sl |date=2012-04-07 }} * [http://www.slomak.net/slovenes_in_italy/index_sl/C4 SloMAK (Slovenska manjšinska koordinacija) - Slovenci v Italiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017053902/http://www.slomak.net/slovenes_in_italy/index_sl/C4 |date=2012-10-17 }} * [http://www.lintver.it/cultura-letteratura-cracina1.html Mons. Angelo Cracina - Gli slavi della Val Natisone] * [https://mitteleuropa-institute.org Zgodovinski arhiv Pangerc - Dolina pri Trstu] '''Krovni organizaciji''': * [http://www.skgz.org/ Slovenska kulturno-gospodarska zveza] * [http://www.ssorg.eu/ Svet slovenskih organizacij] '''Mediji''': * [http://www.primorski.eu/ Primorski dnevnik] * [[Mladika (revija)|Mladika]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladika.com/|title=Mladika|accessdate=29.08.2024|website=https://www.mladika.com/|publisher=Mladika}}</ref> * [http://www.noviglas.eu/ Novi glas] * [http://www.novimatajur.it/ Novi Matajur] * [http://www.rai.it/dl/tgr/regioni/PublishingBlock-dedef792-6367-4de7-b42b-f7c79190b6a4.html Arhiv TV dnevnikov slovenske redakcije RAI] * [http://primorske.si/Priloge/Limes.aspx Limes - priloga Primorskih novic o slovenski skupnosti v Italiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120328101521/http://www.primorske.si/Priloge/Limes.aspx |date=2012-03-28 }} [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji|*]] [[Kategorija:Zamejski Slovenci]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Italiji]] {{zvezdica}} 1nseq2hu22mo38412sopiw55dkiel7r 0 334253 6732238 6607561 2026-08-07T13:51:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732238 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Milan Erič}}{{Počisti}}{{Infopolje Oseba}} '''Miran Erič''' [míran érič] (vzdevek "Pac"), [[Slovenci|slovenski]] [[akademski slikar]], {{ill|podvodni arheolog|en|Underwater archaeology}}, [[konservator]], [[potapljač]], [[jamar]], * [[9. februar]] [[1959]], [[Maribor]], † [[22. maj]] [[2023]], [[Ljubljana]]{{Navedi vir}} ==Življenjepis== Rojen je mami Ljudmili Wieser (Milka), učiteljici in ravnateljici iz [[Slovenji Plajberk|Slovenjega Plajberka]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], ter očetu Milojku Eriću, oficirju 4. armade iz [[Gornja Crnuća|Gornje Crnuće]] (Gornja [[Vraćevšnica]] blizu [[Gornji Milanovac|Gornjega Milanovca]]). Njegov brat je slikar, ilustrator, filmski animator in profesor na ALUO [[Milan Erič]].<ref>{{Citat|title=Miran Erič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/174711985|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> ==Izobrazba== Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru, srednjo kadetsko šolo za miličnike pa v [[Tacen|Tacnu]] med leti 1973 in 1976. Po zaključeni srednji šoli je prakso opravil na Postaji milice Ljubljana Center in nato služboval kot [[policist|miličnik]] na Postaji milice [[Ribnica]] do 1981 leta. Leta 1981 so ga mladinke in mladinci Zveze socialistične mladine Slovenije Ribnica izvolili za občinskega sekretarja [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]]. V teh letih se je pridružil Društvu za raziskovanje jam Ribnica. Kot {{ill|jamski potapljač|en|cave diving}} je med leti 1985 in 1998 deloval v Jamarski reševalni službi.<ref>[https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-jamarska-resevalna-sluzba/ss-jrs-p-zgodovina Jamarska reševalna služba]</ref> Po študiju na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški akademiji]] (1982-84) se je leta 1984 vpisal na [[Akademija za likovno umetnost v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je zaključil dodiplomski študij [[slikarstvo|slikarstva]]. Pet svojih velikih platen, ki jih je naslikal še v času študija, je leta 2014 podaril Fakulteti za računalništvo in informatiko za njihovo novo stavbo.<ref>Narvika Bovcon. [http://eprints.fri.uni-lj.si/3751/1/ERIC.pdf Nova zgradba FRI UL z umetniškim pridihom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181102173622/http://eprints.fri.uni-lj.si/3751/1/ERIC.pdf |date=2018-11-02 }}, ''[[Likovne besede]] / Artwords'' 104:28-33, 2016, {{COBISS|ID=1537330115}}</ref> Erič je nato na akademiji končal še specialistični študij na področju zaščite mokrega lesa. Z [[Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani| Oddelkom za arheologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je začel sodelovati leta 1992.<ref>[http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/OFakulteti/zgodovina/zbornik_web_.pdf ''Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181216210851/http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/OFakulteti/zgodovina/zbornik_web_.pdf |date=2018-12-16 }}, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2009, str. 59, {{COBISS|ID=41027938}}</ref> Takrat je vpisal magistrski študij, ki ga je leta 1998 zaključil z nalogo ''Moker les iz arheoloških najdišč v Sloveniji''. ==Raziskovalno delo== Iz [[Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani| Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete UL]], kjer je deloval kot raziskovalec se je leta 2005 preselil na ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), kjer je kot konservator deloval na področju raziskovanja in zaščite {{ill|podvodna dediščina|lt=podvodne dediščine|en|UNESCO Convention on the Protection of the Underwater Cultural Heritage}}. Miran Erič se je ukvarjal z razvojem 3D metodologij dokumentiranja podvodnih najdišč, raziskavami na področju zgodnjih plovil, razvojem metodologij konserviranja mokrega lesa ter rabo in dediščino {{ill|Slikovni jezik|lt=slikovnega jezika|en|Visual language}}. Na področju 3D dokumentiranja je Erič skoraj 20 let sodeloval z Laboratorijem za računalniški vid na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]], ki ga je vodil [[Franc Solina]]. Na svojo pobudo je s skupino raziskovalcev na področju zgodnjih plovil iz cele Evrope (ambasadorjev) leta 2015 ustanovil mednarodno pobudo ''Early Watercraft - A global perspective of invention and development'', ki je leta 2020 štela že 110 individualnih in 32 institucionalnih ambasadorjev iz 53 držav na vseh celinah.<ref>[https://www.academia.edu/12294339/EWA_Global_Initiative_Early_Watercraft_-_A_global_perspective_of_invention_and_development._The_First_Ambassadors_Meeting_Minutes Global Initiative: Early Watercraft - A global perspective of invention and development : The First Ambassadors Meeting Minutes], Vrhnika, Slovenia, 19-23 April 2015, {{COBISS|ID=1536326083}} </ref> <ref>[https://www.academia.edu/20006732/Proposal_of_the_Global_Initiative_EarlyWatercraft_A_global_perspective_of_invention_and_development_EWA Global Initiative: Early Watercraft - A global perspective of invention and development : proposal of the initiative], {{COBISS|ID=1536750787}} </ref> <ref>[https://www.facebook.com/groups/1661713817382855/ Mednarodna delovna skupina: Early Watercraft - A global perspective of invention and development] </ref> Kot podvodni arheolog je sodeloval na mnogih domačih in tujih arheoloških projektih ter je več kot dve desetletji s prispevki sodeloval na mednarodnih kongresih.<ref>[https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ljubljansko-barje-in-ljubljanica-sta-svetovni-arheoloski-fenomen.html Ljubljansko barje in Ljubljanica sta svetovni arheološki fenomen : Miran Erič, podvodni arheolog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180427202601/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ljubljansko-barje-in-ljubljanica-sta-svetovni-arheoloski-fenomen.html |date=2018-04-27 }}, Sobotna priloga, [[Delo (časopis)|Delo]] 54(266):26-28, 16. november 2012, {{COBISS|ID=264674048}}</ref> <ref>Miran Erič, arheolog. [https://www.academia.edu/12880480/Miran_Erič_Fire_house_watercraft_Miran_Erič_arheolog_Ogenj_hiša_čoln Ogenj, hiša, čoln]. De facto 4(24):48-55, junij 2015, {{COBISS|ID=294511872}} </ref> <ref>Miran Erič, [https://www.delo.si/sobotna/danes-sploh-ne-vemo-kaj-nam-odplavlja.html Danes sploh ne vemo, kaj nam odplavlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180527183305/http://www.delo.si/sobotna/danes-sploh-ne-vemo-kaj-nam-odplavlja.html |date=2018-05-27 }}, Sobotna priloga, [[Delo (časopis)|Delo]] 59(132):39-41, 10. junij 2017, {{COBISS|ID=296001280}}</ref> V okviru [[Univerza za tretje življenjsko obdobje|Univerze za tretje življenjsko obdobje]] in [[KUD France Prešeren]] je bil med leti 1988-90 in 1992-2013 mentor skupine slikarjev amaterjev "Želve".<ref>[https://www.academia.edu/3530437/TURTLES_22_1985-2007_Contributions_to_the_visibility_of_peripheral_painting_activity_in_Slovenia Želve(?) 22: 1985 - 2007 : prispevki k prepoznavnosti obrobnih slikarskih dejavnosti v Sloveniji]. Ljubljana, KUD France Prešeren in Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, 2007, {{COBISS|ID=235941376}}</ref> == Viri == {{sklici}} == Izbrana bibliografija == <div style="font-size:smaller"> * [[Miran Erič]], član uredništva in tehnični urednik zbirke ''[https://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige Arheologija na avtocestah Slovenije]'', Ljubljana, ZVKDS, 2006-2010, {{COBISS|ID=250760960}} * [[Miran Erič]], [[Andrej Gaspari]] (urednika). ''[https://www.academia.edu/3530560/Submerged_Past_archaeology_of_the_aquatic_environments_and_underwater_cultural_heritage_exploring_in_Slovenia Potopljena preteklost : arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji : zbornik ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki (1884-2012)]''. Didakta, Radovljica, 2012, {{COBISS|ID=262228224}} * [[Miran Erič]]. [https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1260/2047-4970.3.4.597 "New reflections on the protection of World heritage in the future : global symbolic meaning of autochthonous and indigenous origins of water navigation"]. ''International journal of heritage in the digital era'' 3(4):597-612, 2014, {{COBISS|ID=37886469}} * [[Miran Erič]], [[Andrej Gaspari]], [[Katarina Čufar]], [[Franc Solina]], Tomaž Verbič. [http://av.zrc-sazu.si/Si/65/Eric_AV_65.html "Zgodnjerimska ladja iz Ljubljanice pri Sinji Gorici = Early Roman barge from the Ljubljanica River at Sinja Gorica"]. ''Arheološki vestnik'' 65:187-254, 2014, {{COBISS|ID=10715476}} * Aleš Jaklič, [[Miran Erič]], Igor Mihajlović, Žiga Stopinšek, [[Franc Solina]]. [http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0305440315002447 "Volumetric models from 3D point clouds: The case study of sarcophagi cargo from a 2nd/3rd century AD Roman shipwreck near Sutivan on island Brač, Croatia"]. ''Journal of Archaeological Science'' 62 (October):143–152, 2015, {{COBISS|ID=1536404675}} * [[Miran Erič]], [[Franc Solina]]. [http://ckz.si/arhiv/265%20Grafiti/CKZ265_Notranja-134-147.pdf "Slikovni jezik in današnja (neskladna) raba"]. ''Časopis za kritiko znanosti'' 44(265):134-147, 2016, {{COBISS|ID=1537275075}}. * [[Miran Erič]], Enej Guček Puhar, Aleš Jaklič, [[Franc Solina]]. [https://www.researchgate.net/publication/339842814_The_Necessity_of_Changing_the_Methodology_of_Preserving_Waterlogged_Wooden_Objects_The_Case_of_a_Palaeolithic_Wooden_Point_from_the_Ljubljanica_River "The Necessity of Changing the Methodology of Preserving Waterlogged Wooden Objects : the Case of a Palaeolithic Wooden Point from the Ljubljanica River"]. ''Skyllis : Zeitschrift für Unterwasserarchäologie'' 18(2):174-185, 2018, {{COBISS|ID=1538532035}} * [[Miran Erič]], David Stopar, [[Franc Solina]], Katja Kavkler. [https://www.researchgate.net/publication/344666786_Reconceptualization_of_the_Contemporary_Maritime_Museum_Do_we_Really_Need_the_Original_Waterlogged_Wooden_Artefacts_and_Objects "Reconceptualization of the contemporary maritime museum. do we really need the original waterlogged wooden artefacts and objects"]. ''Skyllis : Zeitschrift für Unterwasserarchäologie'' 19(1/2):11-28, 2019, {{COBISS|ID=32571395}} * [[Miran Erič]], Enej Guček Puhar, Žiga Stopinšek, Aleš Jaklič, [[Franc Solina]]. [https://www.researchgate.net/publication/344666908_The_Significance_of_Detailed_Analysis_of_3D_Cloud_Points_Which_Include_Data_that_the_Human_Eye_Can_Overlook_The_Case_of_a_Flat-bottomed_Ship_from_the_Ljubljanica_River "The significance of detailed analysis of 3D cloud points which include data that the human eye can overlook : the case of a flat-bottomed ship from the Ljubljanica river"]. ''Skyllis : Zeitschrift für Unterwasserarchäologie'' 19(1/2):29-40, 2019, {{COBISS|ID=32538883}} </div> ==Posebna znanja== * potapljač [[CMAS]] (Confédération Mondiale des Activités Subaquatiques): **** four star diver * potapljač {{ill|IANTD|en|International Association of Nitrox and Technical Divers}} (International Association of Nitrox and Technical Divers): Advanced Nitrox diver * potapljač {{ill|ESDP|en|Scientific diving}} (European Scientific Diving Panel): Advanced European Scientific Diver ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih konservatorjev]] *[[seznam slovenskih jamarjev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski konservatorji]] [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] {{DEFAULTSORT:Erič, Miran}} 4w8eja7ioa5jls6s4w11wwvhqlduj4m 0 343931 6732464 6704528 2026-08-07T20:43:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Milavec''' ({{jezik-de|Johann Milavec}}<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03845 {{!}} Gornji Logatec {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/gornji-logatec/03845/?pg=18|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-30}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] izdelovalec [[orgle|orgel]], * [[21. februar]] [[1874]],<ref name=":0" /> [[Logatec]], † [[18. januar]] [[1915]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Blekova vas|Blekova vasi]] pri Gornjem Logatcu, sedaj Logatec, očetu Ivanu Milavcu in Katarini, rojeni Godina.<ref name=":0" /> Orglárske obrti se je od 21. septembra 1888 do 21. januarja 1892 učil pri mojstru [[Franc Goršič|Francu Goršiču]] v Ljubljani in ostal pri njem kot pomočnik do 18. maja 1895. Po odsluženi vojaščini je od 28. septembra 1898 do 14. oktobra 1900 delal v orglárski delavnici pri mojstru Krieglu. Ta ni bil uspešen, zato so ga boljši delavci začeli zapuščati, med njimi je bil tudi Milavec, a ni mogel dobiti naročil, čeprav je imel že od novembra 1900 svojo delavnico.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Prvo naročilo je dobil šele leta 1904 za orgle s 16 registri, ki jih je postavil v [[Dobrava pri Škocjanu|Dobravi pri Škocjanu]]. Delo je dobro uspelo, strokovnjaki so pohvalili zlasti dobro intonacijo. Milavca je pohvalil in ga priporočil tudi duhovnik in skladatelj [[Hugolin Sattner]]. Sledila so mnoga naročila, tako da je v desetih letih zgradil 37 orgel. Njegovo največje delo so orgle v ljubljanski [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] z 52 registri in 3 manuali.<ref name ="Leksikon"/> Slovijo tudi orgle na [[Bled]]u, [[Žiri|Žireh]] in nekaterih drugih krajih. Delal je tudi v [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Njegove [[orgle]] dokazujejo mojstrovo znanje in nadarjenost kar zadeva tehniko in še bolj intonacijo, ki je mehka, izrazita, registri pa se lepo in učinkovito spajajo v najrazličnejše kombinacije. Za nekatere Milavčeve orgle sta si izvirne in moderne omare zamislila [[Janez Vurnik]] (orgle na Bledu) in [[Ivan Vurnik]] (orgle v Žireh). == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=368368|avtor=Premrl Stanko|ime=Milavec Ivan|vir=SBL}} == Glej tudi == * [[Orglar]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Milavec, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 0vgbvuyt43qwt9of3tvvtkx6mbqiaue 6732467 6732464 2026-08-07T20:47:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Milavec''' ({{jezik-de|Johann Milavec}}<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03845 {{!}} Gornji Logatec {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/gornji-logatec/03845/?pg=18|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-30}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[21. februar]] [[1874]],<ref name=":0" /> [[Logatec]], † [[18. januar]] [[1915]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Blekova vas|Blekova vasi]] pri Gornjem Logatcu, sedaj Logatec, očetu Ivanu Milavcu in Katarini, rojeni Godina.<ref name=":0" /> Orglárske obrti se je od 21. septembra 1888 do 21. januarja 1892 učil pri mojstru [[Franc Goršič|Francu Goršiču]] v Ljubljani in ostal pri njem kot pomočnik do 18. maja 1895. Po odsluženi vojaščini je od 28. septembra 1898 do 14. oktobra 1900 delal v orglárski delavnici pri mojstru Krieglu. Ta ni bil uspešen, zato so ga boljši delavci začeli zapuščati, med njimi je bil tudi Milavec, a ni mogel dobiti naročil, čeprav je imel že od novembra 1900 svojo delavnico.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Prvo naročilo je dobil šele leta 1904 za orgle s 16 registri, ki jih je postavil v [[Dobrava pri Škocjanu|Dobravi pri Škocjanu]]. Delo je dobro uspelo, strokovnjaki so pohvalili zlasti dobro intonacijo. Milavca je pohvalil in ga priporočil tudi duhovnik in skladatelj [[Hugolin Sattner]]. Sledila so mnoga naročila, tako da je v desetih letih zgradil 37 orgel. Njegovo največje delo so orgle v ljubljanski [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] z 52 registri in 3 manuali.<ref name ="Leksikon"/> Slovijo tudi orgle na [[Bled]]u, [[Žiri|Žireh]] in nekaterih drugih krajih. Delal je tudi v [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Njegove [[orgle]] dokazujejo mojstrovo znanje in nadarjenost kar zadeva tehniko in še bolj intonacijo, ki je mehka, izrazita, registri pa se lepo in učinkovito spajajo v najrazličnejše kombinacije. Za nekatere Milavčeve orgle sta si izvirne in moderne omare zamislila [[Janez Vurnik]] (orgle na Bledu) in [[Ivan Vurnik]] (orgle v Žireh). == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=368368|avtor=Premrl Stanko|ime=Milavec Ivan|vir=SBL}} == Glej tudi == * [[Orglar]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Milavec, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 8h4hd29la8m3g008exz1n4u5zsz9fg2 6732587 6732467 2026-08-08T06:13:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. 6732587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Milavec''' ({{jezik-de|Johann Milavec}}<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03845 {{!}} Gornji Logatec {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/gornji-logatec/03845/?pg=18|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-30}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[21. februar]] [[1874]],<ref name=":0" /> [[Logatec]], † [[18. januar]] [[1915]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Blekova vas|Blekova vasi]] pri Gornjem Logatcu, sedaj Logatec, očetu Ivanu Milavcu in Katarini, rojeni Godina.<ref name=":0" /> Orglárske obrti se je od 21. septembra 1888 do 21. januarja 1892 učil pri mojstru [[Franc Goršič|Francu Goršiču]] v Ljubljani in ostal pri njem kot pomočnik do 18. maja 1895. Po odsluženi vojaščini je od 28. septembra 1898 do 14. oktobra 1900 delal v orglárski delavnici pri mojstru Krieglu. Ta ni bil uspešen, zato so ga boljši delavci začeli zapuščati, med njimi je bil tudi Milavec, a ni mogel dobiti naročil, čeprav je imel že od novembra 1900 svojo delavnico.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Prvo naročilo je dobil šele leta 1904 za orgle s 16 registri, ki jih je postavil v [[Dobrava pri Škocjanu|Dobravi pri Škocjanu]]. Delo je dobro uspelo, strokovnjaki so pohvalili zlasti dobro intonacijo. Milavca je pohvalil in ga priporočil tudi duhovnik in skladatelj [[Hugolin Sattner]]. Sledila so mnoga naročila, tako da je v desetih letih zgradil 37 orgel. Njegovo največje delo so orgle v ljubljanski [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] z 52 registri in 3 manuali.<ref name ="Leksikon"/> Slovijo tudi orgle na [[Bled]]u, [[Žiri|Žireh]] in nekaterih drugih krajih. Delal je tudi v [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Njegove [[orgle]] dokazujejo mojstrovo znanje in nadarjenost kar zadeva tehniko in še bolj intonacijo, ki je mehka, izrazita, registri pa se lepo in učinkovito spajajo v najrazličnejše kombinacije. Za nekatere Milavčeve orgle sta si izvirne in moderne omare zamislila [[Janez Vurnik]] (orgle na Bledu) in [[Ivan Vurnik]] (orgle v Žireh). == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=368368|avtor=Premrl Stanko|ime=Milavec Ivan|vir=SBL}} == Glej tudi == * [[Orglar]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Milavec, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] orb7dz9rm1iv4og7168awnn2qt4ojlb 0 343934 6732461 6700468 2026-08-07T20:40:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Goršič''', [[Slovenci|slovenski]] izdelovalec [[orgle|orgel]] * [[21. oktober]] [[1836]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[1898]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Franc Goršič, sin [[Martin Goršič|Martina Goršiča]] se je izdelovanja orgel učil pri več mojstrih. Leta 1864 je pričel izdelovati orgle v svoji delavnici v Ljubljani. Franc Goršič spada med najboljše slovenske orglarske mojstre, ki so ga cenili tako doma kot v tujini. V 39 letih je postavil 66 orgel. V Sloveniji jih je obstoječih še 35, skupno imajo 581 [[Register|registrov]]. Goršič izstopa tudi po velikem povprečnem številu registrov, sploh za svoj čas - 16,6. Med njegova večja dela sodijo orgle v Trnovem, pri frančiškanih (po Josefu Mavracherju le povečane in modernizirane) in uršulinkah v Ljubljani, pri frančiškanih v [[Kamnik]]u in v [[Novo mesto|Novem mestu]], v [[Vipava|Vipavi]], v [[Log, Budanje|Logu]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], v [[Ribnica|Ribnici]], [[Smlednik]]u, v Dolini pri Trstu in [[Stara Loka|Stari Loki]]. Več starejših orgel pa je obnovil in predelal. == Glej tudi == * [[Orglar]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=208969|avtor=Premrl Stanko|ime=Goršič Franc|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Goršič, Franc}} [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] hna4p9kr3a7p8r6rbwph6jbiko9oe2a 6732586 6732461 2026-08-08T06:12:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. 6732586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Goršič''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] * [[21. oktober]] [[1836]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[1898]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Franc Goršič, sin [[Martin Goršič|Martina Goršiča]] se je izdelovanja orgel učil pri več mojstrih. Leta 1864 je pričel izdelovati orgle v svoji delavnici v Ljubljani. Franc Goršič spada med najboljše slovenske orglarske mojstre, ki so ga cenili tako doma kot v tujini. V 39 letih je postavil 66 orgel. V Sloveniji jih je obstoječih še 35, skupno imajo 581 [[Register|registrov]]. Goršič izstopa tudi po velikem povprečnem številu registrov, sploh za svoj čas - 16,6. Med njegova večja dela sodijo orgle v Trnovem, pri frančiškanih (po Josefu Mavracherju le povečane in modernizirane) in uršulinkah v Ljubljani, pri frančiškanih v [[Kamnik]]u in v [[Novo mesto|Novem mestu]], v [[Vipava|Vipavi]], v [[Log, Budanje|Logu]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], v [[Ribnica|Ribnici]], [[Smlednik]]u, v Dolini pri Trstu in [[Stara Loka|Stari Loki]]. Več starejših orgel pa je obnovil in predelal. == Glej tudi == * [[Orglar]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=208969|avtor=Premrl Stanko|ime=Goršič Franc|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Goršič, Franc}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] ilbfg7da0i086tfvonwoo59jd5jwfbx 0 347249 6732295 5858688 2026-08-07T15:13:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCompetition|[[Univerzijada]]}} {{Srebrna medalja|[[Zimska univerzijada 2005|Innsbruck 2005]]|posamično K-90}} }} '''Monika Pogladič Marčinković''', [[Slovenci|slovenska]] [[smučarski skoki|smučarska skakalka]], * [[5. april]] [[1987]], [[Slovenj Gradec]]. Monika Pogladič je bila članica kluba SSK Ljubno BTC in slovenske reprezentance. Tekmovala je v času preden so bila za ženske organizirana tekmovanja za [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]]. == Tekmovalna kariera == Na mednarodnih prireditvah je nastopala med letoma 2004 in 2007. Lepe uspehe je dosegala že v starosti 17 let. Kariero je prekinila po dveh grdih padcih pri komaj dvajsetih letih.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/na-skakalnico-tudi-kot-mama.html|title= Na skakalnico tudi kot mama|accessdate= 29. avgust 2016|date= 8. februar 2015|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-09-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160911184731/http://www.delo.si/sport/zimski/na-skakalnico-tudi-kot-mama.html|url-status= dead}}</ref> === Celinski pokal === V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je tekmovala tri sezone, in sicer med letoma 2004 in 2007. Najuspešnejša je bila v svoji prvi, 2004-05, ko je v starosti komaj 17 let bila v seštevku kot najboljša Slovenka sedma s 478 osvojenimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/cup-standings.html?sector=JP&type=result&suchseason=2005&suchcup=COC&suchgender=L|title= Continental cup standings 2005 Ladies|accessdate= 29. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Že na svojem prvem nastopu v konkurenci ji je uspelo zavihteti se na oder za zmagovalce. To je bilo 23. julija 2004 v [[Park City]]ju, ko je bila tretja.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=90881&raceid=1803|title= Results: Park City, UT (USA), Continental Cup - Ladies' HS100, 23.07.2004|accessdate= 29. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Druga uvrstitev na stopničke ji je uspela 16. januarja 2005, ko je na domači prireditvi v [[Planica|Planici]] kot najbolje uvrščena Slovenka ponovno zasedla tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=90881&raceid=1821|title= Results: Planica (SLO), Continental Cup - Ladies' HS100, 16.01.2005|accessdate= 29. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> 12. februarja 2005 je dosegla svojo edino zmago v [[Baiersbronn]]u, [[Nemčija]], ko je slavila pred [[Maja Vtič|Majo Vtič]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=90881&raceid=1783|title= Results: Baiersbronn (GER), Continental Cup - Ladies' HS90, 12.02.2005|accessdate= 29. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> To je bila za Slovenijo prva zmaga v ženski konkurenci. Vsega skupaj je nastopila na 23 tekmah in bila devetkrat uvrščena med najboljšo deseterico.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/athlete-biography.html?sector=JP&competitorid=90881&type=result&category=COC&season=ALL&sort=&discipline=ALL&position=&place=&Submit=Search&limit=50|title= Biography results - Continental cup|accessdate= 29. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> === Zimska univerzijada 2005 === Na [[Zimska univerzijada 2005|Zimski univerzijadi 2005]] v [[Innsbruck]]u je osvojila srebrno medaljo na srednji skakalnici. == Osebno == Monika Pogladič poročena Marčinković ima enega brata, Matevža Pogladiča. Poročila se je 3.8.2013 s Petrom Marčinkovićem. Novembra 2011 se ji je rodil prvi sin Teo, septembra 2014 pa še drugi, Lan. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogladič, Monika}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] seot878vjqdtsfxnvy7joabn7aexv9t 0 347425 6732680 6238081 2026-08-08T09:29:23Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732680 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Retrospektiva | image = [[Slika:Retrospektiva naslovka.jpg]] | image_caption = Platnica prve slovenske izdaje iz l. 2008 | author = [[Avgust Demšar]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = detektivski roman | publisher = ''Založba Sanje'' | release_date = [[2008]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 286 | isbn = 978-961-6653-20-6 | oclc = 449254956 | preceded_by = Olje na balkonu | followed_by = Tanek led <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 232420864 | predmetne-oznake = detektivski roman, detektivi, umori, preiskave, Maribor | udk = 821.163.6-312.4 }} '''Retrospektiva, drugi primer inšpektorja Vrenka''' je izvirni slovenski detektivski roman. Napisal ga je [[Avgust Demšar]], izšel je leta 2008 pri založbi Sanje. Spada v serijo Primeri inšpektorja Vrenka. Retrospektiva je tipično žanrsko delo, napisano po pravilih za pisanje detektivk. Inšpektor Vrenko s sodelavci se ukvarja s primerom umora, ki se zgodi na likovni razstavi. Širši dogajalni prostor je [[Maribor]], dogajanje poteka v sodobnem času. == Vsebina == Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je povabljen na svečano otvoritev pregledne likovne razstave že pokojnega umetnika. Zbrana je mestna smetana Maribora in umetnikovi bližnji sorodniki. Večer se zaključi z umorom. Kmalu zatem se zgodi še en prikrit umor ter napad na eno izmed razstavljenih slik. Starejši detektiv Vrenko, ki se zanima za literaturo in kulturo, odpira zaprašene mape umetnikove likovne zapuščine, najde skromen razstavni katalog neznanega mladega kiparja, se odpelje v Trst ter poveže vse drobce. Njegov partner Marko Breznik, neizkušeni in preprost kriminalistični pripravnik zastopa vednost bralca. Med branjem osumimo cel kup oseb, pravega storilca pa nikakor ne moremo odkriti. Pronicljiv, malone vsevedni in malo čudaški detektiv Vrenko nas pripelje do razkritja na koncu. V sklepnem pogovoru nevedni pomočnik svojega inšpektorja povpraša vse tisto, kar zanima tudi bralca. == Zbirka == Retrospektiva je drugi roman iz serije Primeri inšpektorja Vrenka. Prvi v seriji je bil [[Olje na balkonu]] (2008), sledijo pa mu še Tanek led (2009), Evropa (2010), Hotel Abbazia (2011) ter Obsedenosti v času krize (2012). == Ocene in nagrade == Roman Retrospektiva Avgusta Demšarja je bil leta 2009 med desetimi nominiranci za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. == Izdaje in prevodi == Prva izdaja romana 2008 pri Založbi Sanje, trda vezava in broširana {{COBISS|ID= 232420864}} == Viri == *Demšar, A. (2008). Retrospektiva. Ljubljana: Sanje. *[http://www.sanje.si/knjigarna/retrospektiva.html Spletna stran založbe Sanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120612093112/http://www.sanje.si/knjigarna/retrospektiva.html |date=2012-06-12 }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} *[[Kriminalni roman]] *[[Seznam literarnih detektivov]] == Zunanje povezave == *[http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6712 Recenzija v Bukli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307134305/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6712 |date=2016-03-07 }} *[http://radio-dva.at/2009/06/retrospektiva/ Recenzija na Radio Dva - slovenska beseda na Koroškem] *[http://www.nasa-lekarna.si/sl/clanki/clanek/kaj-se-skriva-za-detektivom/ A. Demšar: Nekaj misli o kriminalnem in detektivskem romanu v reviji ''Naša lekarna'' (2008), št. 20] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170621090443/http://www.nasa-lekarna.si/sl/clanki/clanek/kaj-se-skriva-za-detektivom/ |date=2017-06-21 }} [[Kategorija:Knjige leta 2008]] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] 5x96zxtuwfp9spt3dkckmu52ttut8i2 0 348728 6732597 6618766 2026-08-08T06:25:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat., +1 kat. 6732597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Bogomil Valiček''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[22. oktober]] [[1922]], [[Ljubljana]], † [[27. januar]] [[1974]], [[Gorica]], Italija. == Življenje == Rodil se v družini [[Orglar|orglárja]] [[Josip Valiček|Josipa Valička]]. Poklica se je izučil v očetovi delavnici. Skupaj z očetom in bratom [[Jožef Valiček|Jožefom]] so v [[Gorica|Gorici]] delovali do [[20. stoletje|sredine 50. let 20. stoletja]], ko je delavnico prevzel Bogomil. Viri navajajo, da so vsi trije gradili orgle v [[Treppo Carnico|Treppu Carnico]] (danes v [[Treppo Ligosullo|Občini Treppo - Ligosullo]]).<ref name="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Bogomil Valiček je leta 1960 postavil nove orgle z manualoma in pedalom v [[Cerkev sv. Martina, Doberdob|župnijski cerkvi v Doberdobu]], ki so zamenjale prejšnje iz očetovega podjetja Caecilia. Leta 1960 je obnovil orgle v [[Bazovica|Bazovici]] in jim vgradil električni ventilator, 1963 pa v [[Cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Vincenca Pavelskega v [[Trst]]u, 1964 pa je z bratom zgradil orgle z manualoma in pedalom v [[Šempolaj|Šempolaju]]. Enake orgle sta postavila 1969 tudi v [[Boršt, Dolina|Borštu]]. Na [[Katinara|Katinari]] v Trstu sta popravila mehaniko ter spremenila foniko in nomenklaturo registrov. Leta 1970 sta zgradila orgle v [[Rojan|Rojanu]] v Trstu. V cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa v Trstu pa je prestavil orgle na [[kor]] nad glavni oltar.''<ref name="Leksikon" />'' == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Valiček, Bogomil}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] tqbck4vs3zyznyalbeik1kzupsbs8o1 0 352622 6732395 6569585 2026-08-07T17:04:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732395 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = NK Brežice 1919 | image = | fullname = Nogometni klub Brežice 1919 | nickname = Trgouci | founded = 25. September 1919 | ground = Stadion Brežice,<br />[[Brežice]] | capacity = 800 | chairman = {{flagicon|Slovenia}} Sandi Hervol | coach = {{flagicon|Slovenia}} Oskar Drobne | league = 3. SNL | season = 2024/25 | position = 2. | website = https://www.nkbrezice.si/ | pattern_la1= | pattern_b1= | pattern_ra1= | leftarm1=FF8C00 | body1=FF8C00 | rightarm1=FF8C00 |shorts1 = 000000 |pattern_so1 = _000000 | socks1 = 000000 |pattern_la2= |pattern_b2=_thinblackhoops |pattern_ra2= |pattern_sh2= |leftarm2=9ACCFF |body2=9ACCFF |rightarm2=9ACCFF |shorts2=9ACCFF |socks2=9ACCFF |fansgroup=Sokoli|kit=Capelli Sport}} '''Nogometni klub Brežice 1919''', krajše '''NK Brežice 1919''' ali preprosto '''Brežice''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]] iz [[Brežice|Brežic]]. Ustanovljen 25. 9. 1919, je osmi najstarejši nogometni klub v Sloveniji. Klub trenutno nastopa v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL Vzhod]], ki je tretji rang nogometa v Sloveniji. Klub igra domače tekme na Stadionu Brežice, ki sprejme 800 gledalcev. Celoten objekt zajema površino 24.748,50 m². Glavno igrišče, z naravno travo dimenzij 100m × 70m, je bilo posodobljeno leta 2019 in zadostuje standardnim zavezam za [[Prva slovenska nogometna liga|1.]] in [[Druga slovenska nogometna liga|2. slovensko nogometno ligo]]. Stadion, ki je le streljaj od bolnišnice in centra mesta je služil do pred kratkim [[Hrvaška nogometna reprezentanca|hrvaški nogometni reprezentanci]] kot pripravljalna baza pred tekmami. <ref>{{Navedi splet|url=http://sportnet.20minuta.hr/vijesti/405010/nogomet-reprezentacija/nema-zamjene-za-jelavica/|title=Članek o HRV reprezentanci v Brežicah|accessdate=2016-04-03|archive-date=2016-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160414091438/http://sportnet.20minuta.hr/vijesti/405010/nogomet-reprezentacija/nema-zamjene-za-jelavica/|url-status=dead}}</ref> Najstarejše selekcije nogometne šole nastopajo na vrhu slovenskega mladinskega nogometa. Mladinci (U19) nastopajo v 1. slovenski mladinski ligi EON NextGen, kadeti (U17) in starejši dečki (U15), pa nastopajo v 1. ligi U17/U15 MNZ Celje. Tudi mlajše selekcije so na najvišjih rangih v svojih starostnih razredih v Sloveniji. ==Zanimivosti== Po propadu kluba je bil ta znova ustanovljen leta 2013.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nkbrezice1919.com/zgodovina-kluba/obdobje-od-leta-1919-do-leta-1939/ |title=O ustanovitvi kluba na spletni strani NK Brežice 1919 |accessdate=2015-04-23 |archive-date=2018-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822105501/http://nkbrezice1919.com/zgodovina-kluba/obdobje-od-leta-1919-do-leta-1939/ |url-status=dead }}</ref> Največji uspeh so dosegli, ko so v sezoni 1984/85 igrali v tedanji prvi slovenski ligi. V novem klubu, ustanovljenem leta 2013, ali po osamosvojitvi Slovenije in razpadu prejšnjega kluba so v sezoni 2014/15 postali prvaki 4. slovenske nogometne lige (Medobčinska članska liga - MNZ Celje) in se nato po kvalifikacijah uvrstili v 3. slovensko nogometno ligo - sever (3. SNL Sever). Sezono kasneje (2015/16), so postali prvaki 3. SNL Sever in se nato skozi kvalifikacije uvrstili v 2. SNL. Članska ekipa je tako od sezone 2016/17, pa do sezone 2021/22 (šest let) igrala v [[2.SNL|drugi slovenski nogometni ligi]], kjer so v sezonah 2016/17 in 2020/21 zasedli najboljši dve uvrstitvi, visoko 4. mesto. Po slabih rezultatih so v sezoni 2021/22 zasedli 15. mesto in tako izpadli rang nižje. Najbolj znani igralci kluba, ki so kariero začeli v Brežicah so; centralni branilec [[Dejan Kelhar]], ki je bil tudi drugi reprezentant Slovenije iz Posavja, bočni branilec [[Gregor Sikošek]] ter vezist [[Niko Podvinski]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/nogomet/slovenci-usmiljeni-do-nemocnega-katarja.html |title=O prvi reprezentančni tekmi na kateri je igral Dejan Kelhar |access-date=2016-04-03 |archive-date=2016-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160418014829/http://www.delo.si/sport/nogomet/slovenci-usmiljeni-do-nemocnega-katarja.html |url-status=dead }}</ref> V odspredje pa že prihaja nova generacija brežiških nogometašev, katero v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski nogometni ligi]] predstavljata dva produkta nogometne šole [https://www.transfermarkt.com/jan-dapo/profil/spieler/874950 Jan Đapo] ([[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]]) in [https://www.transfermarkt.com/timotej-brkic/profil/spieler/964032 Timotej Brkić] ([[Nogometni klub Mura 05|ŠD NŠ Mura 05]]). ==Uvrstitve v Drugi ligi== {| border="1" cellpadding="7" style="border-collapse: collapse;" !style="background:#FF8C00;"|<font color="white">Sezona !style="background:#0099FF;"|<font color="white">Mesto |- | align=center|'''2016/17'''||align=center| <font color="red">''4.'' |- | align=center|'''2017/18'''||align=center| <font color="red">''12.'' |- | align=center|'''2018/19'''||align=center| <font color="red">''14.'' |- | align=center|'''2019/20'''||align=center| <font color="red">''14.'' |- | align=center|'''2020/21'''||align=center| <font color="red">''5.'' |- | align=center|'''2021/22'''||align=center| <font color="red">''15.'' |- |} == Moštvo sezone 2025/26 == {| class="toccolours" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" align="left" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" !colspan="3" align=center style="background-color:#FF6600;"|<span style="color: white;">Vratarji (GK) </span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | || {{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/vid-goricar/profil/spieler/403303 Vid '''GORIČAR'''] {{Birth date and age|1999|1|10| df=yes}} |- | || {{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/tijan-kroselj/profil/spieler/1338572 Tijan '''KROŠELJ'''] {{Birth date and age|2008|3|6| df=yes}} |- | || {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Tijan Krošelj|Neven '''MINARD''']] {{Birth date and age|2007|1|1| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" align="left" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" !colspan="3" align=center style="background-color:#FF6600;"|<span style="color: white;">Branilci (DF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | ||{{ikonazastave|SLO}} [https://www.transfermarkt.com/jakob-barboric/profil/spieler/1170626 Jakob '''BARBORIČ'''] {{datum rojstva in starost|2006|7|6}} |- | || {{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/luka-juhart/profil/spieler/928474 Luka '''JUHART'''] {{datum rojstva in starost|2004|6|2}} |- | || {{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/nik-cerjak/profil/spieler/1338573 Nik '''CERJAK'''] {{datum rojstva in starost|2003|7|17}} |- | || {{ikonazastave|Slovenia}} [https://www.transfermarkt.com/tian-mitic/profil/spieler/1170616 Tian '''MITIĆ'''] {{datum rojstva in starost|2006|6|10}} |- | ||{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/primoz-vidmar/profil/spieler/694289 Primož '''VIDMAR'''] {{datum rojstva in starost|2000|3|6}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] |- | || {{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/klaudio-lokar/profil/spieler/400689 Klaudio '''LOKAR'''] {{datum rojstva in starost|1993|4|24}} |- | |{{ikonazastave|HRV}} [https://www.transfermarkt.com/mihael-zorica/profil/spieler/892938 Mihael '''ZORICA'''] {{datum rojstva in starost|2001|11|20}} |- | |{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.nzs.si/tekmovanja/?action=igralecStat&id_igralca=98673 Nik '''STANIČ'''] {{datum rojstva in starost|2004|1|1}} |- | |{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/sergej-cicic/profil/spieler/1039171 Sergej '''ĆIĆIĆ'''] {{datum rojstva in starost|2004|2|27}} |- | |{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/mihael-sotler/profil/spieler/1443141 Mihael '''SOTLER'''] {{datum rojstva in starost|2006|1|1}} |- |} {| class="toccolours" style="margin: .30em; background-color#FFFFFF:;" align="left" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" !colspan="3" align=center style="background-color:#FF6600;"|<span style="color: white;">Vezisti (MF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | ||{{ikonazastave|SLO}} [https://www.transfermarkt.com/jaka-hervol/profil/spieler/553348 Jaka '''HERVOL'''] {{datum rojstva in starost|2000|7|10}} |- | ||{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/luka-krzan/profil/spieler/1170618 Luka '''KRŽAN'''] {{datum rojstva in starost|2006|2|20}} |- | |{{ikonazastave|Slovenia}} [https://www.nzs.si/tekmovanja/?action=igralecStat&id_igralca=92630 Jakob '''ČRPIČ'''] {{datum rojstva in starost|2003|9|10}} |- | ||{{ikonazastave|Slovenia}} [https://www.transfermarkt.com/jan-klaric/profil/spieler/1438828 Jan '''KLARIČ'''] {{datum rojstva in starost|2002|4|16}} |- | ||{{ikonazastave|Croatia}} [https://www.transfermarkt.com/luka-brlek/profil/spieler/945242 Luka '''BRLEK'''] {{datum rojstva in starost|2004|4|21}} |- | |{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/ziga-hervol/profil/spieler/1338574 Žiga '''HERVOL'''] {{datum rojstva in starost|2006|7|6}} |- |} {| class="toccolours" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" align="left" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" !colspan="3" align=center style="background-color:#FF6600;"|<span style="color: white;">Napadalci (FW)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> ! style="background-color:#FFFFFF;" align="center" |<span style="color:#030C43;"></span> | |- | || {{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/rok-gorenc/profil/spieler/911956 Rok '''GORENC'''] {{datum rojstva in starost|2001|3|6}} |- | || {{ikonazastave|Italy}} [https://www.nzs.si/tekmovanja/?action=igralecStat&id_igralca=238536 Wisdom Chibueze '''ERIKIGWE'''] {{datum rojstva in starost|2005|2|28}} |- | ||{{ikonazastave|Slovenija}} [https://www.transfermarkt.com/lev-sirk/profil/spieler/886355 Lev '''SIRK'''] {{datum rojstva in starost|2004|8|4}} |- | |{{ikonazastave|Croatia}} [https://www.transfermarkt.com/fran-belosa-fijan/profil/spieler/863561 Fran '''BELOŠA FIJAN'''] {{datum rojstva in starost|2002|11|17}} |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Glavni trener</span> |- | | |- |{{ikonazastave|Slovenija}} ||[https://www.transfermarkt.com/iztok-kapusin/profil/trainer/42385 Iztok '''KAPUŠIN'''] {{Birth date and age|1974|4|29| df=yes}} |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Pomočnik trenerja</span> |- | | |- |{{ikonazastave|Slovenia}}||[[Marjan Galič|Miroslav '''MOLAN''']] {{Birth date and age|1971|8|10| df=yes}} |} {{-}} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" ! colspan="2" align="center" bgcolor="#DDDDDD" |<span style="color:#000000;">Trener vratarjev</span> |- | | |- |{{ikonazastave|Slovenia}}||[https://www.transfermarkt.com/arne-lovse/profil/spieler/801282 Arne '''LOVŠE'''] {{Birth date and age|2002|9|22| df=yes}} |} ==Simboli ter oprema== V grbu kluba so tri najpomembnejše stavbe v mestu; [[Grad Brežice|grad]], [[Vodovodni stolp, Brežice|vodovodni stolp]] in most. Domača barva dresov kluba je oranžna, s črnimi hlačkami ter nogavicami. Rezervno različico pa sestavlja svetlo modro-črn dres in svetlo modre hlačke ter nogavice. Opremljevalec kluba je od 1. januarja 2022 ameriška znamka [[:en:Capelli_Sport|Capelli Sport]]. ==Nekdanji znani nogometaši== <div style="height:500px; overflow-y:auto; margin:0 auto; border:1px solid #BBB"> {{col-begin}} {{col-break|width=42%}} === slovenski === *{{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Gregor Sikošek]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Stane Lazanski]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Marjan Malus]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Niko Podvinski]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Ivan Veble]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Branko Veble]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Marjan Veble]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Tine Kržan]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Zvone Kolar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Vili Štemberger]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Zvone Lapuh]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Marjan Lapuh]] *{{flagicon|Slovenija}} [[Božo Suban]] *{{flagicon|Slovenija}} [[Dušan Suban]] *{{flagicon|Slovenija}} [[Vili Drobnič]] *{{flagicon|Slovenija}} [[Tine Drobnič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Boris Mirkac]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Marjan Mirkac]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Božo Kerin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Martin Kerin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Cveto Kerin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Srečko Denžič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Krešimir Tomin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Peter Predanič]] *{{flagicon|Slovenija}} [[Matjaž Savnik]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Roman Molan]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Petan]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Marko Mitič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Damir Panić]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Mitrovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Željko Račič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Peter Slakonja]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Marjan Galič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Polovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Matjaž Polovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Aleš Polovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Branko Elsner]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Jelko Kuzmin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Boris Kuzmin]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Zmago Hervol]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Miran Hervol]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Hervol]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Klemen Zorko]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Jernej Zorko]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Robert Zorko]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Daniel Zorko]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Miran Petelinc]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Jože Pintar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[David Bučar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Zofič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Vili Naraglav]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Mitja Kostrevc]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Miran Horžen]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Roman Kodrič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Bogdan Kožar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Robert Štauber]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Matevž Derenda]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Leo Erban]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Stepan]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Matej Zupančič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Anže Smukovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Matej Šekoranja]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Slavko Brdik]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Antoni Brdik]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Brdik]] *{{flagicon|Slovenia}}[[Tomaž Drugovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Rok Baznik]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Mitja Lovrinovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Jure Gramc]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Rok Budič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Tomše]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Anže Rožman]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Stane Rožman]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Janez Pavel Vrčko]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Denis Balagić]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Grega Babnik]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Jure Babnik]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Dorijan Ožvald]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Vinko Žerjav]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Peter Toporšič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Uroš Karalić]] *{{flagicon|Slovenia}} [[David Žmavc]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Sandi Rašovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Ivan Pavlovič]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Tomaž Kožar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Blaž Milar]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Rok Krajnc]] *{{flagicon|Slovenia}} [[Tadej Šepetavc]] {{col-break|width=58%}} === tuji === *{{flagicon|Cameroon}} [[Cedrick Deumaga]] *{{flagicon|Nigeria}} [[Gerald Diyoke]] *{{flagicon|Serbia}} [[Ljubomir Mijušković]] *{{flagicon|Serbia}} [[Stevo Krstić]] *{{flagicon|Serbia}} [[Vojo Stamenković]] *{{flagicon|Serbia}} [[Srbobran Jovanović]] *{{flagicon|Serbia}} [[Miladin Jevtić]] *{{flagicon|Serbia}} [[Petar Sokolović]] *{{flagicon|Serbia}} [[Siniša Tosić]] *{{flagicon|Serbia}} [[Milorad Savčić]] *{{flagicon|Serbia}} [[Ivan Petrović]] *{{flagicon|France}} [[Robin Bardi]] *{{flagicon|Korea}} [[Hyun-Jin Lee]] *{{flagicon|Kosovo}} [[Nebih Zeneli]] *{{flagicon|Kosovo}} [[Laudrim Ameti]] *{{flagicon|Austria}} [[Stefan Lazic]] *{{flagicon|Macedonia}} [[Petar Trajanovski]] *{{flagicon|Macedonia}} [[Blagoje Tušev]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Nedin Ajanović]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Mesud Lihić]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Atif Lipovac]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adis Hadžanović]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Nedo Turković]] *{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Ibrahim Sendić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Radoslav Pavičić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Josip Šagi]] *{{flagicon|Croatia}} [[Josip Ratkajec]] *{{flagicon|Croatia}} [[Dražen Vegel]] *{{flagicon|Croatia}} [[Matija Soldo]] *{{flagicon|Croatia}} [[Filip Soldo]] *{{flagicon|Croatia}} [[Marko Trojak]] *{{flagicon|Croatia}} [[Danijel Zlatar]] *{{flagicon|Croatia}} [[Ivan Vasilj]] *{{flagicon|Croatia}} [[Omar Seferović]] *{{flagicon|Croatia}} [[Antonio Azinović]] *{{flagicon|Croatia}} [[Mateo Tomiček]] *{{flagicon|Croatia}} [[Jurica Jeleć]] *{{flagicon|Croatia}} [[Miroslav Pejić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Ivan Puškarić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Emil Hamzagić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Roko Puljiz ]] *{{flagicon|Croatia}} [[Petar Turković]] *{{flagicon|Croatia}} [[Edi Horvat]] *{{flagicon|Croatia}} [[Marko Prskalo]] *{{flagicon|Croatia}} [[Karlo Stošić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Marko Crnoja]] *{{flagicon|Croatia}} [[Antonio Mišura]] *{{flagicon|Croatia}} [[Deni Bektaši]] *{{flagicon|Croatia}} [[Ante Džaja]] *{{flagicon|Croatia}} [[Ivan Mladiček]] *{{flagicon|Croatia}} [[Nikola Gatarić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Marko Šukser]] *{{flagicon|Croatia}} [[Saša Domić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Mirko Kramarić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Patrik Gugec]] *{{flagicon|Croatia}} [[Joško Karabatić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Matko Kramer]] *{{flagicon|Croatia}} [[Marko Zubak]] *{{flagicon|Croatia}} [[Ante Blažević]] *{{flagicon|Croatia}} [[Hrvoje Belak]] *{{flagicon|Croatia}} [[Toni Vidović]] *{{flagicon|Croatia}} [[Vinko Brumen]] *{{flagicon|Croatia}} [[Mateo Panadić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Luka Duvnjak]] *{{flagicon|Croatia}} [[Matija Komljenović]] *{{flagicon|Croatia}} [[Marko Perković]] *{{flagicon|Croatia}} [[Denis Bejdić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Petar Dodik]] *{{flagicon|Croatia}} [[Matko Ferić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Vlaho Veneti]] *{{flagicon|Croatia}} [[Ivan Modrić]] *{{flagicon|Croatia}} [[Luka Čagalj]] {{col-end}} </div> == Viri in opombe == {{sklici|1}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Brežice 1919]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]] [[Kategorija:Šport v Brežicah]] [[Kategorija:Ustanove v Brežicah]] [[Kategorija:NK Brežice| ]] 8e3rs9nqcz8m3nrrxscniub9eyshf5j 0 360110 6732231 6610071 2026-08-07T13:37:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732231 wikitext text/x-wiki '''Minister za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije''' je bil [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije|Ministrstva za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Funkcija ministra je bila prisotna v [[10. vlada Republike Slovenije|deseti]] in [[11. vlada Republike Slovenije|enajsti vladi Republike Slovenije]]. == Zakonodaja == Funkcija ministra za infrastrukturo in prostor je bila vzpostavljena 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za infrastrukturo in prostor|Ministrstva za infrastrukturo in prostor]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> S tem sta bili ukinjeni funkciji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrsa za okolje in prostor]] ter [[Minister za promet Republike Slovenije|ministra za promet]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je bil odgovoren minister za infrastrukturo in prostor so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130630015900/http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * infrastruktura, * promet, * energetika ''in'' * prostor. == Položaj v Evropski uniji == Minister za infrastrukturo in prostor je bil član [[Svet Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo|Sveta Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo]] (TTE), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za infrastrukturo in prostor: ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvonko Černač]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Maher]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 25. marca 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/igor-maher-je-odstopil.html |title=- Igor Maher je odstopil |access-date=2013-06-30 |archive-date=2013-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130601033334/http://www.delo.si/novice/politika/igor-maher-je-odstopil.html |url-status=dead }}</ref>) * [[Samo Omerzel]] (imenovan 2. aprila 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112638 - Uradni list RS, št. 29/2013, Sklep o imenovanju ministra]</ref> – prenehanje funkcije 18. septembra 2014<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/11_vlada_rs_marec_2013_september_2014/ |title=Vlada.si - Vlada Republike Slovenije od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014 |accessdate=2018-04-22 |archive-date=2016-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160123215236/http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/11_vlada_rs_marec_2013_september_2014/ |url-status=dead }}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] V tem mandatu se je funkcija ločila in sicer na dve funkciji: [[minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministra za infrastrukturo]] ter [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministra za okolje in prostor]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzip.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za prostor po državah|Slovenija]] 1z5ujstav82ejvkwj5i2exnhuz1odjg 0 360644 6732456 6610089 2026-08-07T20:34:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nejc P. Bečan''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[saksofonist]] in [[dirigent]], * [[30. december]] [[1984]], [[Kranj]]. Po končani gimnaziji v Kranju se je vpisal na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademijo za glasbo v Ljubljani]] in diplomiral leta 2009 iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]] ter glasbene teorije v razredu [[Jani Golob|Janija Goloba]]. Študij je nadaljeval na podiplomskem programu dirigiranja na [[Dunaj]]u.<ref name="Delo">{{navedi novice |url=http://www.delo.si/druzba/panorama/generacija-d-na-vaji-pred-koncertom-kranjskih-gimnazijcev.html |title=Generacija D: Na vaji pred koncertom kranjskih gimnazijcev |last=Ankele |first=Špela |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=22.4.2012 |accessdate=12.10.2013 |archive-date=2013-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014160953/http://www.delo.si/druzba/panorama/generacija-d-na-vaji-pred-koncertom-kranjskih-gimnazijcev.html |url-status=dead }}</ref><ref name="DSS">{{navedi splet| url=http://www.dss.si/nejc-becan-en |title=BEČAN Nejc |publisher=Društvo slovenskih skladateljev |accessdate=12.10.2013}}</ref> Med dodiplomskim študijem je ustvaril odmeven koncert za [[altovski saksofon]] in [[simfonični orkester]] z naslovom ''Concerned about the Saxophone'', za katerega je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]].<ref name="DSS"/> Od leta 2002 deluje kot dirigent in umetniški vodja revijskega orkestra gimnazije Kranj (2002), s katerimi vsako leto pripravi koncert.<ref name="Delo"/><ref>{{navedi splet| url=http://www.sigic.si/?mod=search&action=avtor&id=1529 |title=Nejc Bečan |work=Slovenski glasbenoinformacijski center |accessdate=12.10.2013}}</ref> Med njegovimi drugimi deli je glasbena podlaga za film ''[[Vampir z Gorjancev (film)|Vampir z Gorjancev]]'' režiserja [[Vinci Vogue Anžlovar|Vincija Vogue Anžlovarja]].<ref name="DSS"/> 7. julija 2014 je postal dirigent in umetniški vodja [[Policijski pihalni orkester|Policijskega pihalnega orkestra]].<ref>[http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/1398 Poveljniki, dirigenti in asistenti]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Policija.si, pridobljeno 19. maj 2016.</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.gorenjci.si/osebe/be%C4%8Dan-nejc/1309/ Gorenjci.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Facebook|nejc.becan}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bečan, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] c0ngp7xj66amtnhim6jx1zaltx6b1yh 0 361780 6732228 6690734 2026-08-07T13:32:15Z Nareto 77605 6732228 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =506 april 2026<br>1109 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' oz. '''BD-500''' (do leta 2018 BD - '''Bombardier Aerospace''' '''Cseries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih sodobnih potniških letal, ki so ga v celoti razvili v 21.stoletju in je zaradi tega grajeno bistveno bolj sodobno kot pa letala, ki so bila v osnovi dizajnirana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] 05b6f894o4udod5usptxfk31a8qj7vr 6732328 6732228 2026-08-07T16:07:28Z Nareto 77605 6732328 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =506 april 2026<br>1109 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' oz. '''BD-500''' (do leta 2018 BD - '''Bombardier Aerospace''' '''Cseries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih sodobnih potniških letal v celoti razvito v 21.stoletju ter grajeno zelo sodobno v primerjavi z letali, ki so bila zasnovana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] c0e4lohzfu1jpdt61du8i38j1k37vg0 6732331 6732328 2026-08-07T16:29:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732331 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =506 april 2026<br>1109 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' ali '''BD-500''' (do leta 2018 BD - '''Bombardier Aerospace''' '''Cseries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih sodobnih potniških letal v celoti razvito v 21.stoletju ter grajeno zelo sodobno v primerjavi z letali, ki so bila zasnovana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] 6db4g43yfrs5umvvitgn8uja61wq0h4 6732334 6732331 2026-08-07T16:39:57Z Nareto 77605 6732334 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =506 april 2026<br>1109 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' ali '''BD-500''' (do leta 2018 BD - '''Bombardier Aerospace''' '''Cseries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih potniških letal v celoti razvito v 21.stoletju ter grajeno zelo sodobno v primerjavi z letali, ki so bila zasnovana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] sqi6dydhnhty4hcorlbkq0ugnuvs90o 6732336 6732334 2026-08-07T16:44:24Z Nareto 77605 6732336 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =532 julij 2026<br>1106 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' ali '''BD-500''' (do leta 2018 BD - '''Bombardier Aerospace''' '''Cseries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih potniških letal v celoti razvito v 21.stoletju ter grajeno zelo sodobno v primerjavi z letali, ki so bila zasnovana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] 6ysznl31rl6nfqs136fpn7a7khg381k 4 361974 6732270 4094347 2026-08-07T14:56:43Z Pinky sl 2932 6732270 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila]] {{R from shortcut}} g5r40fsgvhtwrtiszdk7ktni2zc1h0g 4 361975 6732269 4094348 2026-08-07T14:56:15Z Pinky sl 2932 6732269 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila]] {{R from shortcut}} g5r40fsgvhtwrtiszdk7ktni2zc1h0g 4 361976 6732271 4094349 2026-08-07T14:57:04Z Pinky sl 2932 6732271 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila]] {R from shortcut}} 2acy3qs48htq4jm26dm2l61kfx4m9sf 6732273 6732271 2026-08-07T14:57:14Z Pinky sl 2932 {{R from shortcut}} 6732273 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila]] {{R from shortcut}} g5r40fsgvhtwrtiszdk7ktni2zc1h0g 0 364074 6732546 6494774 2026-08-08T00:51:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732546 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''Odsek za inteligentne sisteme''' je eden izmed odsekov elektronike in informacijskih tehnologij na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu »Jožef Stefan«]]. Glavna naloga odseka je razvoj novih metod in tehnologij za inteligentne [[Računalništvo|računalniške]] sisteme, ki so uporabni v [[Informacijska družba|informacijski družbi]], računalniških znanostih in [[Informatika|informatiki]] ter [[Računalniško omrežje|računalniških omrežjih]]. Področja dela na odseku: * [[Umetna inteligenca|umetna inteligenca]] v medicini, * [[Ambientalna inteligenca|ambientalna inteligenca]], * [[Računska inteligenca|računska inteligenca]], * [[Agentni sistemi|agentni sistemi]], * [[Jezikovne tehnologije|jezikovne tehnologije]], * [[Strojno učenje|strojno učenje]] Kompetence odseka obsegajo široko področje umetne inteligence, kar omogoča sodelovanje pri pripravi in reševanju zahtevnih raziskovalnih in aplikativnih projektov. == Nagrade == * zmaga na vsakoletnem tekmovanju v prepoznavanju aktivnosti EvAAL (2013) <ref name="EvAAL">{{navedi splet |url=http://evaal.aaloa.org/2013/results-2013 |title=Rezultati tekmovanja EvAAL }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * srebrna nagrada na [[Slovenski forum inovacij|Slovenskem forumu inovacij]] (2011) <ref name="sfi">{{navedi splet |url=http://www.foruminovacij.si/index.php?t=newsSFI&id=957 |title=Poročilo 6. Slovenskega foruma inovacij}}</ref> * nagrada TARAS na Industrijskem forumu inovacij (2011) == Glej tudi == * [[E-Turist|E-Turist]], aplikacija, plod razvoja v odseku == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://dis.ijs.si/ Odsek za inteligentne sisteme], uradna stran odseka [[Kategorija:Institut "Jožef Stefan"]] apdyyme6l64xczj2jdbcu6225kqd6zz 0 364391 6732184 6732069 2026-08-07T12:40:45Z Ljuba24b 92351 dp, po preverjanju navedenega, sem nekatere kot napačne zbrisala; tole bi bilo treba vse preveriti 6732184 wikitext text/x-wiki [[File:Orion Head to Toe.jpg|thumb|Mitološki grški junak Orion je eponim ozvezdja Orion, ki je prikazano tukaj, in s tem posredno tudi vesoljskega plovila Orion.<ref>{{cite web|url=http://www.aerospaceguide.net/spaceexploration/orion.html|title=Orion Spacecraft - Nasa Orion Spacecraft|work=aerospaceguide.net|date=15 July 2016|access-date=2 February 2013|archive-date=6 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806143308/http://www.aerospaceguide.net/spaceexploration/orion.html|url-status=live}}</ref>]] '''Eponim''' Eponim je [[samostalnik]], po katerem ali za katerega je nekdo ali nekaj poimenovan. [[Pridevnik]]i, izpeljani iz besede ''eponim'', so eponimni in eponimski. Eponimi se pogosto uporabljajo za časovna obdobja, kraje, inovacije, biološko nomenklaturo, astronomske objekte, umetniška dela in medije ter plemenska imena. Za eponime se uporabljajo različne ortografske konvencije. == Uporaba besede == Izraz ''eponym''(starogrško ''ἐπόνιμος'' (''a''.) dano kot ime, (''b''.) dajanje imena stvari ali osebi, ''ἐπί'' na + ''ὄνομα'', eolsko grško ''ὄνυμα'' ime)<ref name=OED>{{Cite web|url=https://www.oed.com/view/Entry/63655?redirectedFrom=eponym#eid|title=eponym, n. : Oxford English Dictionary|date=2019-10-26|website=OED Online|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026214030/https://www.oed.com/view/Entry/63655?redirectedFrom=eponym|archive-date=2019-10-26|access-date=2019-10-27}}</ref> deluje na več sorodnih načinov, vsi pa temeljijo na eksplicitnem odnosu med imenovanimi ljudmi, kraji ali stvarmi. Eponim se nanaša na osebo, kraj ali stvar, po kateri je nekdo ali nekaj poimenovan; ali na tega nekoga ali nekaj. Takšne stvari imajo eponimno razmerje. Na ta način je [[Elizabeta I. Angleška]] eponim elizabetinsko dobo, vendar se elizabetinsko obdobje lahko imenuje tudi eponim Elizabete I. Angleške. Eponimi so lahko poimenovani po stvareh ali krajih, na primer Downing Street 10, stavba, poimenovana po svojem uličnem naslovu. Pridevniki in glagoli so lahko eponimi. Pridevniki, izpeljani iz besede eponim, so eponimni in eponimski. Ko se [[Henry Ford]] imenuje »eponimni ustanovitelj podjetja Ford Motor Company«, imata njegov priimek ''Ford'' in ime podjetja za motorna vozila eponimno razmerje. Beseda ''eponim'' se lahko nanaša tudi na naslovni lik izmišljenega dela (kot je Rocky Balboa iz filmske serije ''Rocky''), pa tudi na istoimenska dela, poimenovana po svojih ustvarjalcih (kot je album ''The Doors'' skupine The Doors). [[Walt Disney]] je ustvaril istoimensko podjetje ''Walt Disney Company'', njegovo ime pa se podobno uporablja tudi v tematskih parkih, kot je Walt Disney World.<ref name=dictionary_com_eponym>{{cite web|title=eponym|url=http://dictionary.reference.com/browse/eponym|website=Dictionary.com|publisher=Dictionary.com LLC|access-date=30 December 2014|ref=dictionary_com_eponym|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041338/http://dictionary.reference.com/browse/eponym|url-status=live}}</ref><ref name=m-w_eponym>{{cite web|title=eponym|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/eponym|website=Merriam-Webster Online Dictionary|publisher=Merriam-Webster|access-date=30 December 2014|ref=m-w_eponym|archive-date=21 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160421210422/http://www.merriam-webster.com/dictionary/eponym|url-status=live}}</ref><ref name=dictionary_com_eponymous>{{cite web|title=eponymous|url=http://dictionary.reference.com/browse/eponymous?s=t|website=Dictionary.com|publisher=Dictionary.com LLC|access-date=30 December 2014|ref=dictionary_com_eponymous|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304052512/http://dictionary.reference.com/browse/eponymous?s=t|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == Obdobja so bila pogosto poimenovana po vladarju ali drugi vplivni osebnosti: * Eden prvih zabeleženih primerov eponimije se je zgodil v 2. tisočletju pred našim štetjem, ko so Asirci vsako leto poimenovali po visokem uradniku (''limmu''). * V [[Antična Grčija|antični Grčiji]g je bil istoimenski [[arhont]] najvišji [[magistrat]] v klasičnih Atenah. Istoimenski arhonti so služili enoletni mandat, ki je nosil ime tega določenega arhonta (npr. leto 594 pr. n. št. je bilo poimenovano po [[Solon]]u). Kasnejši zgodovinarji so navedli še en primer eponimije, ko so obdobje Aten v 5. stoletju označili kot ''Periklejevo dobo'' po njenem najvplivnejšem državniku [[Periklej]]u. * V [[Ptolemajsko kraljestvo|ptolemajskem Egiptu]] je bil glavni duhovnik [[Ptolemajski kult Aleksandra Velikega|Ptolemajskega kulta Aleksandra Velikega]] istoimenski duhovnik, po katerem so bila poimenovana leta. * [[Hebrejska Biblija]] razlaga izvor ljudstev skozi posameznike, ki nosijo njihovo ime. Jakob je bil preimenovan v ''Izrael'' (1 Mz 35,9) in njegovi sinovi (ali vnuki) so poimenovali prvotnih 12 izraelskih plemen, medtem ko naj bi bili Edomci (1 Mz 25,30), Moabci in Amonci (1 Mz 19,30–38), Kanaanci ({{bibl|1 Mz 9,20–27}}) in druga plemena (Kenejci, poimenovani po Kajnu (Kainovo življenje je podrobno opisano v {{bibl|1 Mz 4,1–16}}) poimenovani po drugih prvobitnih prednikih, ki so nosili njihovo ime. V večini primerov naj bi izkušnje in vedenje prednika nakazovali značilnosti ljudi, ki so prevzeli njihovo ime. * V [[Starorimska civilizacija|starem Rimu]] je bil eden od dveh formalnih načinov označevanja leta navedba dveh letnih konzulov, ki sta služila v tem letu. Na primer, leto, ki ga poznamo kot 59 pr. n. št., bi bilo opisano kot »konzulstvo Marka Kalpurnija Bibula in Gaja Julija Cezarja« (čeprav je bilo to leto v šali znano kot »konzulstvo Julija in Cezarja« zaradi nepomembnosti Cezarjevega dvojnika). V času cesarstva so se konzuli menjavali kar na dva meseca, vendar sta le dva konzula na začetku leta posodila svoja imena temu letu. * V krščanski dobi, ki je bila sama po sebi eponimna, so številna kraljeva gospodinjstva uporabljala eponimno datiranje po letih vladanja. [[Rimskokatoliška cerkev]] pa je sčasoma za širšo javnost in kraljevo družino uporabila shemo datiranja ''[[Anno Domini]]'' – ki temelji na [Jezusovo rojstvo|Jezusovem rojstvu]]. Standard leta vladanja se še vedno uporablja za statute in pravna poročila, objavljena v nekaterih delih Združenega kraljestva in v nekaterih državah Commonwealtha (Anglija je to prakso opustila leta 1963). * Vladne uprave se lahko imenujejo eponimno, kot sta ''Kennedyjev Camelot'' in ''Nixonova doba''. * Britanski monarhi so postali eponimni po vsem angleško govorečem svetu za časovna obdobja, modo itd. Elizabetinski, jurijanski, viktorijanski in edvardijanski so primeri teh. === Trendi === Politični trendi ali gibanja so pogosto poimenovani po vladnem voditelju. Primeri vključujejo Jacksonovo demokracijo, stalinizem, maoizem, Obamacare in thatcherizem. == Seznam znanih eponimov == * '''[[Adam (Sveto pismo)|Adam]]''' (Biblijski lik – [[Adamovo jabolko]]) * '''[[Adonis]]''' (grški mitološki lik – adonis (lep, čeden mladenič),<ref>{{cite web|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/Adonis|title=Adonis}}</ref> adonizem, [[Adonis (rastlina)|Adonis]], adonis (vrsta skinka),<ref name="BeolensWatkins2011">{{cite book|author1=Bo Beolens|author2=Michael Watkins|author3=Michael Grayson|title=The Eponym Dictionary of Reptiles|url=https://books.google.com/books?id=0F758vNQ0UUC&pg=PT22|date=6 September 2011|publisher=JHU Press|isbn=978-1-4214-0227-7|pages=22–}}</ref> Adonisov pas * '''akademija''' ([[Akademos]] grški mitološki lik) * [[Aleksander Veliki]], grško-makedonski osvajalec – '''[[Aleksandrija]]''', '''[[İskenderun]]''', [[Kandahar]], [[aleksandrin]], [[Iskanderkul]] * '''[[algoritem]]''' ([[Al Hvarizmi]], [[Iranci|iranski]] [[matematika|matematik]])<ref>{{Cite book|last=Daffa|first=Ali Abdullah al-|author-link=Ali Abdullah Al-Daffa|title=The Muslim contribution to mathematics|date=1977|publisher=[[Croom Helm]]|location=London|isbn= 978-0-85664-464-1}}</ref> * '''asasin''' (Assasini, fanatična muslimanska sekta iz 11. stoletja v [[Perzija|Perziji]]) * '''[[atlas]]''' ([[Atlas (mitologija)|Atlas]], titan iz [[Grška mitologija|grške mitologije]]) * '''[[baraba]]''' (zloglasni jetnikia, ki mu je bilo ime Jezus Baraba {{bibl|Mt 27,16}}) * '''[[baud]]''' (Enota baud je poimenovana po [[Émile Baudot|Émilu Baudotu]], izumitelju Baudotove kode za telegrafijo, in je predstavljena v skladu s pravili za enote SI.) * '''[[begonija]]''' (Michel Bégon, francoski kolonialni uradnik in naravoslovec)<ref>[https://en.wikipedia.org/wiki/Michel_B%C3%A9gon_(naturalist)]</ref> * '''[[bigot]]''' (Nathaniel Bigot, [[Angleži|angleški]] puritanec in učitelj) * '''[[bojkot]]''' (Charles Boycott, [[Irska|irski]] agent) * '''[[cepelin]]''' (grof [[Ferdinand von Zeppelin]], [[Nemci|nemški]] general) * '''[[dagerotipija]]''' (Jacques Daguerre, francoski umetnik in [[kemija|kemik]]) * [[dalija]] (Anders Dahl, švedski botanik) * '''[[decibel]]''' (Alexander Graham Bell, [[Američani|ameriški]] izumitelj) * '''[[dizel]]''' ([[Rudolf Diesel]], nemški inženir) * '''[[doberman]]''' ([[Friedrich Louis Dobermann]], nemški davčni izterjevalec, ki je pogosto s seboj vodil psa) * '''[[dolomit]]''' (Deodat de Dolomieu, francoski [[geologija|geolog]]) * '''[[favna]]''' ([[Faunus]], [[rimska mitologija|rimski bog]] travnikov in gozdov, [[Favna (boginja)|Favna]], boginja plodnosti, oz. [[Favn]], gozdni duh) * '''[[rastline|flora]]''' ([[Flora]], rimska boginja cvetja in mladosti) * '''[[forzicija]]''' (William Forsyth, angleški [[botanika|botanik]]) * '''[[giljotina]]''' (Joseph-Ignace Guillotin, francoski zdravnik) * '''[[goljat]]''' (Golijat, biblijski orjak) * '''[[hermafrodit]]''' (Hermafrodit, sin [[Hermes]]a in [[Afrodita|Afrodite]]) * '''[[higiena]]''' (Higeja, grška boginja zdravja) * '''[[huligan]]''' (Patrick Hooligan, irski razbojnik) * '''[[Perunika|iris]]''' (Iris, grška boginja nedolžnosti) * '''[[kanibal]]''' (Canibales, [[Krištof Kolumb|Kolumbovo]] ime za nekatera ljudožerska plemena) * '''[[kronologija]]''' ([[Kronos]], grški bog časa) * '''[[kvizling]]''' ([[Vidkun Quisling]], [[Norvežani|norveški]] izdajalec) * '''[[makadam]]''' (John Loudon McAdam, [[Škoti|škotski]] inženir) * '''[[marmelada]]''' (Joao Marmalado, [[Portugalci|portugalski]] čuvaj) * '''[[mazohizem]]''' (Leopold von Sacher-Masoch, [[Avstrijci|avstrijski]] pisatelj) * '''[[mentor]]''' (Mentor, [[Odisej]]ev prijatelj) * '''[[narcisa]]''' (Narcis, lik iz grške mitologije) * '''[[nestor]]''' (Nestor, [[Stara Grčija|grški]] starešina, kralj Pila) * '''[[nikotin]]''' ([[Jean Nicot]], francoski diplomat) * '''[[onanija]]''' (Onan, biblijski lik) * '''[[pasterizacija]]''' ([[Louis Pasteur]], francoski [[kemija|kemik]]) * '''[[Nalivno pero|penkalo]]''' ([[Eduard Slavoljub Penkala]], [[Hrvati|hrvaški]] izumitelj) * '''[[pralina]]''' (César de Choiseul, grof Plessis-Praslin, francoski feldmaršal) * '''[[rentgen]]''' ([[Wilhelm Conrad Röntgen]], nemški [[fizika|fizik]]) * '''[[sadizem]]''' ([[Marquis de Sade|Donatien Alphonse François de Sade]], francoski pisatelj in vojak) * '''[[saksofon]]''' ([[Adolphe Sax]], [[Belgijci|belgijski]] izumitelj inštrumenta) * '''[[sendvič]]''' (John Montagu, grof Sandwich, angleški diplomat) * '''[[silhueta]]''' (Étienne de Silhouette, francoski politik) * '''[[spunerizem]]''' (William Archibald Spooner, angleški profesor) * '''[[šovinist]]''' (Nicholas Chauvin, [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] vojak) * '''[[šrapnel]]''' (Henry Shrapnel, angleški strokovnjak za orožje) * '''[[vandal]]''' ([[Vandali]], germanski narod) * '''[[vesta]]''' (Vesta, rimska boginja ognja) * '''[[vulkan]]''' ([[Vulkan (mitologija)|Vulkan]], rimski bog ognja) * '''[[britvica|žiletka]]''' (King Camp Gillette, ameriški poslovnež) V eponime lahko spremenimo tudi besede, ki niso del standardnega jezika in se uporabljajo v pogovornem jeziku, kot na primer '''digitron''' ([[kalkulator]]), '''kalodont''' (pasta za zobe), '''eurokrem''' (namaz). Prav tako lahko uporabimo tudi nazive obdobij ali gibanj - '''[[Francesco Petrarca]]-[[petrarkizem]]''', '''[[Ibn Rušd]]-[[averoizem]]''', '''[[marinizem]]''', '''[[Karl Marx]]- [[marksizem]]''', '''[[Jean Calvin]] - [[kalvinizem]]''', '''[[Luis de Góngora y Argote]] - [[gongorizem]]''', '''[[Zaratustra]] - [[zaratustrstvo]]''', itd. Številne merske enote so dobile naziv v čast slavnih znanstvenikov: '''[[amper]]''', '''[[joule]]''', '''[[farad]]''', '''[[Henry (enota)|henry]]''', '''[[newton]]''', '''[[om]]''', '''[[pascal]]''', '''[[tesla]]''', '''[[vat]]''', '''[[Weber (enota)|weber]]''', '''[[simens]]''', '''[[coulomb]]''', '''[[kelvin]]''', '''[[volt]]''', itd. Tudi mnogi kemični elementi se imenujejo po mestu odkritja ali v čast neki osebi: '''[[Ajnštajnij]]''', itd. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leksikologija]] [[Kategorija:Onomastika]] 6sr6y0myq2gkhj3zhugzx52cf8hw8yy 6732188 6732184 2026-08-07T12:42:56Z Ljuba24b 92351 /* Seznam znanih eponimov */ 6732188 wikitext text/x-wiki [[File:Orion Head to Toe.jpg|thumb|Mitološki grški junak Orion je eponim ozvezdja Orion, ki je prikazano tukaj, in s tem posredno tudi vesoljskega plovila Orion.<ref>{{cite web|url=http://www.aerospaceguide.net/spaceexploration/orion.html|title=Orion Spacecraft - Nasa Orion Spacecraft|work=aerospaceguide.net|date=15 July 2016|access-date=2 February 2013|archive-date=6 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806143308/http://www.aerospaceguide.net/spaceexploration/orion.html|url-status=live}}</ref>]] '''Eponim''' Eponim je [[samostalnik]], po katerem ali za katerega je nekdo ali nekaj poimenovan. [[Pridevnik]]i, izpeljani iz besede ''eponim'', so eponimni in eponimski. Eponimi se pogosto uporabljajo za časovna obdobja, kraje, inovacije, biološko nomenklaturo, astronomske objekte, umetniška dela in medije ter plemenska imena. Za eponime se uporabljajo različne ortografske konvencije. == Uporaba besede == Izraz ''eponym''(starogrško ''ἐπόνιμος'' (''a''.) dano kot ime, (''b''.) dajanje imena stvari ali osebi, ''ἐπί'' na + ''ὄνομα'', eolsko grško ''ὄνυμα'' ime)<ref name=OED>{{Cite web|url=https://www.oed.com/view/Entry/63655?redirectedFrom=eponym#eid|title=eponym, n. : Oxford English Dictionary|date=2019-10-26|website=OED Online|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026214030/https://www.oed.com/view/Entry/63655?redirectedFrom=eponym|archive-date=2019-10-26|access-date=2019-10-27}}</ref> deluje na več sorodnih načinov, vsi pa temeljijo na eksplicitnem odnosu med imenovanimi ljudmi, kraji ali stvarmi. Eponim se nanaša na osebo, kraj ali stvar, po kateri je nekdo ali nekaj poimenovan; ali na tega nekoga ali nekaj. Takšne stvari imajo eponimno razmerje. Na ta način je [[Elizabeta I. Angleška]] eponim elizabetinsko dobo, vendar se elizabetinsko obdobje lahko imenuje tudi eponim Elizabete I. Angleške. Eponimi so lahko poimenovani po stvareh ali krajih, na primer Downing Street 10, stavba, poimenovana po svojem uličnem naslovu. Pridevniki in glagoli so lahko eponimi. Pridevniki, izpeljani iz besede eponim, so eponimni in eponimski. Ko se [[Henry Ford]] imenuje »eponimni ustanovitelj podjetja Ford Motor Company«, imata njegov priimek ''Ford'' in ime podjetja za motorna vozila eponimno razmerje. Beseda ''eponim'' se lahko nanaša tudi na naslovni lik izmišljenega dela (kot je Rocky Balboa iz filmske serije ''Rocky''), pa tudi na istoimenska dela, poimenovana po svojih ustvarjalcih (kot je album ''The Doors'' skupine The Doors). [[Walt Disney]] je ustvaril istoimensko podjetje ''Walt Disney Company'', njegovo ime pa se podobno uporablja tudi v tematskih parkih, kot je Walt Disney World.<ref name=dictionary_com_eponym>{{cite web|title=eponym|url=http://dictionary.reference.com/browse/eponym|website=Dictionary.com|publisher=Dictionary.com LLC|access-date=30 December 2014|ref=dictionary_com_eponym|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041338/http://dictionary.reference.com/browse/eponym|url-status=live}}</ref><ref name=m-w_eponym>{{cite web|title=eponym|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/eponym|website=Merriam-Webster Online Dictionary|publisher=Merriam-Webster|access-date=30 December 2014|ref=m-w_eponym|archive-date=21 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160421210422/http://www.merriam-webster.com/dictionary/eponym|url-status=live}}</ref><ref name=dictionary_com_eponymous>{{cite web|title=eponymous|url=http://dictionary.reference.com/browse/eponymous?s=t|website=Dictionary.com|publisher=Dictionary.com LLC|access-date=30 December 2014|ref=dictionary_com_eponymous|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304052512/http://dictionary.reference.com/browse/eponymous?s=t|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == Obdobja so bila pogosto poimenovana po vladarju ali drugi vplivni osebnosti: * Eden prvih zabeleženih primerov eponimije se je zgodil v 2. tisočletju pred našim štetjem, ko so Asirci vsako leto poimenovali po visokem uradniku (''limmu''). * V [[Antična Grčija|antični Grčiji]g je bil istoimenski [[arhont]] najvišji [[magistrat]] v klasičnih Atenah. Istoimenski arhonti so služili enoletni mandat, ki je nosil ime tega določenega arhonta (npr. leto 594 pr. n. št. je bilo poimenovano po [[Solon]]u). Kasnejši zgodovinarji so navedli še en primer eponimije, ko so obdobje Aten v 5. stoletju označili kot ''Periklejevo dobo'' po njenem najvplivnejšem državniku [[Periklej]]u. * V [[Ptolemajsko kraljestvo|ptolemajskem Egiptu]] je bil glavni duhovnik [[Ptolemajski kult Aleksandra Velikega|Ptolemajskega kulta Aleksandra Velikega]] istoimenski duhovnik, po katerem so bila poimenovana leta. * [[Hebrejska Biblija]] razlaga izvor ljudstev skozi posameznike, ki nosijo njihovo ime. Jakob je bil preimenovan v ''Izrael'' (1 Mz 35,9) in njegovi sinovi (ali vnuki) so poimenovali prvotnih 12 izraelskih plemen, medtem ko naj bi bili Edomci (1 Mz 25,30), Moabci in Amonci (1 Mz 19,30–38), Kanaanci ({{bibl|1 Mz 9,20–27}}) in druga plemena (Kenejci, poimenovani po Kajnu (Kainovo življenje je podrobno opisano v {{bibl|1 Mz 4,1–16}}) poimenovani po drugih prvobitnih prednikih, ki so nosili njihovo ime. V večini primerov naj bi izkušnje in vedenje prednika nakazovali značilnosti ljudi, ki so prevzeli njihovo ime. * V [[Starorimska civilizacija|starem Rimu]] je bil eden od dveh formalnih načinov označevanja leta navedba dveh letnih konzulov, ki sta služila v tem letu. Na primer, leto, ki ga poznamo kot 59 pr. n. št., bi bilo opisano kot »konzulstvo Marka Kalpurnija Bibula in Gaja Julija Cezarja« (čeprav je bilo to leto v šali znano kot »konzulstvo Julija in Cezarja« zaradi nepomembnosti Cezarjevega dvojnika). V času cesarstva so se konzuli menjavali kar na dva meseca, vendar sta le dva konzula na začetku leta posodila svoja imena temu letu. * V krščanski dobi, ki je bila sama po sebi eponimna, so številna kraljeva gospodinjstva uporabljala eponimno datiranje po letih vladanja. [[Rimskokatoliška cerkev]] pa je sčasoma za širšo javnost in kraljevo družino uporabila shemo datiranja ''[[Anno Domini]]'' – ki temelji na [Jezusovo rojstvo|Jezusovem rojstvu]]. Standard leta vladanja se še vedno uporablja za statute in pravna poročila, objavljena v nekaterih delih Združenega kraljestva in v nekaterih državah Commonwealtha (Anglija je to prakso opustila leta 1963). * Vladne uprave se lahko imenujejo eponimno, kot sta ''Kennedyjev Camelot'' in ''Nixonova doba''. * Britanski monarhi so postali eponimni po vsem angleško govorečem svetu za časovna obdobja, modo itd. Elizabetinski, jurijanski, viktorijanski in edvardijanski so primeri teh. === Trendi === Politični trendi ali gibanja so pogosto poimenovani po vladnem voditelju. Primeri vključujejo Jacksonovo demokracijo, stalinizem, maoizem, Obamacare in thatcherizem. == Seznam znanih eponimov == * '''[[Adam (Sveto pismo)|Adam]]''' (Biblijski lik – [[Adamovo jabolko]]) * '''[[Adonis]]''' (grški mitološki lik – adonis (lep, čeden mladenič),<ref>{{cite web|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/Adonis|title=Adonis}}</ref> adonizem, [[Adonis (rastlina)|Adonis]], adonis (vrsta skinka),<ref name="BeolensWatkins2011">{{cite book|author1=Bo Beolens|author2=Michael Watkins|author3=Michael Grayson|title=The Eponym Dictionary of Reptiles|url=https://books.google.com/books?id=0F758vNQ0UUC&pg=PT22|date=6 September 2011|publisher=JHU Press|isbn=978-1-4214-0227-7|pages=22–}}</ref> Adonisov pas * '''akademija''' ([[Akademos]] grški mitološki lik) * [[Aleksander Veliki]], grško-makedonski osvajalec – '''[[Aleksandrija]]''', '''[[İskenderun]]''', [[Kandahar]], [[aleksandrin]], [[Iskanderkul]] * '''[[algoritem]]''' ([[Al Hvarizmi]], [[Iranci|iranski]] [[matematika|matematik]])<ref>{{Cite book|last=Daffa|first=Ali Abdullah al-|author-link=Ali Abdullah Al-Daffa|title=The Muslim contribution to mathematics|date=1977|publisher=[[Croom Helm]]|location=London|isbn= 978-0-85664-464-1}}</ref> * '''asasin''' (Assasini, fanatična muslimanska sekta iz 11. stoletja v [[Perzija|Perziji]]) * '''[[atlas]]''' ([[Atlas (mitologija)|Atlas]], titan iz [[Grška mitologija|grške mitologije]]) * '''[[baraba]]''' (zloglasni jetnik, ki mu je bilo ime Jezus Baraba {{bibl|Mt 27,16}}) * '''[[baud]]''' (Enota baud je poimenovana po [[Émile Baudot|Émilu Baudotu]], izumitelju Baudotove kode za telegrafijo, in je predstavljena v skladu s pravili za enote SI.) * '''[[begonija]]''' (Michel Bégon, francoski kolonialni uradnik in naravoslovec)<ref>[https://en.wikipedia.org/wiki/Michel_B%C3%A9gon_(naturalist)]</ref> * '''[[bigot]]''' (Nathaniel Bigot, [[Angleži|angleški]] puritanec in učitelj) * '''[[bojkot]]''' (Charles Boycott, [[Irska|irski]] agent) * '''[[cepelin]]''' (grof [[Ferdinand von Zeppelin]], [[Nemci|nemški]] general) * '''[[dagerotipija]]''' (Jacques Daguerre, francoski umetnik in [[kemija|kemik]]) * [[dalija]] (Anders Dahl, švedski botanik) * '''[[decibel]]''' (Alexander Graham Bell, [[Američani|ameriški]] izumitelj) * '''[[dizel]]''' ([[Rudolf Diesel]], nemški inženir) * '''[[doberman]]''' ([[Friedrich Louis Dobermann]], nemški davčni izterjevalec, ki je pogosto s seboj vodil psa) * '''[[dolomit]]''' (Deodat de Dolomieu, francoski [[geologija|geolog]]) * '''[[favna]]''' ([[Faunus]], [[rimska mitologija|rimski bog]] travnikov in gozdov, [[Favna (boginja)|Favna]], boginja plodnosti, oz. [[Favn]], gozdni duh) * '''[[rastline|flora]]''' ([[Flora]], rimska boginja cvetja in mladosti) * '''[[forzicija]]''' (William Forsyth, angleški [[botanika|botanik]]) * '''[[giljotina]]''' (Joseph-Ignace Guillotin, francoski zdravnik) * '''[[goljat]]''' (Golijat, biblijski orjak) * '''[[hermafrodit]]''' (Hermafrodit, sin [[Hermes]]a in [[Afrodita|Afrodite]]) * '''[[higiena]]''' (Higeja, grška boginja zdravja) * '''[[huligan]]''' (Patrick Hooligan, irski razbojnik) * '''[[Perunika|iris]]''' (Iris, grška boginja nedolžnosti) * '''[[kanibal]]''' (Canibales, [[Krištof Kolumb|Kolumbovo]] ime za nekatera ljudožerska plemena) * '''[[kronologija]]''' ([[Kronos]], grški bog časa) * '''[[kvizling]]''' ([[Vidkun Quisling]], [[Norvežani|norveški]] izdajalec) * '''[[makadam]]''' (John Loudon McAdam, [[Škoti|škotski]] inženir) * '''[[marmelada]]''' (Joao Marmalado, [[Portugalci|portugalski]] čuvaj) * '''[[mazohizem]]''' (Leopold von Sacher-Masoch, [[Avstrijci|avstrijski]] pisatelj) * '''[[mentor]]''' (Mentor, [[Odisej]]ev prijatelj) * '''[[narcisa]]''' (Narcis, lik iz grške mitologije) * '''[[nestor]]''' (Nestor, [[Stara Grčija|grški]] starešina, kralj Pila) * '''[[nikotin]]''' ([[Jean Nicot]], francoski diplomat) * '''[[onanija]]''' (Onan, biblijski lik) * '''[[pasterizacija]]''' ([[Louis Pasteur]], francoski [[kemija|kemik]]) * '''[[Nalivno pero|penkalo]]''' ([[Eduard Slavoljub Penkala]], [[Hrvati|hrvaški]] izumitelj) * '''[[pralina]]''' (César de Choiseul, grof Plessis-Praslin, francoski feldmaršal) * '''[[rentgen]]''' ([[Wilhelm Conrad Röntgen]], nemški [[fizika|fizik]]) * '''[[sadizem]]''' ([[Marquis de Sade|Donatien Alphonse François de Sade]], francoski pisatelj in vojak) * '''[[saksofon]]''' ([[Adolphe Sax]], [[Belgijci|belgijski]] izumitelj inštrumenta) * '''[[sendvič]]''' (John Montagu, grof Sandwich, angleški diplomat) * '''[[silhueta]]''' (Étienne de Silhouette, francoski politik) * '''[[spunerizem]]''' (William Archibald Spooner, angleški profesor) * '''[[šovinist]]''' (Nicholas Chauvin, [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] vojak) * '''[[šrapnel]]''' (Henry Shrapnel, angleški strokovnjak za orožje) * '''[[vandal]]''' ([[Vandali]], germanski narod) * '''[[vesta]]''' (Vesta, rimska boginja ognja) * '''[[vulkan]]''' ([[Vulkan (mitologija)|Vulkan]], rimski bog ognja) * '''[[britvica|žiletka]]''' (King Camp Gillette, ameriški poslovnež) V eponime lahko spremenimo tudi besede, ki niso del standardnega jezika in se uporabljajo v pogovornem jeziku, kot na primer '''digitron''' ([[kalkulator]]), '''kalodont''' (pasta za zobe), '''eurokrem''' (namaz). Prav tako lahko uporabimo tudi nazive obdobij ali gibanj - '''[[Francesco Petrarca]]-[[petrarkizem]]''', '''[[Ibn Rušd]]-[[averoizem]]''', '''[[marinizem]]''', '''[[Karl Marx]]- [[marksizem]]''', '''[[Jean Calvin]] - [[kalvinizem]]''', '''[[Luis de Góngora y Argote]] - [[gongorizem]]''', '''[[Zaratustra]] - [[zaratustrstvo]]''', itd. Številne merske enote so dobile naziv v čast slavnih znanstvenikov: '''[[amper]]''', '''[[joule]]''', '''[[farad]]''', '''[[Henry (enota)|henry]]''', '''[[newton]]''', '''[[om]]''', '''[[pascal]]''', '''[[tesla]]''', '''[[vat]]''', '''[[Weber (enota)|weber]]''', '''[[simens]]''', '''[[coulomb]]''', '''[[kelvin]]''', '''[[volt]]''', itd. Tudi mnogi kemični elementi se imenujejo po mestu odkritja ali v čast neki osebi: '''[[Ajnštajnij]]''', itd. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leksikologija]] [[Kategorija:Onomastika]] 95lq9jcf3fwkupzrnf9zc9xxk4vusnm 0 364987 6732683 5782873 2026-08-08T09:30:27Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Obsedenosti v času krize | image = [[Slika:Obsedenosti.jpg]] | image_caption = Naslovnica prve izdaje romana iz l. 2012 | author = [[Avgust Demšar]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[Slovenščina]] | series = Zbirka Sanje detektivski roman | subject = slovenska književnost | genre = detektivski roman | publisher = [[Založba Sanje]] | release_date = [[2012]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 427 | isbn = 978-961-274-135-8 | oclc = 821106334 | preceded_by = Hotel Abbazia | followed_by = Miloš <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 262090240 | predmetne-oznake = umori, morilci, žrtve, detektivi, preiskave, osumljenci, dokazi, Maribor | udk = 821.163.6-312.4 }} '''Obsedenosti v času krize''' zaključujejo serijo šestih primerov inšpektorja Vrenka, doslej najobširnejšega cikličnega detektivskega romana v [[Sloveniji]]. Napisal ga je [[pisatelj]] [[Avgust Demšar]], izšel pa je leta 2012 pri [[Založba Sanje|Založbi Sanje]]. Dogajanje je postavljeno v leto 2009 v [[Maribor]] in njegovo okolico. == Vsebina == Zgodba romana se začenja vročega [[Avgust|avgustovskega]] dne, ko se Andrej Koren, stanovalec Bumeranga, stanovanjskega bloka na Taboru v [[Maribor|Mariboru]], kot vsak dan odpravi na pešačenje na [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]], izletniški hrib na obrobju Maribora. Ko zavije z ustaljene poti, naleti na neznano razpadajoče truplo in o najdbi obvesti policijo. Tako se začne preiskava o umoru, ki jo vodi višji inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]] s svojima sodelavcema, mladim kriminalistom Markom Breznikom in višjo kriminalistko Ivano Premk. Ko ugotovijo identiteto trupla, ki pripada Bojanu Hafnerju, podjetniku iz Maribora, in ugotovijo vzrok smrti, to je prevelik odmerek [[Inzulin|inzulina]] in s tem povzročitev inzulinskega šoka in smrti, začno raziskovati ozadje umora, tu pa se zgodba začne zapletati. Skozi preiskavo naletijo na več možnih osumljencev in njihova naloga je, da najdejo dokaze, na podlagi katerih bi lahko prijeli storilca. Tako naletimo na pisateljeve opise glavnih junakov, Hafnerjevega očeta Aleksandra, žrtvinih polsester, pohlepne Petre in njenega moža odvetnika Rastka Kotnika, [[Anoreksija|anoreksične]] Iris in njenega partnerja Rudija Saviča, umorjenčeve vdove Sabine ter Zorana Mraka, Aleksandrovega sostanovalca v Domu starostnikov Livada. Zgodba je napeta prav do konca, ko nam pisatelj razkrije presenetljivega morilca. == Zbirka == Obsedenosti v času krize (2012) je šesti roman iz serije primerov detektiva Vrenka. Prvi roman [[Olje na balkonu]] je izšel leta 2007, sledijo pa mu [[Retrospektiva]] (Drugi primer inšpektorja Vrenka, 2008), Tanek Led (Tretji primer inšpektorja Vrenka, 2009), Evropa (Četrti primer inšpektorja Vrenka, 2010) in [[Hotel Abbazia]] (Peti primer inšpektorja Vrenka, 2011). Leta 2013 je Avgust Demšar izdal svoj sedmi detektivski roman z naslovom Miloš, kjer uvede novega literarnega detektiva. == Izdaje in prevodi == *Prva izdaja romana leta 2012 pri Založbi Sanje, trda in broširana izdaja {{COBISS|ID=262090240}} == Viri == Demšar, A. (2012). ''Obsedenosti v času krize''. Ljubljana: Sanje. == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} *[[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == *Obsedenosti v času krize v [http://www.sanje.si/images/clanki/obsedenosti_v_casu_krize_vecer.pdf Večeru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150610193738/http://www.sanje.si/images/clanki/obsedenosti_v_casu_krize_vecer.pdf |date=2015-06-10 }} *Obsedenosti v času krize v [http://www.sanje.si/images/clanki/obsedenosti_v_casu_krize_stajerski_tednik.pdf Štajerskem tedniku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150610195035/http://www.sanje.si/images/clanki/obsedenosti_v_casu_krize_stajerski_tednik.pdf |date=2015-06-10 }} *Obsedenosti v času krize v [http://www.sanje.si/images/clanki/obsedenosti_v_casu_krize_nedelo.pdf časniku Nedelo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150610211813/http://www.sanje.si/images/clanki/obsedenosti_v_casu_krize_nedelo.pdf |date=2015-06-10 }} *Obsedenosti v času krize na [http://radiostudent.si/kultura/kosilo-nekega-molja/obsedenosti-v-%C4%8Dasu-krize spletni strani Radia Študent] *Obsedenosti v času krize na [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14896 na Bukli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215070834/http://bukla.si/?action=books&book_id=14896 |date=2013-12-15 }} *[http://knjiga.dnevnik.si/sl/Refleksija/Do+zadnje+strani/1051/Recenzija+dela+Obsedenosti+v+%C4%8Dasu+krize+Avgusta+Dem%C5%A1arja%3A+Usodni+poklicni+preobrati%3A+ Recenzija dela Obsedenosti v času krize]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Intervju z avtorjem [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html v Delu] * [http://www.sanje.si/knjigarna/obsedenosti-v-casu-krize.html Založba Sanje (založnikov opis knjige)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131211172456/http://www.sanje.si/knjigarna/obsedenosti-v-casu-krize.html |date=2013-12-11 }} [[Kategorija:Knjige leta 2012]] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] 0n8yakkpkn8uxaq302tqjpqv4ot93ge 0 365891 6732682 5774463 2026-08-08T09:30:13Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Hotel Abbazia | image = [[Slika:HotelAbazzia.jpg]] | image_caption = Naslovnica prve slovenske izdaje iz l. 2011 | author = [[Avgust Demšar]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = detektivski roman | publisher = [[Založba Sanje]] | release_date = [[2011]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 207 | isbn = 978-961-274-037-5 | oclc = 780841357 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 255041536 | predmetne-oznake = umor, detektiv, preiskava, Opatija | udk = 821.163.6-312.4 }} '''Hotel Abbazia''' je peti detektivski roman slovenskega pisatelja [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Izšel je marca 2011 pri [[založba Sanje|založbi Sanje]]. Žirija za Delovno literaturo je roman uvrstila med deseterico nominirancev za prestižno kresnikovo nagrado. Govori o petem primeru inšpektorja Martina Vrenka, ki ne more iz svoje kože niti na dopustu v Opatiji. == Vsebina == Višnji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je imel še nekaj dni lanskega dopusta, zato sta se z ženo Mojco odpravila na počitnice na Hrvaško, natančneje v Opatijo. Žena je na plaži prebirala knjige, ki so se ji nabrale čez celo leto. Tudi detektiv Vrenko je užival na plaži, prebiral časopise in opazoval dogajanje na morju, vendar mu je kmalu postalo dolgčas. Ob prebiranju lokalnega časopisa ga je pritegnil članek o zločinu, ki se je zgodil v Opatiji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Njegova predanost poklicu in tudi dolgčas sta pripomogla k vse večjem zanimanju za ta primer. Njegovo nestrpnost je opazila tudi njegova žena Mojca in mu svetovala naj obišče kriminalista, ki je zadolžen za ta primer. Martin Vrenko je obiskal prijatelja in kriminalista, Ante Houro. Našel ga je v prijetni konobi, ob morju. Poleg njega je bilo še nekaj kriminalistov. Vrenko je načel pogovor o primeru in tako so se začeli pogovarjati in reševati primer. == Zbirka == Knjiga je peti zaporedni detektivski roman, kateri govori o primerih inšpektorja Vrenka, ki se iz Maribora zdaj seli vse do Opatije. Zbirka detektivskih romanov ni določena. Do zdaj jih je izšlo že šest: [[Olje na balkonu]] 2007 (Prvi primer inšpektorja Vrenka), [[Retrospektiva]] 2008 (Drugi primer inšpektorja Vrenka), Tanek Led 2009 (Tretji primer inšpektorja Vrenka), Evropa 2010 (Četrti primer inšpektorja Vrenka), Hotel Abbazia 2011 (Peti primer inšpektorja Vrenka), [[Obsedenosti v času krize]] 2012 (Šesti primer inšpektorja Vrenka). == Ocene in nagrade == [[Avgust Demšar]] je bil za ta roman nominiran za kresnikovo nagrado. == Izdaje in prevodi == Prva izdaja romana je izšla marca 2011, pri [[založba Sanje|založbi Sanje]]. {{COBISS|ID= 255041536}} == Viri == *Demšar, A. (2011). Hotel Abbazia. Ljubljana: Sanje. *[http://www.sanje.si/knjigarna/hotel-abbazia.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131210083708/http://www.sanje.si/knjigarna/hotel-abbazia.html |date=2013-12-10 }} Spletna stran založbe Sanje == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} *[[Seznam literarnih detektivov]] *[[Seznam slovenskih pisateljev]] *[[Olje na balkonu]] *[[Retrospektiva]] *[[Obsedenosti v času krize|Obsedenosti v času krize]] == Zunanje povezave == * [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6087 Recenzija v Bukli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131213114820/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6087 |date=2013-12-13 }} * [http://www.sanje.si/knjigarna/hotel-abbazia.html Založba Sanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131210083708/http://www.sanje.si/knjigarna/hotel-abbazia.html |date=2013-12-10 }} *[http://www.siol.net/kultura/oder/2012/06/avgust_demsar_vedno_zelim_napisati_roman_za_bralski_uzitek_na_morju.aspx Povezava romanov in avtorja] [[Kategorija:Knjige leta 2011]] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] cpew69u0o42n6mkhyeivp6m75jzitxd 0 366488 6732573 6705977 2026-08-08T05:34:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Patetico |Img = |Img_capt = |Img_size = |Background = group_or_band |Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]], [[Slovenija]] |Genre = [[jazz]], [[swing]], [[šanson]] |Years_active = 2003&ndash;danes |Label = [[Založba Sanje|Sanje]], [[Celinka (glasbena založba)|Celinka]] |URL = |Current_members = [[Nika Perunović]] (vokal)<br/>Arsenije Krstić<br>[[Tadej Kampl]] (kontrabas)<br>Janez Gabrič |Past_members = [[Matjaž Krivec]]<br>[[Ciril Sem]] (bobni)<br/>[[Dejan Berden]] (klavir)<br/>[[Rok Vilčnik|Rok Vilčnik - Rokgre]] (besedila) }} '''Patetico''' je [[Slovenija|slovenska]] [[jazz]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Maribor]]a, ki pod tem imenom ustvarja od leta [[2003]]. Njen idejni vodja je pesnik in dramatik [[Rok Vilčnik]], ki ustvarja besedila na jazz priredbe melodij znanih svetovnih izvajalcev ([[Bob Marley|Marley]], [[Tom Waits|Waits]], [[Van Morrison|Morrison]] idr.) s pridihom [[swing]]a in [[šanson]]a, interpretira pa jih kvartet v sestavi [[Nika Perunović]] (vokal), [[Ciril Sem]] (bobni), [[Dejan Berden]] (klavir) in [[Matjaž Krivec]] (kontrabas). Skupina je znana predvsem po izstopajoči glasovni interpretaciji vokalistke in Vilčnikovih besedilih, ki načrtno posegajo v področje [[patetika|patetike]] kot literarnega izraza. V začetku je bilo mišljeno, da bi skupina priredila zgolj nekaj nastopov [[kabaret|kabarejskega]] tipa in se nato razšla.<ref>{{navedi splet| url=http://www.sigledal.org/geslo/Rokgre |title=Rokgre |work=SiGledal.org |publisher=Ministrstvo za kulturo RS |accessdate=15.12.2013}}</ref> Na drugem koncertu v mariborskem klubu [[Satchmo (klub)|Satchmo]] pa je tonski tehnik njihov nastop posnel, nakar je neavtorizirani posnetek (»bootleg«) hitro zakrožil v javnosti v obliki prepečenih [[Kompaktni disk|CD-ploščkov]] in prek [[splet]]a. Posnetek je pritegnil veliko pozornost, k čemur je prispevalo neko podjetje, ki je CD v veliki količini razmnožilo in ga pred božičem razdelilo med svoje poslovne partnerje.<ref>{{navedi novice| url=http://www.mladina.si/97707/ |title=Operacija Patetico |last=Štamcar |first=Miha |date=1.2.2004 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=15.12.2013}}</ref> Kasneje so ga med drugim kljub slabši kakovosti zvoka in elektronskem brnenju v celoti predvajali na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2004/02/patetico-v-slovenskih-konjicah/ |title=Patetico v Slovenskih Konjicah |date=7.2.2004 |last=Laznik |first=Marjan |work=RockOnNet |accessdate=15.12.2013 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215131600/http://www.rockonnet.com/2004/02/patetico-v-slovenskih-konjicah/ |url-status=dead }}</ref> Njihov prvi uradni [[glasbeni album|album]] je bil ''Prolog'', izdan leta 2004 pri [[Založba Sanje|založbi Sanje]], ki je bil pravzaprav mala plošča, na njej je bilo zaradi težav z dovoljenji za uporabo avtorske glasbe pet skladb.<ref>{{navedi novice| url=http://www.mladina.si/102028/ |title=Patetico: Prolog |date=27.6.2004 |work=Mladina |accessdate=15.12.2013}}</ref> Tega leta so posneli tudi [[glasbeni singl|singel]] »Moj navihan Valentin«, ki ga je mobilni operater [[Mobitel (operater)|Mobitel]] izbral za glasbeno podlago prodajne akcije ob [[Valentinovo|valentinovem]], kar je skupini prineslo nagrado za avtorsko glasbo na 13. [[slovenski oglaševalski festival|slovenskem oglaševalskem festivalu]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.sigic.si/patetic/17 |title=Patetico |publisher=Slovenski glasbenoinformacijski center |accessdate=15.12.2013 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215132624/http://www.sigic.si/patetic/17 |url-status=dead }}</ref> Polni album z naslovom ''Patetico'' je pri isti založbi izšel konec leta 2006.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/35147 |title=Končno uradni Patetico |date=30.12.2006 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=15.12.2013 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Maja 2015, devet let po izidu »uradnega« prvenca, je pri založbi Celinka izšel njihov drugi album z naslovom ''Vse je v redu z mojo dušo'', na katerem je Matjaža Krivca na kontrabasu zamenjal Tadej Kampl.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-patetico-vse-je-v-redu-z-mojo-duso.html |title=Album tedna: Patetico, Vse je v redu z mojo dušo |last=Matoz |first=Zdenko |work=Delo |date=23.5.2015 |accessdate=3.7.2015 |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703231325/http://www.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-patetico-vse-je-v-redu-z-mojo-duso.html |url-status=dead }}</ref> Aprila 2026 so izdali tretji album ''Armadilo'', ki so ga posneli v zasedbi Perunović, Kampl, Arsenije Krstić (klavir) in Janez Gabrič (bobni). Večino besedil zanj je namesto Vilčnika prispevala Perunović.<ref>{{navedi splet |url= https://celinka.si/product/armadilo/|title=Armadilo |accessdate=3. 7. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== * ''Patetico'' (2006) * ''Vse je v redu z mojo dušo'' (2015) * ''Armadilo'' (2026) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=132 Predstavitev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215131014/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=132 |date=2013-12-15 }}. Založba Sanje. {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2003]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] {{normativna kontrola}} cgsgb5i7zwwqkoixe0mn0xx63wt4ted 0 372555 6732451 6610314 2026-08-07T20:25:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732451 wikitext text/x-wiki '''Ne na mojem dvorišču''' (znano tudi pod akronimom '''NIMBY''' za [[angleščina|angleško]] frazo ''Not in my back yard'') je [[slabšalni izraz]] za nasprotovanje lokalnega prebivalstva k predlogom nosilcev in izvajalcev novih projektov, ki neposredno posegajo v okoljsko in prostorsko ureditev v njihovi bližini. Prebivalci verjamejo, da so spremembe in razvoj v družbi potrebni, vendar tega ne želijo v svoji bližini. Prebivalci, ki temu napredku nasprotujejo, se včasih označujejo kot Nimbies (Nimbiji) NIMBY koncept (učinek) se lahko uporablja na splošno tudi za ljudi, ki se zavzemajo za določene predloge (na primer varčevalne ukrepe, kot so zmanjševanje porabe proračunskih sredstev, zvišanja [[Davek|davkov]] zaposlovanje ali odpuščanje delovne sile, vendar nasprotujejo načinu njihovega izvajanja, ki bi posledično vplival na njih. Nastanek "NIMBY" učinka je posledica strahu pred spremembami, neznanim, novim, drugačnim. Vzrok temu je tudi nepopolna obveščenost in slaba komunikacija med prebivalstvom na eni strani, ter na drugi strani naročnikom oz. izvajalcem projekta , ki je odgovoren za obveščanje o nastalih spremembah. Če povzamemo idejo tega učinka, gre pravzaprav za nasprotovanje skupnosti ali posameznikov gradnji ali drugim posegom v okolje, ki so načrtovani praktično na njihovem dvorišču oziroma v njihovi neposredni bližini. ==Možni sporni posegi== Posegi, ki bi verjetno povzročili nasprotovanje lokalnega prebivalstva, so: * naftne vrtine; * industrijske cone; * kemične tovarne; * vojaška oporišča in baze; * obrati za razsoljevanje morske vode; * [[Odlagališče odpadkov|odlagališča]] odpadkov, sežigalnice odpadkov; * postavljanje baznih postaj mobilnih omrežij v ali v bližini naselij; * razvoj infrastrukture, kot so nove cestne povezave, [[Železniška proga|železniške proge]] in [[metro]]ji, [[Letališče|letališč]]a, [[Elektrarna|elektrarn]]e, daljnovodi za električno energijo, [[Čistilna naprava|čistilne naprave]], deponije, kanalizacijski izpusti, [[zapor]]i; * uporaba obnovljivih virov energije, kot so: [[Vetrna elektrarna|vetrne]] in [[Sončna elektrarna|sončne]] elektrarne, [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]]; * gospodarski subjekti in podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki se dojema kot nemoralna, kot so pornografija, trgovanje z alkoholom, ambulante ki omogočajo uporabe medicinske konoplje; * gradnja objektov, ki lahko znižajo ekonomsko vrednost obstoječih objektov in pa ogrozijo socialno varnost bližnjih prebivalcev (npr. zapori); * subvecioniranje stanovanj za socialno in  finančno ogrožene, prehodne domove za  odvisnike in kriminalce, zatočišča za brezdomce in osebe ki nimajo stalnega prebivališča; * zagotavljanje storitev za nekatere stigmatizirane skupine prebivalstva (na primer odvisnike z intravenozno uporabo mamil), metadonske klinike, programi za brezplačno deljenje injekcijskih brizg za enkratno uporabo; * klinike za splave; * gradnja verskih objektov (predvsem [[Mošeja|mošeje]], [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], [[Sinagoga|sinagog]]e, [[Budizem|budističnih]] templjev); * razvoj velikega obsega vseh vrst, kot so izgradnja velikih trgovskih središč in nekontrolirano širjenje stanovanjskih naselij. == Vzroki za nasprotovanje == * Povečan obseg prometa: več delovnih mest, več stanovanj, več trgovin povzroča povečanje prometa na lokalnih cestah. :Industrijski objekti, kot so skladišča, tovarne, odlagališča povzročajo povečanje obsega tovornega prometa. Povzročanje škode majhnim podjetjem: Nastanek  velikih trgovskih centrov povzroča preveč konkurence lastnikom manjših lokalnih trgovin, saj prihaja do osipa kupcev ter posledično manjšega prometa in obsega poslovanja. Podobno je z gradnja novih cest, ki posledično povzroča manj prometa na manjših, starih cestah, kar vodi do izgube posla za gospodarsko dejavnost. To lahko pripelje do prekomernih stroškov za premestitev dejavnosti na drugo, boljšo lokacijo, ali do izgube ugleda in manjše konkurenčnosti lokalnega gospodarstva. * Padanje vrednosti nepremičnin:  Stanovanjski objekti, v bližini katerih se dogajajo spremembe, kjer je preveč intenzivne gradnje, so za morebitne kupce manj zanimivi. Izgubo prihodkov s strani nepremičnin ter padanje vrednosti nepremičnin so lastniki prisiljeni nadomestiti na drug način. * Onesnaževanje okolja, zemlje,zraka in vode: elektrarne, tovarne, kemični obrati, krematoriji, čistilne naprave, živalske farme, letališča in podobni projekti lahko, kontaminirajo zemljo, zrak in vodo v okolici. Tudi neprijetne vonjave, ki se širijo v okolici takih objektov, povzročajo negodovanje lokalnega prebivalstva. * [[Svetlobno onesnaženje]]: Projekti, kateri vebujejo dejavnost, ki se odvija tudi ponoči,ter pri tem potrebujejo umetno osvetlitev, ali vključujejo uporabo varnostne rasvetljave (npr. ulična razsvetljava, veliki parkirni prostori) so vzrok prekomernega svetlobnega onesnaženja. * [[Hrup ozadja|Obremenjevanje okolja s hrupom]]: Poleg hrupa, ki ga povzroča promet, tudi nekateri projekti zaradi svojih značilnosti povzročajo hrup, npr. vetrnice vetrnih elektrarn, letališča in različni industrijski objekti, veliki zabaviščni centri, odprti športni objekti * Odstopanja in neskladje z okoliško arhitekturo: Predlagani projekt je lahko neobličen, neustrezen ali prevelik. Zaradi svojih značilnosti se kot tak ne more vklopiti v krajevno arhitekturo. * Izguba  občutka za pripadnost lokalni skupnosti: Predlogi, ki jih prinašajo ljudje, ki so novi, ki prihajajo iz drugih okolij, ki so se priselili pred kratkim, za izgradnjo številnih novih stanovanjskih objektov, kar bi bistveno vplivalo in spremenilo celotno skupnosti. * Širjenje javnih ustanov in šol: Razlog za to je povečanje večanje števila prebivalstva na določenem območju, kar je vzrok, da bodo  zaradi povečanega števila otrok potrebni dodatni šolski objekti; ravno tako tudi projekti namenjeni za posebne skupine ljudi, ki so se pridružili skupnosti, kot so skupni domovi za starejše, domovi za osebe s posebnimi potrebami, domovi za imigrante. * Nesorazmerne ugodnosti v korist zunanjih vlagateljev: nastajanje projektov, od katerih imajo korist ljudje, ki niso s tega območja, kot so vlagatelji, ki investirajo v komercialne projekte (tovarne, trgovski centri), ali ljudje iz sosednjih območij, v primeru regionalnih vladnih projektov, kot so izgradnja letališč, avtocest, čistilnic odplak ali odlagališč. Lokalno prebivalstvo nima možnosti vlaganja, vpliva na sam projekt,ter od njega nima družbene koristi. * Povečanje stopnje kriminala: To se navadno nanaša na projekte, ki so zanimivi za delodajalce, saj ponujajo zaposlovanje cenene, nestrokovne delovne sile ali zaposlovanje delavcev različnih rasnih pripadnosti in manjšin. To se nanaša tudi na projekte, ki omogočajo zaposlovanje  ljudi s kriminalno preteklostjo, duševno bolnih oseb, revnih, nesocializiranim osebam ter odvisnikom. Tudi projekti, ki posredno omogočajo prodajo alkohola, dejavnost, ki se ukvarja s ponudbo medicinske marihuane, lahko posledično povezujemo s povečanim obsegom kriminala na tem območju. ==Ne na mojem dvorišču v Sloveniji== Nesoglasja oziroma konflikti in nasprotovanja so neizogiben družbeni pojav, ki se kaže na vseh področjih življenja. Lokalna skupnost ima zagotovljeno in povsem legitimno pravico soodločanja pri posegih v njeno okolje. Največkrat se lokalne skupnosti aktivno vključujejo v posege v okolje zaradi lastnih vrednot in stališč ter zaščite lastnih interesov. V zadnjerm času je pri različnih posegih v okolje in prostor tudi v Sloveniji vedno bolj prisoten učinek "Ne na mojem dvorišču". Nekaj izpostavljenih primerov: *gradnja garažne hiše pod [[Plečnikova tržnica|Ljubljansko centralno tržnico]] *gradnja hidroelektrarn na reki [[Mura|Muri]] (2006) *gradnja športnega objekta [[Športni park Stožice|Stožice]] v Ljubljani *širitev [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]] (2010) *gradnja [[Džamija v Ljubljani|džamije v Ljubljani]] *gradnja plinskega terminala v Tržaškem zalivu *gradnja [[Vetrna elektrarna Volovja reber|vetrne elektrarne na Volovji rebri]] *gradnja vetrnih elektrarn v [[Senožeče|Senožečah]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/pri-senozecah-vetrno-polje-s-40-vetrnicami.html |title=Pri Senožečah vetrno polje s 40 vetrnicami |accessdate=23.5.2014 |date=23.7.2013 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2014-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140526012410/http://www.delo.si/novice/slovenija/pri-senozecah-vetrno-polje-s-40-vetrnicami.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/vecina-krajanov-senozec-proti-vetrnicam/337731|title=Večina krajanov Senožeč proti vetrnicam |accessdate= |date=25.5.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> *gradnja daljnovoda mimo Ljubljane<ref name="daljnovod">{{navedi splet |url=http://www.energetika-portal.si/novica/n/posvetovanja-o-variantah-nadgradnje-daljnovoda-bericevo-divaca-8610/ |title=Posvetovanja o variantah nadgradnje daljnovoda Beričevo–Divača |accessdate=25.5.2014 |date=29.10.2013 |format= |work=Ministrstvo za infrastrukturo in prostor |archive-date=2014-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140526013130/http://www.energetika-portal.si/novica/n/posvetovanja-o-variantah-nadgradnje-daljnovoda-bericevo-divaca-8610/ |url-status=dead }}</ref><ref name="civ iniciativa sever">{{navedi splet |url=http://protisevernitrasi.si/peticija-proti-severni-varianti/ |title=Civilna iniciativaproti severni trasi daljnovoda Beričevo-Divača |accessdate=25.5.2014 |date= |format= |work= |archive-date=2014-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140526021318/http://protisevernitrasi.si/peticija-proti-severni-varianti/ |url-status=dead }}</ref><ref name="civ iniciativa jug">{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/04/civilna_iniciativa_eles_juzna_trasa_daljnovod_bericevo_divaca.aspx |title=Civilna iniciativa proti južni trasi daljnovoda Beričevo-Divača predala prek tri tisoč podpisov (video) |accessdate=25.5.2014 |date=9.4.2014 |format= |work=[[Planet SiOL.net]] }}</ref> *[[Zaposlovanje pod posebnimi pogoji v Sloveniji#Varstveno delovni center|varstveno delovni center]] za osebe s posebnimi potrebami v [[Grosuplje|Grosuplju]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/od-ceferin-in-pisemski-spopad-za-prostore-v-grosuplju.html |title=OD Čeferin in pisemski spopad za prostore v Grosuplju |accessdate=25.5.2014 |date=10.4.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2014-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140526012216/http://www.delo.si/novice/slovenija/od-ceferin-in-pisemski-spopad-za-prostore-v-grosuplju.html |url-status=dead }}</ref> *gradnja hidroelektrarne na reki [[Mura|Muri]] (2018) <ref>{{Navedi splet|title=Mure ne damo|url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/mure-ne-damo/477910|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-24|language=sl|first=Cirila Sever|last=Tednik}}</ref> *gradnja vetrnih elektrarn nad [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]] (2024) <ref>{{Navedi splet|title=Vetrne elektrarne nad Ilirsko Bistrico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vetrne-elektrarne-nad-ilirsko-bistrico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-24|language=sl}}</ref> *gradnja vetrnih elektrarn na [[Pohorje|Pohorju]] (2024)<ref>{{Navedi splet|title=Pohorski upor proti vetrnicam|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pohorski-upor-proti-vetrnicam|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-24|language=sl}}</ref> == Podobni akronimi == * BANANA - ''Build Absolutely Nothing Anywhere Near Anything'' : Ne gradi ničesar nikjer blizu česarkoli * CAVE - ''Citiziens Against Virtually Everything : Državljani proti skoraj vsemu'' * LULU - ''Locally unpopular land use'' : Lokalno nepriljubljena (nezaželena) raba tal * PITBY - ''Put it in their back yard'' : Postavi ga na svoje dvorišče * FRUIT - ''Fear of Revitalization Urban-Infill and Towers'' * NOPE - ''Not on Planet Eart : ''Ne na planetu Zemlja'' '' * NAMBY - '' ''Not against my business or industry '' '' * NIABY – ''Not in anybody's back yard'' : Ne na kateremkoli dvorišču * NIMFOS – ''Not in my field of sight'' : Ne v mojem vidnem polju * NINA - ''Ni ici ni ailleurs'' : Ne tukaj, niti drugje'' '' * NIMD - ''Not in my district'' : Ne v mojem okrožju * NIMTOO - ''Not in my term of office'' : Ne v času mojega mandata * NIMEY - ''Not in my election year (yard'') : Ni v mojem volilnem območju ( v volilnem obdobju) * BIMBY - ''Build in My Back Yard'' : Gradimo na mojem vrtu * SOBBY - ''Some Other Bugger's Back Yard :'' * WIMBY - ''Welcome in my Back Yard'' : Dobrodošli na mojem dvorišču ==Zunanje povezave== *[http://www.orz.si/dejavnosti/okoljske-komunikacije/213-prepreevanje-nimby-sindroma.html Preprečevanje "NIMBY" sindroma] *[http://www.srdit.si/gzo08/povzetkiGzO08/18KLipicGzO08povzetek.pdf Nimby kot posledica nizke stopnje družbene sprejemljivosti okoljskih odločitev] ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Urbanizem]] [[Kategorija:Okoljska etika]] {{normativna kontrola}} jxhyo3yfdf6ylez4vlehn281h08xh9z 0 373731 6732240 5804865 2026-08-07T13:53:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miran Ogrin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[Potopis|potopisec]], * [[1914]], † [[1985]], [[Ljubljana]]. Kot novinar je pisal za ''[[Nedeljski dnevnik]]''.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/popotnik-nove-dobe-objavlja-na-spletu.html |title=Popotnik nove dobe objavlja na spletu |last=Dobnikar Šeruga |first=Romana |date=15.7.2014 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=19.9.2017 |archive-date=2018-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180422062836/http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/popotnik-nove-dobe-objavlja-na-spletu.html |url-status=dead }}</ref> Znan je predvsem kot eden najplodovitejših slovenskih potopiscev po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Večkrat je obredel ves svet in napisal vrsto knjig, ki pa v literarnem smislu ne izstopajo, saj zapisom manjka osebna nota.<ref>{{navedi revijo |last=Lah |first=Andrijan |year=1984 |title=Slovenski potopis : (po sledovih razstave v Slovanski knjižnici) |journal=[[Jezik in slovstvo]] |volume=29 |issue=5 |pages=163–171}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-02T2ILMW|tip=kratko}}</ref> Kljub temu je leta 1974 prejel [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] za knjigo ''Od Kalifornije do Ognjene zemlje''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |title=Levstikove nagrade |publisher=Mladinska knjiga |accessdate=19.9.2017 |archive-date=2012-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120317130359/http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |url-status=dead }}</ref> == Dela == Knjižne izdaje: * ''Srednji vzhod'' (Ljubljana, 1961) * ''Od Nila do Kartagine'' (Ljubljana, 1967) * ''Na jugu sveta'' (Ljubljana, 1969) * ''Širine sveta'' (Ljubljana, 1969) * ''Od Kalifornije do Ognjene zemlje'' (Ljubljana, 1974) * ''Vzhodni veter - od Urala do Kitajske in arabskih pustinj'' (Ljubljana, 1978) * ''Po stopinjah Aleksandra Velikega'' (Ljubljana, 1982) == Sklici in opombe == {{sklici}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Ogrin, Miran}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] 6ja5ua33hr5rbuek5nd8vsr1z0rte6o 0 377083 6732750 6610361 2026-08-08T11:54:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732750 wikitext text/x-wiki {{Infobox award |name = Preglova nagrada |image = |alt = |description = izjemne dosežke na področju [[kemija|kemije]] in sorodnih ved |presenter = [[Kemijski inštitut]] |country = [[Slovenija]] |location = [[Ljubljana]] |year = 2007 |website = http://www.ki.si/o-institutu/nagrade-in-priznanja/preglove-nagrade/ }} '''Preglova nagrada''' je slovensko priznanje, ki ga podeljuje [[Kemijski inštitut]] za izjemne dosežke na področju [[kemija|kemije]] in sorodnih ved. Ustanovil jo je Kemijski inštitut ob obeležitvi svoje 60. obletnice, prvič so bile podeljene leta 2007.<ref name="Delo">{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/preglova-nagrajenka-dr-iva-hafner-bratkovic.html |title=Preglova nagrajenka dr. Iva Hafner Bratkovič |last=Pavlovčič |first=Lidija |date=22.6.2015 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=20.2.2018 |archive-date=2018-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221100220/http://www.delo.si/znanje/znanost/preglova-nagrajenka-dr-iva-hafner-bratkovic.html |url-status=dead }}</ref> Imenovane so po kemiku slovenskega rodu [[Friderik Pregl|Frideriku Preglu]], ki je bil rojen v [[Ljubljana|Ljubljani]] in je bil dobitnik [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelove nagrade za kemijo]] za leto 1923.<ref name="Delo"/> Podeljujejo naslednje Preglove nagrade: * Velika Preglova nagrada za raziskovalno delo * Preglova nagrada za izjemne dosežke * Preglova nagrada za izjemno doktorsko delo<ref name="KI">{{navedi splet |url= http://www.ki.si/o-institutu/nagrade-in-priznanja/preglove-nagrade/ |title= Preglove nagrade |accessdate= 4.8.2014 |date= |format= |work= |archive-date= 2014-06-30 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140630211056/http://www.ki.si/o-institutu/nagrade-in-priznanja/preglove-nagrade/ |url-status= dead }}</ref> == Seznam dobitnikov == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Velika Preglova nagrada<br/>za raziskovalno delo ! Preglova nagrada za<br/>izjemne dosežke |- | 2007 || [[Dušan Hadži]] || [[Janez Plavec]] |- | 2008 || [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] || |- | 2009 || [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] || [[Maja Remškar]]<br/>[[Roman Jerala]] |- | 2010 || || [[Miran Gaberšček]] |- | 2011 || [[Milan Randić]] || [[Radmila Milačič]] |- | 2012 || || [[Robert Dominko]]<br/>[[Anton Kokalj (kemik)|Anton Kokalj]] |- | 2013 || || [[Gregor Anderluh]] |- | 2014 || || [[Jurij Lah]] |- | 2015 || || [[Iva Hafner Bratkovič]] |- | 2016 || [[Janko Jamnik]] || [[Ingrid Milošev]]<br/>[[Zdenko Časar]] |- | 2017 || || [[Stanislav Gobec]]<br/>[[Gregor Mali]] |- | 2018 || || [[Mojca Benčina]]<br/>[[Gvido Bratina]] |- | 2019 || || [[Marjetka Podobnik]]<br/>[[Matej Praprotnik]] |- | 2020 || || [[Iztok Arčon]]<br/>[[Urban Bren]] |- |2021 || [[Roman Jerala]] || [[Kristina Gruden]]<br/>[[Blaž Likozar]] |- |2022 || || [[Mateja Manček Keber]]<br/>[[Nataša Zabukovec Logar]] |- |2023 || || [[Ema Žagar]]<br/>[[Bojana Žegura]] |- |2024 || [[Janez Plavec]] || [[Petar Djinović]]<br/>[[San Hadži]] |- |2025 || || [[Nejc Hodnik]] |} == Vir == {{sklici}} [[Kategorija:Nagrade v kemiji]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Friderik Pregl]] jlwt938kvw7q3a2o3bwkng7cfm8k2a7 0 380635 6732408 5663322 2026-08-07T17:54:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732408 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nana Milčinski''', [[Slovenci|slovenska]] [[dramaturg]]inja, gledališka in televizijska [[režiser]]ka in [[pevka]], * 13. maj [[1977]], [[Ljubljana]]. Kot režiserka sinhronizacije risank dela na javni [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref>Jela Krečič: [http://www.delo.si/kultura/glasba/nana-milcinski-cas-za-vnukinjo-in-dedkove-pesmi.html Nana Milčinski: čas za vnukinjo in dedkove pesmi. Dramaturginja in režiserka pojasnjuje, kje vidi problem slovenskega gledališča] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141107171854/http://www.delo.si/kultura/glasba/nana-milcinski-cas-za-vnukinjo-in-dedkove-pesmi.html |date=2014-11-07 }}, Delo, 2. september 2012</ref> ==Življenje== Študij gledališke in televizijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani je zaključila leta 2005 z diplomsko nalogo "Via Negativa, strategije teatralnosti" in istega leta opravila izpit iz TV režije na RTV Slovenija. Leto 2003 je preživela v Antwepnu, Belgija, kjer je specializirala iz režije performansa na šoli Arts Performance Theatricality. Pevsko se je izpopolnjevala pri Leli Radovan, Ireni Yebuah Tiran in [[Katja Konvalinka|Katji Konvalinki]]. ==Delo== Sprva je delovala kot gledališka koreografinja (svetovalka za gib), nato pa se je posvečala režiji post-dramatskega gledališča v [[Anton Podbevšek Teater|Anton Podbevšek Teatru]], kjer je režirala predstave ''Peter in volk'' (2007), ''Hamlet 60 minut'' (2008), in ''Poslednji poljub'' (2010). Leta 2014 je pripravila koncept in režijo opere ''Zmikavt in stara devica'' ameriško-italijanskega skladatelja [[G. C. Menotti]]ja. ;Sinhronizacija risank Med več desetinami risanih serij, kjer je sodelovala kot režiserka sinhronizacije, so: *Žametek *Želejčki *Kravica Katka *Fifi in Cvetličniki *Čarli in Lola ;Petje * Cikel uglasbene poezije [[Frane Milčinski - Ježek|Frana Milčinskega - Ježka]], njenega dedka, na treh albumih:<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nana-milcinski-vprasam-se-kaj-je-100-let-kaj-je-stoletje/327197 Nana Milčinski: "Vprašam se, kaj je 100 let. Kaj je stoletje?"], MMC RTV Slovenija, 13. januar 2014</ref> ** ''Še ena pomlad'' (2012) ** ''[[Od tod do vesolja]]'' (2014) ** ''Nanine pesmi'' (2018) * S pesmijo "Zvezdo sem držala v roki" je v duetu z zasedbo Radio Mondo nastopila na [[Melodije morja in sonca 2014|Melodijah morja in sonca 2014]]. ==Nagrade== * 2009: posebna nagrada za radijsko režijo na festivalu SOF * 1999: študentska akademijska nagrada zlatolaska za raziskavo o japonskem plesu [[butoh]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.sigledal.org/geslo/Nana_Mil%C4%8Dinski Nana Milčinski], sigledal.org {{Normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Milčinski, Nana}} [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] dmsxxldqw4ehx6l4jtaywih5sx3nclr 0 404117 6732552 6729312 2026-08-08T02:08:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Oprah Gail Winfrey''', ameriška medijska lastnica, TV-voditeljica, igralka, producentka in filantrop, * [[29. januar]] [[1954]]. Oprah je najbolj znana po svoji oddaji, ki je bila izjemno odmevna in zakupljena v veliko državah zunaj ZDA. Je edina temnopolta milijarderka v ZDA, prejela [[častni doktorat|častne doktorate]] [[Univerza|univerz]] Duke in [[Univerza Harvard|Harvard]]. ==Zgodnje življenje== Winfrey je bila sprva imenovana "Orpah" po osebi s Svetega pisma iz Rutine knjige. Večina ljudi je izgovarjalo ime drugače in, čeprav je Orpah ime v rojstnem listu, je spremenila ime. Winfrey je bila rojena v mestu Kosciusko, v zvezni državi Mississippi, neporočeni najstniški materi. Kasneje je dobila objasnilo, da je bila posledica enega samega intimnega stika z moškim, s katerim je kmalu zatem prekinila zvezo.<ref>Jill Nelson, "The Man Who Saved Oprah Winfrey", ''[[The Washington Post]]'', December 14, 1981; p. W30</ref> Njena mater Vernita Lee (rojena 1935), je bila gospodinja. Winfrey ima očeta, oziroma očetovski lik, Vernona Winfreya (rojen 1933), ki je skozi življenje bil tako rudar, brivec in mestni svetnik, za časa njenega rojstva pa je bil vojak. A javil se je še kmet in veteran druge svetovne vojne Noah Robinson, Sr. (rojen 1925), ki prav tako trdi, da je njen biološki oče.<ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2010/04/17/dirt-poor-mississippi-farmer-claims-hes-oprahs-dad/?test=faces|publisher=Fox News|title=Poor Mississippi Farmer Claims He's Oprah's Dad|date=2010-04-17}}</ref> Po Oprahinem rojstvu je njena mama odpotovala proti severu in Winfrey je preživela prvih šest let v podeželski revščini z babico po materini strani Hattie Mae (Presley) Lee (rojena 15.april 1900-umrla 27.februarja 1963), kjer je bilo bivanje tako revno, da je Oprah pogosto nosila oblačila prirejena iz krompirjevih vreč, zaradi česa so se otroci soseščine pogosto norčevali z nje.<ref>[http://www.guardian.co.uk/media/2005/nov/20/television.usa "You go, girl" "The Observer Profile: Oprah Winfrey" ] ''The Observer'' (UK), November 20, 2005</ref><ref>{{navedi splet |url=http://genealogy.about.com/od/aframertrees/p/oprah_winfrey.htm |title=Ancestry of Oprah Winfrey |publisher=Genealogy.about.com |accessdate=2014-08-22 |archive-date=2014-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140826161235/http://genealogy.about.com/od/aframertrees/p/oprah_winfrey.htm |url-status=dead }}</ref> Njena babica jo je učila brati že pred tretjim letom starosti in jo vodila v bližnjo cerkev, kjer so jo oklicali za "pridigarko", saj je znala citirati verze iz Svetega pisma. Babica jo je tepla s palico, če ni opravila dolžnosti ali se slabo vedla.<ref>Krohn, Katherine E, [https://books.google.com/books?id=NttdSpnjedgC&pg=PA9&lpg=PA9&dq=oprah+grandmother+hit+switch&source=bl&ots=wb9LF9oSVi&sig=jfgRUaTv2UouCrTo-9o0GosdcEM&hl=en#v=onepage&q=oprah%20grandmother%20hit%20switch&f=false ''Oprah Winfrey: Global Media Leader (USA Today)''], (Krohn, 2002), ISBN 978-1-58013-571-9, p. 9</ref> Pri šestih letih je Oprah Winfrey bila preseljena v mesto v blokovsko soseščino Milwaukeeja v zvezni državi Wisconsin skupaj s svojo mamo Vernita Lee, ki je bila precej manj v oporo in podporo, kot njena babica. Mama je delala dolge ure kot služkinja.<ref>Jill Nelson. "The Man Who Saved Oprah Winfrey." ''Washington Post'', December 14, 1986, p. W30</ref> Okoli tega časa Vernita Lee porodi še eno hči, Oprahino polsestro Patricio,<ref name="Mair pg 12">Mair (1999) pg 12</ref> ki je kasneje februarja 2003 stara 43 let umrla od odvisnosti s kokainom.<ref name="Garson20">Garson, Helen S. [https://books.google.com/books?id=XKzrm8sRNMIC&pg=PA20&lpg=PA20&dq=oprah+sister+%22drug+addiction%22+died+-%22didn%27t+know%22+-%22long+lost%22#v=onepage&q=oprah%20sister%20%22drug%20addiction%22%20died%20-%22didn%27t%20know%22%20-%22long%20lost%22&f=false ''Oprah Winfrey: A Biography''], (Greenwood, 2004), ISBN 978-0-313-32339-3, p. 20</ref> Do leta 1962 Oprahina mama Lee težko izvaja vse starševske obveznosti do obeh hčera, zato je Oprah začasno preseljena k Vernonu v Nashville.<ref name="Mair pg 13-14">Mair (1999) pg 13–14</ref> Ko je Oprah skupaj z Vernonom, dobi še tretjo polsestro,<ref>{{navedi splet|url=http://www.montrealgazette.com/entertainment/Oprah+Secret+Half+Sister/4156107/story.html|title=Oprah's Big Secret? She Has a Half-Sister|last=Collins|first=Leah|date=2011-01-24|accessdate=2011-02-23|publisher=Montreal Gazette|archive-date=2011-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110127161729/http://www.montrealgazette.com/entertainment/Oprah%2BSecret%2BHalf%2BSister/4156107/story.html|url-status=dead}}</ref> ki je bila oddana v posvojitev, da bi ekonomsko prenesla mati skrb za otroke. Kasneje je bila prav tako imenovana Patricia. Oprah sama je izvedela o svoji drugi polsestri šele leta 2010.<ref name="halfsisterusatoday">Oldenburg, Ann. [http://content.usatoday.com/communities/entertainment/post/2011/01/oprahs-secret-is-out/1 "Oprah's Secret Is Out!"], ''[[USA Today]]'', January 24, 2011..</ref> Ko se je Oprah vrnila nazaj k materi, je Lee že porodila še fantka Jeffereya, ki tudi ne živi več, saj je leta 1989 preminil iz vzrokov obolelosti z AIDSom.<ref name="Garson20"/> Winfrey je zatrdila, da je bila spolno zlorabljena. Takšna dejanja so storili njen bratranec, stric in družinski prijatelj, začelo se je z njenim devetim letom starosti. To je delila z občinstvom v epizodi s tematiko spolne zlorabe leta 1986.<ref name=autogenerated2>Lee Winfrey, "Praise from All Corners for New Talk Show Host", ''Syracuse Herald Journal'', September 9, 1986, p. 44</ref><ref>Thomas Morgan. "Troubled Girl's Evolution into an Oscar Nominee." ''New York Times'', March 4, 1986, p. C17</ref> V času dopolnjene starosti 24 let je Winfrey odprla diskusijo doma, a so zavrnili njene trditve.<ref name="Garson22">Garson, Helen S. [https://books.google.com/books?id=XKzrm8sRNMIC&pg=PA22&lpg=PA22&dq=when+at+the+age+of+24+Helen+Garson#v=onepage&q&f=false ''Oprah Winfrey: A Biography''], (Greenwood, 2004), ISBN 978-0-313-32339-3, p. 22</ref> Winfrey je nekoč v javnosti zatrdila, da se je odločila, da ne bo mater, saj sama ni bila dobro vzgojena.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/8370789.stm|title=Oprah Winfrey: It's good to talk|publisher=BBC News|date=2009-11-20|accessdate=2010-08-26}}</ref> Na oddaji v intervjuju s Davidom Lettermanom se je velikokrat pohvalila, da pomaga svojim gojenkam akademije, ki tudi prenočijo pri njej in dobijo pri njej podporo in nasvet pri odraščanju in profesionalni karieri. Pri trinajstih letih, po trpljenju in nekajletnih zlorabah, je Oprah pobegnila od doma. Pri štirinajstih letih postane noseča, a njen sin je rojen prezgodaj in je umrl kmalu po rojstvu.<ref name="Biography Channel">{{navedi splet|title=Oprah Winfrey|url=http://www.thebiographychannel.co.uk/biography_story/169:1814/1/Oprah_Winfrey.htm|publisher=[[The Biography Channel]]|accessdate=February 8, 2008|archive-date=2008-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080307090105/http://www.thebiographychannel.co.uk/biography_story/169%3A1814/1/Oprah_Winfrey.htm|url-status=dead}}</ref> Winfrey je kasneje izjavila, da se je počutila izdano, ko je družinski član prodal zgodbo o smrti njenega sina tabloidom leta 1990.<ref name="Devastated">{{navedi splet|title=Oprah Winfrey: I Was 'Devastated' by Relative's Betrayal|publisher=People|date=2007-02-20|url=http://www.people.com/people/article/0,,20009251,00.html|accessdate=2008-08-25}}</ref> Pričela je obiskovati srednjo šolo, a je zaradi zgodnjih šolskih uspehov in programa prepoznavanja talentiranih učencev bila preseljena v predmestno kvalitetnejšo srednjo šolo, kjer je po njenih besedah bila nenehno zasmehovana zaradi revnega ozadja, ko se je vozila z avtobusom v šolo, marsikater sošolec pa je imel očeta, ki je bil služabnik očetu drugega sošolca. Pričela je krasti denar svoji materi, da bi lahko sledila potrošnji svojih vrstnikov, kar je vodilo v laži in prepire s svojo materjo. Družila se je s starejšimi fanti.<ref>Nagle, Jeanne M. ''Oprah Winfrey: Profile of a Media Mogul'' Rosen Publishing, 2007; p. 12</ref> Zagrenjena in zafrustrirana mama jo je ponovno preselila k očimu Vernonu v Nashville, a tokrat je ni želela nazaj. Vernon je bil strog in dosleden, a v podporo in je veliko dal na njeno izobrazbo. Winfrey postane vzorna učenka, izglasovana je bila za najpopularnejšo punco in se pridruži ekipi za retorične nastope in v takšnem tekmovanju na ravni ZDA v dramatični interpretaciji postane z ekipo druga.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thebiographychannel.co.uk/biographies/oprah-winfrey.html|title=Biography.com|publisher=Biography.com|accessdate=2012-09-18}}</ref> Kot govorniška tekmovalka je dobila polno šolnino v [[Državni univerzi Tennessee]], ki je spadala med zgodovinsko pomembne univerze za temnopolte. Tam je študirala komunikologijo. Njena prva služba je bila v lokalni špeceriji.<ref>{{navedi splet|url=http://msn.careerbuilder.com/Article/MSN-2137-Career-Growth-and-Change-Before-They-Were-Stars/?sc_extcmp=JS_2137_home1&SiteId=cbmsnhp42137&ArticleID=2137&GT1=23000&cbRecursionCnt=1&cbsid=a263c00f1d4b4f99a045d1fb88f6f6e3-317894570-JO-5|title=Before They Were Stars|publisher=Msn.careerbuilder.com|date=2010-01-22|accessdate=2010-08-26|archive-date=2011-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708120826/http://msn.careerbuilder.com/Article/MSN-2137-Career-Growth-and-Change-Before-They-Were-Stars/?sc_extcmp=JS_2137_home1&SiteId=cbmsnhp42137&ArticleID=2137&GT1=23000&cbRecursionCnt=1&cbsid=a263c00f1d4b4f99a045d1fb88f6f6e3-317894570-JO-5|url-status=dead}}</ref> Pri sedemnajstih letih je zmagala tudi v lepotnem tekmovanju za temnopolte Miss Tennessee.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/oprah_winfrey/biography|title=Oprah Winfrey Biography|work=People|accessdate=2008-03-13}}</ref> Pridobi tudi delo v lokalni radio postaji za temnopolte, kjer prevzame del novic. Tam dela tako v srednji šoli kot kasneje kot študentka za polovični delovni čas. == Življenje in vpliv == Tako oddaja kot njena doživetja so globoko prepletena tako z družbo, manjšinami, kot tudi z njeno osebno zgodbo in odraščanjem. [[Slika:Oprah_Winfrey_(2004).jpg|alt=|thumb|Winfrey praznuje petdeset let med prijatelji v Santa Barbari.]] ===Zgodovina romanc=== Winfreyin srednješolski sošolec Anthony Otey se spominja nedolžnega flirtanja ob zaključku srednje šole in ima shranjena ljubezenska pisemca iz tega obdobja. Oprah je bila vzorna učenka in dostojanstveno dekle.<ref name="Mair pg 28-29">Mair (1999) pp. 28–29</ref> Pogovarjala sta se o poroki, a Otej trdi, da je vedno skrivoma vedel, da je Winfrey namenjeno veliko večje življenje kot bi ji ga on lahko nudil.<ref name="Mair pg 30">Mair (1999) p. 30</ref> Prekinila je z njim na Valentinovo.<ref name="Mair pg 30" /><ref name="Mair pg 31">Mair (1999) p. 31</ref> Leta 1971, nekaj mesecev po Oteyu, Oprah sreča Williama "Bubbo" Taylora na svoji univerzi. Po nekem tedanjem novinarju je bil Taylor njena prva strastna ljubezenska zveza. Uredila mu je službo na radiu in ga želela na vsak način prepričati, da ostane z njo, celo šla je na kolena, da bi ga v to prepričala. Taylor ni želel zapustiti Nashville, Oprah pa so ponudili mesto v mestu Baltimore na televiziji. Tudi po oceni Oprah je šlo za pristno ljubezen in naklonjenost.<ref name="Mair pg 43">Mair (1999), p. 43.</ref> V sedemdesetih ima Oprah niz romantičnih zvez s sovoditelji. Tudi na televiziji doživi cel kup zapletov, z glave ji pade lasulja, joka med pripovedovanju o tragediji, a so ji nudili veliko podporo in so še vedno njena dobra prijateljstva.<ref name="Mair pg 47">{{navedi knjigo|last=Mair|first=George|title=Oprah Winfrey: The Real Story|url=https://archive.org/details/oprahwinfreyreal00mair|page=[https://archive.org/details/oprahwinfreyreal00mair/page/47 47]|year=1995|publisher=Carol Pub. Group|isbn=1-55972-250-9}}</ref> Ko se je razšla z zadnjim sovoditeljem je imela 4-letno zvezo s poročenim moškim, ki ni imel nobenih namenov zapustiti svojo ženo.<ref name="Mair pg 49" /> Winfrey je kasneje dala izjavo o tej vezi: "Imela sem razmerje z moškim štiri leta. Nisem živela z njim, nikoli nisem živela z nekom - in imela sem občutek, da sem brez njega ničvredna. Bolj kot me je zavračal, bolj sem ga želela. Počutila sem se izpraznjena, brez moči. Na koncu sem bila na tleh na mojih kolenih, proseča in modelujoča do njega."<ref name="Mair pg 49" /> Winfrey postane tako depresivna, da 8.septembra 1981 napiše samomorino pismo svoji prijateljici, kjer ji naroča, da po njenem samomoru zaliva njene rože.<ref name="Mair pg 49">Mair (1999)p. 49</ref> "Temu pismu so posvetili preveč pozornosti", je kasneje povedala neki reviji: "Nikoli se ne bi ubila. Bilo bi mi žal isti trenutek, ko bi poskusila; nekaj res dobrega bi se zgodilo in jaz bi vse to zamudila."<ref Name="Mair p50">Mair (1999) p. 50</ref> Po Oprah je njeno čustveno vihranje stopnjevalo v težave s težo. To objasni:"Razlog, da se pridobila toliko telesne teže že izpočetka in razlog, da sem imela tako zgodovino nesrečnih ljubezenskih zvez z moškimi, je namreč, da sem potrebovala, želela odobravanje. Potrebovala sem, da me imajo vsi radi, ker sama sebe nisem imela posebej rada. Tako sem končala s krutimi s sabo obremenjenimi fanti, ki so mi povedali predvsem, kako sem sebična, sama pa sem na take besede odvrnila preprosto: Prav imaš, hvala, in jim bila hvaležna. Ni se mi zdelo smiselno, da bi si zaslužila več od tega. Zato sem pridobila toliko teže. To je bil najbolj preprost način, da se oblazinim proti nezadovoljstvu celega sveta."<ref name="Mair p50" /> Winfrey je kasneje priznala kajenje crack kokaina z moškim, s katerim je bila v istem obdobju ljubezensko povezana. To je objasnila na svoji oddaji:"Vedno sem čutila, da droga sama ni težava, bila sem odvisna od tega človeka." Dodala je še: "Ne morem si zamisliti stvari, ki je ne bi storila za tega človeka."<ref name="Jet">{{navedi novice|url=http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n12_v87/ai_16404541|title=Oprah reveals on her show she smoked crack cocaine during her 20s|publisher=Jet|date=1995-01-30|accessdate=2008-08-25|archive-date=2009-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090122061506/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n12_v87/ai_16404541/print|url-status=dead}} Archived at FindArticles in 2004.</ref> Winfrey je bila domnevno vpletena še v drugo ljubezensko vezo povezano z drogami. Randoph Cook, ki se je sam razglasil za njenega bivšega fanta, je zatrdil, da sta skupaj živela nekaj mesecev v letu 1985 in bila pod vplivom. Leta 1997 je Cook tožil Oprah, saj naj bi domnevno ovirala izdajo njegove knjige o njunem domnevnem razmerju. Želel je tako dobiti 20 milijonov dolarjev odškodnine.<ref name="FindLaw">{{cite court|litigants=Randolph L. Cook v Oprah Winfrey|vol=7.|reporter=FindLaw|opinion=973403|court=7. Cir.|date=April 8, 1998|url=http://caselaw.lp.findlaw.com/cgi-bin/getcase.pl?court=7th&navby=case&no=973403}}</ref><ref name="Jackson Walker">{{navedi splet|title =Representative Matters|publisher=Jackson Walker L.L.P|url =http://www.jw.com/site/jsp/practiceinfo.jsp?id=12&matter=1|accessdate =2008-08-25}}</ref> Leta 1985, še preden je Winfreyina oddaja postala gledana po celih ZDA, je filmski producent iz Haitija Reginald Chevalier trdil, da je po nastopu v oddaji o dvojnikih in podobnih obrazih, pričel z njo razmerje. Romantični večeri v dvoje, s svečami obdane kopeli so bile pogoste, hodila sta na večerje z igralci kakršen je [[Michael Jordan]] in [[Danny Glover]]. Chevalier trdi, da je Winfrey prenehala z razmerjem, ko je spoznala Stedmana Grahama.<ref>{{navedi splet|url=http://www.radaronline.com/exclusives/2011/02/exclusive-interview-stedman-stole-oprah-me-secret-lover-tells-radar|title=EXCLUSIVE INTERVIEW: Stedman Stole Oprah From Me, Secret Lover Tells Radar|date=2011-02-17|publisher=radaronline.com|accessdate=2011-02-23}}</ref> Winfrey in njen fant Stedman Graham sta bila skupaj od leta 1986. V kratkem obdobju sta bila celo zaročena za poroko novembra 1992, a se obred nikoli ni izvedel.<ref>{{navedi splet|url=http://oprah.about.com/od/oprahbiography/p/personallife.htm|title=A Look Into the Personal Life of Oprah Winfrey|publisher=Oprah.about.com|date=2008-11-14|accessdate=2010-08-26|archive-date=2015-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20150701015847/http://oprah.about.com/od/oprahbiography/p/personallife.htm|url-status=dead}}</ref> === Oprahfikacija === [[Slika:Oprah_Winfrey_2010.jpg|thumb|Winfrey v Beli hiši]] ''The Wall Street Journal ''izpelje izraz "Oprahfication", da ponudi krajšo besedo za javno izpoved, kot izraz terapije[123]. Oprah je namreč svojo medijski izgled oblikovala s pomočjo osebnih podrobnosti in izpovedi, ki so občasno izplavale iz pogovora med oddajo in so tako povedale kaj tudi o voditeljici showa. [[Phil Donahue]] je objektivno poročal o težavah in zapletih neke teme, Oprah pa je izrabila televizijski medij kot tisti medij, ki vstopa v prostor povečini gospodinjstva in je prižgan tudi ob kosilu ali ko ni sogovornika ob osamljenih popoldnevih. Voditeljica oddaje tako ni le poročala o čustvovanjih, temveč je njena skrb za določene problematike bila poudarjena do tolikšne mere, da so tudi gledalci postali pozorni na iste težave, četudi prej ne bi bili.  Oprah Winfrey je pomembna tudi kot vplivna osebnost, ki usmerja potrošnjo. Največ odmeva je bila deležna njena podpora knjigi in literaturi. Oprah's Book Club, del oddaje namenjen promoviranju dobrih knjig in branju, je postala izredno pomemben način promocije, saj je tudi prej obskuren naslov z nastopom v oddaji postal tržno pomemben. To je veljalo celo za stare klasike, [[John Steinbeck]]: Vzhodno od raja je po priporočilu ponovno postal najbolj prodajan roman.  Oprah je s takšnimi projekti dvigala tako intelektualno bazo svojih gledalcev kot tudi v času pomembnega tehnološkega booma ponujala razloge, da nekdo prebere knjigo, ki je drugače ne bi. Gledalcev oddaje ''The Oprah Winfrey Show'' je bilo največ med sezono 1991–92, ko jih je bilo približno 13.1 millijonov Američanov na dan. Do 2003 so ocene padle do približno 7.4 millijonov na dan.<ref>{{navedi novice|url = http://www.foxnews.com/story/0,2933,89493,00.html|work = Fox News|title = Jane Pauley to Go Head-to-Head With Oprah|date = December 1, 2011}}</ref> Ocene so se ponovno dvignile leta 2005 do 9 milijonov, a potem so ponovno pristale na okoli 7,3 milijonov gledalcev 2008. Oddaja je ves čas bila najbolj gledana v svojem času. Oddajo je spremljalo oz. jo spremlja tudi občinstvo 140 drugih držav.  === Dobrodelnost === Leta 1998, Winfrey ustvari del programa namenjen dobrodelnosti in tako podpira dobrodelne projekte in ponuja rente neprofitnim organizacijam po svetu. Organizacija je zbrala več kot 80 milijonov dolarjev, administrativne stroške vodenja dobrodelne organizacije pa pokriva Oprah sama. Prispevala in udeleževala se je tudi projekta reševanj humanitarne krize po hurikanu Katrina. == Televizija == Leta 1983 se Winfrey preseli v [[Chicago]] in tam vodi polurno jutranjo oddajo ''AM Chicago''. V nekaj mesecih je oddaja postala najbolj gledana oddaja v Chicagu. Filmski kritik ji je priporočil, da podpiše pogodbo o sindikaciji s podjetjem King World, saj bo izjemno uspešna s svojo oddajo. Oddajo preimenujejo v ''The Oprah Winfrey Show'' in jo podaljšajo na celo uro. Po celih ZDA se prične prenašati 8.septembra 1986<ref name="Who ... Millionaire">{{cite video|people = Meredith Vieira, host|title = [[Who Wants to Be a Millionaire (U.S. game show)|Who Wants to Be a Millionaire?]]|date =2006-07-19|work = Buena Vista Television}}</ref>. Zelo kmalu Oprah Winfrey postane izjemno gledana in premaga dosedanjo legendo tovrstnih pogovornih oddaj, kar je bilo tedaj še posebej izpostavljeno v medijih. Ocene so bile tako na temo velike postave, srčne osebnosti, glasne, agresivne, velikosrčne osebnosti,, nežne, smešne, prizemljene in lačne TV voditeljice, ki prav zlahka lahko postane nevarna [[Phil Donahue|Philu Donahueu]]. Medijsko je bila postavljena kot enakovredna, če ne boljša, vsekakor pa bolj prizemljena kot njen konkurent. === Slavne osebe v gosteh === Micheal Jackson leta 1993 prepusti Oprah intervju, ki postane četrti najbolj gledan dogodek v ameriški televizijski zgodovini in najbolj gledan intervju kadarkoli, saj so si ga ogledalo v živo 36.5 milijona gledalcev<ref>{{cite journal|author1 = Company, Johnson Publishing|url = http://books.google.com/?id=rLoDAAAAMBAJ&lpg=PA37&dq=Queen%20cbs&pg=PA37#v=onepage&q&f=false|title = Alex Haley's 'Queen' Lifts CBS To No. 1|journal = [[Jet (magazine)|Jet]]|date = March 8, 1993|accessdate =2011-02-23|page = 37}}</ref>. 1.decembra 2005 pa postane sama kot intervjujanka večernega programa [[David Letterman|Davida Lettermana]] del zgodovine, saj ob zelo poznem terminu doseže izredno gledanost 13.45 milijonov gledalcev. Intervju je zanimiv, saj je zaključek baje pomembnega medijskega spora med dvema televizijskema voditeljema. Raperji Ludacris, 50 Cent in Ice Cube kritizirajo Winfrey, saj ni naklonjena hip hop kulturi. [[Ludacris]] jo je izpostavil na intervjuju, da ni podpirala nekaterih besedil in mu je povzročala celo težave pri promoviranju filma na njeni oddaji. Oprah je odgovarjala na očitke, da nasprotuje vsem besedilom, ki ženske postavljajo na rob družbe, a se veseli nekaterih umetnikov, na primer [[Kanye West]]a. <div>Kot izpraševalka intervjujev je bila deležna kritik, da na oddaji izvaja samo promocije. Tako ni izpraševala o podrobnostih tudi o zdravljenju ali terapijah, ki so bile v javnosti ali stroki že pred tem kritizirane. Zelo kritično je reagirala na pisatelja, ki je skozi promocijo preko Oprahinega kluba svojo knjigo promoviral kot svoj življenjepis, a si je večino navedb v celoti izmislil. </div> == V drugih medijih == === Film === Winfrey je odigrala manjšo vlogo leta 1985 v filmu [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]] ''[[Barva škrlata]]'' kot nesrečna gospodinja Sofia. Bila je nominirana za oskarja za to manjšo vlogo. Ko so film poskusili spraviti v gledališča, je podprla finančno tudi ta projekt. Oktobra 1998 je producirala in igrala v filmu Ljubljena [[Toni Morrison]]. Četudi je film bil močno medijsko hvaljen in je izrabila močno tudi Show za promocijo filma, ki je bil močno nagrajen že kot roman, film ni bil uspešen, končal je celo porazno, četudi so ga kritiki dobro ocenili.  === Založništvo in pisanje === Winfrey je bila soavtor petih knjig. Winfrey je izdajala tudi revijo ''O, The Oprah Magazine od leta 2004 do 2008,'' kot tudi gospodinjsko izdajo te revije. Revije je bila zelo uspešna, a naročnikov ni bilo vedno več. Bralci revije so po raziskavah občutno bolj premožni od povprečja, vsekakor pa bolj od TV gledalcev. === Radio === Oprah Radio je postaja, ki je namenjena izdelkom, promotorjem in promocijskim gostom The Oprah Winfrey Showa in njene revije. Pričela je delovati 25.septembra 2006 iz Chicaga. Oddaja se imenuje tudi Oprah&prijatelji, pogodbeno pa je Oprah dolžna prispevati 30 minut na teden, 39 tednov na leto. Pri tem ji pomaga njena prijateljica in novinarka Gayle King. === <br> Igralka, sodeluje pri produkciji === {| class="wikitable sortable" id="cx982" data-source="982" data-cx-weight="1021" contenteditable="true" style="margin-bottom: 10px;" data-cx-draft="true" ! id="985" |Leto  ! id="987" style="width:160px;" |Naslov ! id="989" |Vloga ! class="unsortable" id="991" | opazke |- id="993" | id="994" | 1985 | id="996" | ''[[Barva škrlata]]'' | id="999" | Sofia | id="1001" |Njen prvi film |- id="1006" | id="1007" | 1986 | id="1009" | ''Native Son'' | id="1011" | Mrs. Thomas | id="1014" |Vodilna vloga |- id="1016" | id="1017" | 1989 | id="1019" | ''The Women of Brewster Place'' | id="1022" | Mattie Michael | id="1024" |Miniserija |- id="1026" | id="1027" |1990 | id="1029" | ''Brewster Place'' | id="1032" | Mattie Michael | id="1034" |TV serija |- id="1045" | id="1047" | 1993 | id="1047" | ''There Are No Children Here'' | id="1050" | LaJoe Rivers | id="1052" |Vodilna vloga TV filma |- id="1054" | id="1055" rowspan="2" |1997 | id="1057" | ''Ellen'' | id="1060" | Terapevtkinja | id="1062" |"The Puppy Episode: Part 1" (#4.22)<br> "The Puppy Episode: Part 2" (#4.22) |- id="1064" | id="1065" | ''Before Women Had Wings'' | id="1068" | Zora Willams | id="1070" |Vodilna vloga TV filma |- id="1072" | id="1073" |1998 | id="1075" | ''Beloved'' | id="1078" | Sethe | id="1080" |Vodilna vloga, pomemben film |- id="1083" | id="1084" |1999 | id="1086" | ''Our Friend, Martin'' | id="1089" | Coretta Scott King (glas) | id="1091" |Film za DVD, VHS |- id="1093" | id="1094" |2006 | id="1096" | ''Charlotte's Web'' | id="1099" | Gussy the Goose | id="1101" | Glas |- id="1103" | id="1104" |2007 | id="1106" | ''Bee Movie'' | id="1109" | Sodnica Bumbleton | id="1111" | Glas |- id="1113" | id="1114" |2009 | id="1116" | ''The Princess and the Frog'' | id="1119" | Eudora | id="1121" | Glas |- id="1123" | id="1124" |2013 | id="1126" | ''The Butler'' | id="1129" |Gloria Gaines | id="1131" |Pomembna stranska vloga<br> |- id="1143" | id="1144" |2014 | id="1146" | ''Selma'' | id="1149" |Annie Lee Cooper | id="1152" |Izvršni producent in stranska vloga. |- id="1158" | id="1159" |??? | id="1160" |???? | id="1164" | ''Untitled Richard Pryor Biopic''<ref name="Pryor">{{navedi splet|url = http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-28953387|title = Lee Daniels' Richard Pryor biopic to star Mike Epps|publisher = [[BBC News]].com|accessdate =2014-08-28}}</ref> | id="1166" | Richarda Pryora prababica <ref name="Pryor"/> |- id="1170" | id="1171" | 2015 | id="1172" | ''Queen Sugar''<ref name="ddl">{{navedi splet|url = http://deadline.com/2015/02/oprah-winfrey-selma-filmmaker-ava-duvernay-queen-sugar-own-drama-series-1201364863/|title = Oprah Winfrey To Co-Star In & Co-Create With ‘Selma’ Filmmaker Ava DuVernay ‘Queen Sugar’ OWN Drama Series|author = Nellie Andreeva|work = Deadline|accessdate = 2 February 2015}}</ref> | id="1176" |Igralka, izvršni producent in kreatorka |} == Produkcija == * 1989 – ''The Oprah Winfrey Show'' (posvetovalni producent – 8 epizod, 1989–2011) * 1989 – ''The Women of Brewster Place'' (TV miniserija) (izvršni producent) * 1992 – ''Nine'' (TV dokumentarni film) (izvršni producent) * 1998 – Poroka (TV miniserija) (izvršni producent) * 1998 – Ljubljena (producent) * 1998 – ''David and Lisa'' (TV film) (izvršni producent) * 1999 – Torki z ''Morriejem'' (TV film) (izvršni producent) * 2001 – ''Amy & Isabelle'' (TV film) (izvršni producent) * 2005 – ''Their Eyes Were Watching God'' (TV film) (izvršni producent) * 2006 – ''Legends Ball'' (TV dokumentarni film) (izvršni producent) * 2007 – ''The Great Debaters'' (producent) * 2009 – ''The Dr. Oz Show'' (TV serija) (izvršni producent) * 2009 – ''Precious'' (izvršni producent) * 2011 – ''Your OWN Show'' (TV serija) (izvršni producent) * 2011 – ''Serving Life'' (TV dokumentarni film) (executive producer) == Opombe in viri == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Oprah Winfrey}} * http://www.petraskarja.com/kar-zagotovo-vem-oprah-winfrey-povzetek-knjige/ * http://www.imdb.com/name/nm0001856/ {{Kennedy Center Honorees 2010s}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Winfrey, Oprah}} [[Kategorija:Ameriški filantropi]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški igralci]] [[Kategorija:Ameriški uredniki]] jgr9z2zm4p8gnhjsetytekybttmwbxm 0 406674 6732591 6640603 2026-08-08T06:14:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732591 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Infobox company | name = | logo = | caption = | type = | genre = | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 1936 | founder = Rudolf Weber | defunct = | location_city = Bač pri Materiji 30, 6242 Materija | location_country = [[Slovenija]] | location = | locations = | area_served = Globalno | key_people = | industry = | products = Profesionalno orodje | services = | revenue = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = ATech d.o.o. | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|http://www.perles.com}} | footnotes = | intl = }} '''Perles''' je slovenski proizvajalec profesionalnega električnega [[orodje|orodja]], ki ga je ustanovil [[Rudolf Weber]] leta 1936 v Švici. Razvoj in proizvodnja izdelkov potekata v Sloveniji. Leta 1958 je začelo podjetje sodelovati s slovensko [[Iskra (podjetje)|Iskro]]. Kasneje, leta 1971, je postala Iskra večinski lastnik, leta 2000 pa 100-odstotni. Kasneje je divizijo [[Iskra ERO]] prevzelo podjetje [[Hidria]], s tem pa tudi Perles. V naslednjih letih je Perles zašel v poslovne težave, zmanjšal je število delavcev in preselil proizvodnjo iz [[Kranj]]a v [[Šenčur]]. Leta 2010 je Hidria prodala Perles irskemu kapitalskemu skladu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042363324 |title=Hidria Perles menjava direktorje in odpušča delavce |date=2010-05-31 |last=Knez |first=Primož |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2018-09-21 |archive-date=2018-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180921115112/https://www.dnevnik.si/1042363324 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/perles-si-v-sencurju-obeta-boljse-case.html |title=Perles si v Šenčurju obeta boljše čase |last=Hanc |first=Marjana |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2014-12-04 |accessdate=2018-09-21 |archive-date=2019-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190819165252/https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/perles-si-v-sencurju-obeta-boljse-case.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je Perles prevzelo podjetje ATech. == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Unior]] *[[Iskra (podjetje)|Iskra]] ==Zunanje povezave== * [http://www.perles.com Uradna stran] {{Proizvajalci orodja}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Podjetja Švice]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1936]] [[Kategorija:Proizvajalci orodja]] 27j7e8zwgkemrvs1ijb7xmu3cn1syf5 0 407102 6732489 6688507 2026-08-07T21:25:36Z ~2026-43397-40 264032 6732489 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Danilo |image = |fullname = Danilo Luiz da Silva |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |height = 184 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[CR Flamengo|Flamengo]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[Tupynambás Futebol Clube|Tupynambás]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | caps2 = 49 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 91 | goals3 = 11 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps4 = 41 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 34 | goals5 = 4 | years6 = 2019–2025 | clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps6 = 156 | goals6 = 8 | years7 = 2025– | clubs7 = [[CR Flamengo|Flamengo]] | caps7 = | goals7 = |nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Brazilija U20 | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Brazilija U23 | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2011–2026 | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 49 | nationalgoals3 = 1 |medaltemplates = {{MedalCompetition|[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah - moški|Ekipno]]}} }} '''Danilo Luiz da Silva''' (znan kot '''Danilo'''), [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]], [[Bicas]], [[Brazilija]]. Danilo trenutno igra za [[CR Flamengo|Flamengo]] in [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilsko nogometno reprezentanco]], s katero je na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah v Londonu]] leta 2012 osvojil srebrno medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Américe FC (MG)]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Flamenga]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 2e7xoets81djf615xuefra5ouyk4bq3 6732503 6732489 2026-08-07T21:42:03Z ~2026-43397-40 264032 6732503 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Danilo |image = |fullname = Danilo Luiz da Silva |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |height = 184 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[CR Flamengo|Flamengo]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[Tupynambás Futebol Clube|Tupynambás]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | caps2 = 49 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 91 | goals3 = 11 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps4 = 41 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 34 | goals5 = 4 | years6 = 2019–2025 | clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps6 = 156 | goals6 = 8 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[CR Flamengo|Flamengo]] | caps7 = | goals7 = |nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Brazilija U20 | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Brazilija U23 | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2011–2026 | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 49 | nationalgoals3 = 1 |medaltemplates = {{MedalCompetition|[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah - moški|Ekipno]]}} }} '''Danilo Luiz da Silva''' (znan kot '''Danilo'''), [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]], [[Bicas]], [[Brazilija]]. Danilo trenutno igra za [[CR Flamengo|Flamengo]] in [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilsko nogometno reprezentanco]], s katero je na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah v Londonu]] leta 2012 osvojil srebrno medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Américe FC (MG)]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Flamenga]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 0sbku0i8ffpppzisxibaobqoqhhxmx8 6732608 6732503 2026-08-08T06:49:02Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6732608 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Danilo |image = |fullname = Danilo Luiz da Silva |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |height = 184 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[CR Flamengo|Flamengo]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[Tupynambás Futebol Clube|Tupynambás]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | caps2 = 49 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 91 | goals3 = 11 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps4 = 41 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 34 | goals5 = 4 | years6 = 2019–2025 | clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps6 = 156 | goals6 = 8 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[CR Flamengo|Flamengo]] | caps7 = | goals7 = |nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Brazilija do 20 let | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Brazilija od 23 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2011–2026 | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 75 | nationalgoals3 = 1 |medaltemplates = {{MedalCompetition|[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah - moški|Ekipno]]}} }} '''Danilo Luiz da Silva''' (znan kot '''Danilo'''), [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]], [[Bicas]], [[Brazilija]]. Danilo trenutno igra za [[CR Flamengo|Flamengo]] in je nekdanji član [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]], s katero je na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah v Londonu]] leta 2012 osvojil srebrno medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Américe FC (MG)]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Flamenga]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 9jets9brwj81iusclg2yhk5mjx1lv53 6732619 6732608 2026-08-08T07:07:24Z Sporti 5955 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6732503|6732503]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-43397-40|~2026-43397-40]] ([[User talk:~2026-43397-40|pogovor]]) 6732619 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Danilo |image = |fullname = Danilo Luiz da Silva |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |height = 184 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[CR Flamengo|Flamengo]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[Tupynambás Futebol Clube|Tupynambás]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | caps2 = 49 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 91 | goals3 = 11 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps4 = 41 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 34 | goals5 = 4 | years6 = 2019–2025 | clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps6 = 156 | goals6 = 8 | years7 = 2025– | clubs7 = [[CR Flamengo|Flamengo]] | caps7 = | goals7 = |nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Brazilija do 20 let | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Brazilija od 23 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2011–2026 | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 75 | nationalgoals3 = 1 |medaltemplates = {{MedalCompetition|[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah - moški|Ekipno]]}} }} '''Danilo Luiz da Silva''' (znan kot '''Danilo'''), [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]], [[Bicas]], [[Brazilija]]. Danilo trenutno igra za [[CR Flamengo|Flamengo]] in je nekdanji član [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]], s katero je na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah v Londonu]] leta 2012 osvojil srebrno medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Américe FC (MG)]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Flamenga]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] hqu6yrbvsrdv1rjuockqnszfx85krkt 0 407349 6732210 6702145 2026-08-07T13:15:29Z Erardo Galbi 166658 Presledek 6732210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 441980057 | IUPAC_name = (''R'')-(6-metoksikinolin-4-il)((2''S'',4''S'',8''R'')-8-vinilkinuklidin-2-il)metanol | image = Quinine.svg | image2 = Quinine-3D-balls.png <!--Clinical data--> | tradename = Qualaquin, Quinate, Quinbisul | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|quinine-sulfate}} | licence_US = Quinine | MedlinePlus = a682322 | pregnancy_AU = D | pregnancy_US = C | legal_AU = S4 | legal_CA = Rx-only | legal_UK = POM | legal_US = Rx-only | legal_status = Rx-only | routes_of_administration = [[peroralna aplikacija|peroralno]], [[intravenska aplikacija|intravensko]] <!--Pharmacokinetic data--> | bioavailability = | protein_bound = 70–95 %<ref name = MSR>{{navedi splet|title=Qualaquin (quinine) dosing, indications, interactions, adverse effects, and more|work=Medscape Reference|publisher=WebMD|accessdate=29. 1. 2014|url=http://reference.medscape.com/drug/qualaquin-quinine-342696#showall}}</ref> | metabolism = [[jetra|jetrna]] (zlasti preko [[CYP3A4]] in [[CYP2C19]]) | elimination_half-life = 8–14 h (odrasli), 6–12 h (otroci)<ref name = MSR/> | excretion = skozi [[ledvice]] (20 %) <!--Identifiers--> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 130-95-0 | ATC_prefix = M09 | ATC_suffix = AA01 | ATC_supplemental = {{ATC|P01|BC01}} | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 15854 | PubChem = 8549 | IUPHAR_ligand = 2510 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00468 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 84989 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = A7V27PHC7A | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08460 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 170 <!--Chemical data--> | C=20 | H=24 | N=2 | O=2 | molecular_weight = 324,417 [[Gram|g]]/[[mol (enota)|mol]] | smiles = O(c4cc1c(nccc1[C@@H](O)[C@H]2N3CC[C@@H](C2)[C@@H](/C=C)C3)cc4)C | InChI = 1/C20H24N2O2/c1-3-13-12-22-9-7-14(13)10-19(22)20(23)16-6-8-21-18-5-4-15(24-2)11-17(16)18/h3-6,8,11,13-14,19-20,23H,1,7,9-10,12H2,2H3/t13-,14-,19-,20+/m0/s1 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C20H24N2O2/c1-3-13-12-22-9-7-14(13)10-19(22)20(23)16-6-8-21-18-5-4-15(24-2)11-17(16)18/h3-6,8,11,13-14,19-20,23H,1,7,9-10,12H2,2H3/t13-,14-,19-,20+/m0/s1 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = LOUPRKONTZGTKE-WZBLMQSHSA-N | melting_point = 177 }} '''Kinín''' je [[alkaloid]] iz [[kininovec|kininovca]] za preprečevanje in zdravljenje [[malarija|malarije]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522506/kinin?query=kinin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 8. 2015.</ref> Deluje tudi [[protibolečinska učinkovina|protibolečinsko]], nima pa vpliva na [[povišana telesna temperatura|povišano telesno temperaturo]].<ref name=Achan>Achan J. s sod. Quinine, an old anti-malarial drug in a modern world: role in the treatment of malaria. Achan et al. Malaria Journal 2011, 10:144.</ref> Kinin je bil prvo zdravilo, ki se je uspešno uporabljalo za zdravljenje malarije; uporabljati so ga začeli v 17. stoletju. Status najpomembnejšega zdravila proti malariji je ohranil vse do 40-ih let 20. stoletja, ko so ga nadomestila druga zdravila z manj [[neželeni učinek|neželenimi učinki]], na primer [[klorokin]]. Dandanes so na tržišču številna zdravila za zdravljenje malarije in kinin sicer ni več [[zdravilo izbora]]; prednost imajo [[artemisin]] in njegovi derivati.<ref>{{navedi splet|author=World Health Organization|title=Guidelines for the treatment of malaria|publisher=World Health Organization|url=http://apps.who.int/malaria/docs/TreatmentGuidelines2006.pdf|year=2006|accessdate=10. 8. 2009}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Dorndorp A |author2=Nosten F |author3=Stepniewska K |display-authors= et al.|title=Artesunate verus quinine for treatment of severe falciparum malaria: a randomised trial |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_august-27-september-2-2005_366_9487/page/n40 |journal=[[The Lancet]] |year=2005|volume=366|pages=717–25|doi=10.1016/S0140-6736(05)67176-0|pmid=16125588|issue=9487}}</ref><ref>{{cite journal|title=Oral quinine for the treatment of uncomplicated malaria|journal=Brit J Med|year=2009|volume=339|doi=10.1136/bmj.b2066|pmid=19622550|last1=Reyburn|first1=H|last2=Mtove|first2=G|last3=Hendriksen|first3=I|last4=Von Seidlein|first4=L|issue=|pages=b2066}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Achan J |author2=Tibenderana JK |author3=Kyabayinze D |display-authors= et al.|title=Effectiveness of quinine versus artemether-lumefantrine for treating uncomplicated falciparum malaria in Ugandan children: randomised trial |journal=[[British Medical Journal|Brit Med J]] |year=2009|volume=338|page=b2763 |doi=10.1136/bmj.b2763}}</ref> Še vedno pa se uporablja intravensko v začetnem zdravljenju težke oblike malarije, ki jo je povzročil ''[[Plasmodium falciparum]]'', derivati artemisinina v začetnem zdravljenju se priporočajo le v primeru odpornosti proti kininu.<ref>Bombek, Maja, Jereb, Matjaž, Kobe, Jasna Modrica, Kšela, Juš, Muzlovič, Igor, Trampuž, Andrej (2004). Zdravljenje težke oblike malarije. Zdravniški vestnik, letnik 73, številka 3, str. 131–137.</ref> == Neželeni učinki == Kinin je zelo grenak in povzroča t. i. [[kinhonizem]] ([[slabost]], [[bruhanje]], [[tinitus]] in [[naglušnost]]).<ref>Lejko - Zupanc T., Šoštarič N. Zdravila za zdravljenje okužb z zajedavci. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 91.</ref> Motnje sluha so običajno odvisne od odmerka in povratne. Pojavijo se lahko tudi vrtoglavica, driska, motnje vida, v hudi obliki tudi izguba vida. Če se kinin injicira prehitro, lahko pride do padca [[krvni tlak|krvnega tlaka]]. Po intravenskem injiciranju lahko nastopi tudi [[venska tromboza]]. Intramuskularna uporaba povzroča bolečine, lahko nastanejo tudi ognojki. Pogosto povzroča [[hipoglikemija|hipoglikemijo]], kar je težava zlasti pri nosečnicah. Redkejši, a nevarni neželeni učinki so [[izpuščaj]], [[astma]], [[trombocitopenija]], jetrna okvara in [[psihoza]].<ref name=Achan/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antimalariki]] [[Kategorija:Kinuklidini]] [[Kategorija:Fenolni etri]] [[Kategorija:Alkaloidi]] {{normativna kontrola}} nbbalafj37062eyc3h9c480xlc3ag6j 0 407630 6732459 6610659 2026-08-07T20:38:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nejc Pačnik | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = [[Nejc Pačnik]] | Alias = | Origin = [[Škale]], [[Velenje]], [[Slovenija]] | Instrument = [[harmonika]] | Genre = [[narodnozabavna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1995 - danes | Label = | Associated_acts = | Notable_instruments = }} '''Nejc Pačnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in glasbeni učitelj, * [[28. oktober]] [[1990]], [[Slovenj Gradec]]. == Življenje == Nejc Pačnik se je rodil 28. oktobra 1990 v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]].<ref name="#1">[http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=706 Šaleški bibliografski leksikon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924093718/http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=706 |date=2015-09-24 }}, http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=706 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924093718/http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=706 |date=2015-09-24 }}, pridobljeno 30. avgust 2015.</ref> Osnovno šolo je obiskoval v domačih [[Osnovna šola Škale|Škalah]] in v [[Osnovna šola Velenje|Velenju]]. Šolanje je nadaljeval na [[Srednji lesarski šoli Slovenj Gradec|Srednji lesarski šoli v Slovenj Gradcu]] <ref name="#1"/>. Zanimanje za [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]] je pokazal pri štirih letih, ko mu je prve prijeme pokazal njegov dedek Franc, ki ga je za igranje tudi navdušil.<ref>[http://www.delo.si/nedelo/nejc-pacnik-zlati-harmonikar-na-vrhuncu-kariere.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923225400/http://www.delo.si/nedelo/nejc-pacnik-zlati-harmonikar-na-vrhuncu-kariere.html |date=2015-09-23 }} Nejc Pačnik: Zlati harmonikar na vrhuncu kariere, http://www.delo.si/nedelo/nejc-pacnik-zlati-harmonikar-na-vrhuncu-kariere.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923225400/http://www.delo.si/nedelo/nejc-pacnik-zlati-harmonikar-na-vrhuncu-kariere.html |date=2015-09-23 }}, pridobljeno 30. avgust 2015.</ref> Pri petih letih se je začel učiti pri [[Tine Lesjak|Tinetu Lesjaku]] v [[Mengeš|Mengšu]] in na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]]<span style="color: red;"></span>. == Glasbena kariera == Po dveh letih učenja harmonike pri Tinetu Lesjaku, je Nejc šolanje nadaljeval pri [[Robert Goličnik|Robertu Goličniku]] v sosednjem kraju [[Gaberke]]. Pri osmih letih je prvič nastopil na tekmovanju za [[Delčnjakov memorial]] (poimenovan po [[Franc Delčnjak|Francu Delčnjaku]]) in tudi zmagal. V prvih letih učenja je veliko nastopal v domačem in tudi v okoliških krajih na raznih prireditvah in srečanjih. Na tekmovanjih, ki jih je obiskoval, je pogosto posegal po odličjih. Pri dvanajstih letih je sodeloval na dobrodelnem koncertu, kjer je prvič slišal igrati svetovnega prvaka [[Robert Goter|Roberta Goterja]] in se takoj začel izobraževati pri njemu. Še v istem letu je pod njegovim mentorstvom prvič nastopil na [[Zlati harmoniki Ljubečne]] in se prebil do polfinala. V naslednjih osmih letih je ob vsakodnevni vaji dosegel precejšnje število uspehov. Tako je do svojega 15. leta zmagal na več kot tridesetih tekmovanjih doma in v tujini. S trdim delom in veliko vaje – pred tekmovanjem tudi po več kot deset ur dnevno – je leta 2007 dosegel prvi velik uspeh. Postal je absolutni evropski prvak v [[Attimis]]u v Italiji. Začetek tekmovalne kariere je nadaljeval tudi v letu 2008, ko je postal absolutni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne.<ref name="#2">[http://www.robertgoter.com/?page_id=24 Uspehi učencev Roberta Goterja], http://www.robertgoter.com/?page_id=24, pridobljeno 30. avgust 2015.</ref> Naslednje leto je dosežek potrdil še s ponovnim naslovom absolutnega zmagovalca Zlate harmonike Ljubečne.<ref name="#2"/> Po Zlati harmoniki Ljubečne je odšel na svetovno prvenstvo, kjer je leta 2005 osvojil 4. mesto,<ref>[http://www.sola-harmonike.si/?page_id=5 Uspehi učencev Gš Goter], http://www.sola-harmonike.si/?page_id=5, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> dve leti kasneje pa naslov svetovnega podprvaka. V najuspešnejšem obdobju njegove tekmovalne kariere (leta 2009)<ref name="#3">[http://www.diatonic-news.com/?d=Jun-2009 6. Internationale Harmonikaweltmeisterschaft - Austria], http://www.diatonic-news.com/?d=Jun-2009, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> je v Avstriji postal mladinski svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko.<ref>[http://m.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/najlepse-na-svetu-jo-raztegne-nejc-pacnik?term_node_tid_depth=19&page=1 Najlepše na svetu jo raztegne Nejc Pačnik], [http://m.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/najlepse-na-svetu-jo-raztegne-nejc-pacnik?term_node_tid_depth=19&page=1, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> Do leta 2010 je zmagal na več kot sedemdesetih tekmovanjih doma in v tujini. Leta 2015 je v Portorožu postal abosolutni svetovni prvak na diatonični harmoniki.<ref name="#4">[http://www.harmonikaverband.at/wettbewerbe/Portoros/ergebnisse.htm Die Ergebnisse der 9. Internationaler Wettbewerb für Steirische (diatonische) Harmonika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924024956/http://www.harmonikaverband.at/wettbewerbe/Portoros/ergebnisse.htm |date=2015-09-24 }}, http://www.harmonikaverband.at/wettbewerbe/Portoros/ergebnisse.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924024956/http://www.harmonikaverband.at/wettbewerbe/Portoros/ergebnisse.htm |date=2015-09-24 }}, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> == Dosežki na tekmovanjih == === Svetovno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko === * absolutni svetovni prvak na diatonični harmoniki 2015 (na 9. svetovnem tekmovanju na igranju diatonične harmonike)<ref>[http://www.siol.net/novice/junaki_za_jutri/2015/03/nejc_pacnik_harmonikar.aspx Slovenski harmonikar, ki je ugnal vso svetovno konkurenco], http://www.siol.net/novice/junaki_za_jutri/2015/03/nejc_pacnik_harmonikar.aspx, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref><ref name="#4"/> * mladinski svetovni prvak 2009 (na 6. svetovnem tekmovanju na igranju diatonične harmonike)<ref name="#3"/> * svetovni podprvak 2007 * 4. mesto na svetovnem prvenstvu 2005<ref name="#5">[http://www.sola-harmonike.si/?page_id=5 Uspehi učencev GŠ Goter], http://www.sola-harmonike.si/?page_id=5 Uspehi učencev, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> === Evropsko prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko === * absolutni evropski prvak 2007 * evropski prvak do 18. let 2007 * evropski prvak do 15 let 2005 * 2. mesto 2006<ref name="#5"/> * 3. mesto 2004 === Zlata harmonika Ljubečne === * absolutni zmagovalec 2008, 2009<ref>[http://www.robertgoter.com/?page_id=24 Uspehi učencev Roberta Goterja], http://www.robertgoter.com/?page_id=24, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> * zmagovalec občinstva 2009<ref>[http://novitednik.si/zapisi.php?id=525&id_zapis=1661&m=9&l=2009 Dež ni namočil harmonik, 1.9.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305050002/http://novitednik.si/zapisi.php?id=525&id_zapis=1661&m=9&l=2009 |date=2016-03-05 }}, http://novitednik.si/zapisi.php?id=525&id_zapis=1661&m=9&l=2009 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305050002/http://novitednik.si/zapisi.php?id=525&id_zapis=1661&m=9&l=2009 |date=2016-03-05 }}, pridobljeno 31. avgust 2015.</ref> * zlata plaketa 2007, 2008, 2009, 2010 * srebrna plaketa 2003, 2006 * bronasta plaketa 2004 === Druga tekmovanja === * 1. mesto mednarodnega tekmovanja Josef Peyer Wettbewerb, Avstrija<ref name="#5"/> * 1. mesto do 18. let Ruška koča 2006 in 2007 na tekmovanju Tekmovanje harmonikarjev "Ruška koča" * absolutni zmagovalec Ruške koče 2007 na tekmovanju Tekmovanje harmonikarjev "Ruška koča" * 1. mesto in absolutni zmagovalec na tekmovanju Pokal Doliča * 3x zapored absolutni zmagovalec na tekmovanju Delčnjakov Memorial * 3x zapored absolutni zmagovalec na tekmovanju Pokal Starega Velenja * 3x absolutni zmagovalec na tekmovanju Pokal Mislinjske doline == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih harmonikarjev]] * [[Denis Novato]] * [[Robert Goter]] == Zunanje povezave == * http://www.nejcpacnik.com {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pačnik, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski harmonikarji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] os7p0bm9q98pk3z6wny676mtymm6yph 0 408831 6732400 6391994 2026-08-07T17:27:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nada''' (Nada-Marija) '''Grošelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]], [[Filologija|filologinja]] in [[prevajalec|prevajalka]], * [[17. julij]] [[1975]], [[Ljubljana]]. Diplomirala je iz angleškega in latinskega jezika s književnostjo ter doktorirala iz jezikoslovja. Deluje kot prevajalka in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem iz [[angleščina|angleščine]], [[latinščina|latinščine]] in [[švedščina|švedščine]] v [[slovenščina|slovenščino]] ter iz slovenščine v angleščino.<ref>{{navedi novice|url=http://ms.sta.si/2015/06/nada-groselj-za-sta-pika-bojkotira-avtoriteto-ki-ni-lastna-posameznikom-ampak-druzbenim-konvencijam/|title=Nada Grošelj za STA: Pika bojkotira avtoriteto, ki ni lastna posameznikom, ampak družbenim konvencijam|last=Vodeb Baša|first=Jasmina|work=Misli|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|date=18. 6. 2015|accessdate=25. 9. 2015}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pozornost je vzbudil njen prevod [[Pika Nogavička|Pike Nogavičke]] iz švedščine leta 2015, prvi po kultnem prevodu [[Kristina Brenk|Kristine Brenk]] iz leta 1958.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pika-nogavicka-v-novem-prevodu-in-to-po-skoraj-20-ponatisih/374363|title=Pika Nogavička v novem prevodu – in to po skoraj 20 ponatisih|date=18. 9. 2015|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=25. 9. 2015}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2011: [[Sovretova nagrada]] za prevode [[Plavt]]a, [[Ovidij]]a in [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/sovretova-nagrada-2011-lavreata-jaroslav-skrusny-in-nada-groselj.html|title=Sovretova nagrada 2011: Lavreata Jaroslav Skrušný in Nada Grošelj|last=Bratož|first=Igor|date=6. 6. 2011|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=25. 9. 2015|archive-date=2019-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190916165628/https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/sovretova-nagrada-2011-lavreata-jaroslav-skrusny-in-nada-groselj.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dskp-drustvo.si/index.php/nagrade/sovretava-nagrada|title=Sovretova nagrada|publisher=Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev|accessdate=25. 9. 2015|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923220714/http://www.dskp-drustvo.si/index.php/nagrade/sovretava-nagrada|url-status=dead}}</ref> * 2023: [[Nagrada Vasje Cerarja]] za prevod ''[[November v Mumindolu]]'' švedskojezične finske pisateljice [[Tove Jansson]] * 2023: [[Jermanova nagrada]] za prevod eseja ''Grenko-sladki eros'' [[Anne Carson]]<ref>{{Navedi splet|title=Jermanova nagrada Nadi Grošelj za prevod Grenko-sladkega erosa Anne Carson|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/jermanova-nagrada-nadi-groselj-za-prevod-grenko-sladkega-erosa-anne-carson/687219|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-07|language=sl|first=N.|last=K|date=6. november 2023}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{literat-stub}} {{Sovretovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grošelj, Nada}} [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Mariboru]] a49wpup9ni8zhyig3dhc37tygqpe5nt 0 408959 6732697 6522615 2026-08-08T09:58:59Z Anzet 118843 6732697 wikitext text/x-wiki '''8. ljubljanski mednarodni filmski festival [[Ljubljanski mednarodni filmski festival|Liffe]]''' je potekal od 3. do 16. novembra 1997, in sicer na 6 ljubljanskih prizoriščih ([[Cankarjev dom]], Ljubljanski kinematografi). Direktorica festivala je bila Jelka Stergel. Festival je odprl slovenski film Damjana Kozoleta ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'', končal pa se je 17. novembra s projekcijo z vodomcem nagrajenega filma. Nagrado vodomec, za katero se je potegovalo 17 filmov iz tekmovalne sekcije Perspektive, je žirija (režiser Filip Robar Dorin, pisatelj in scenarist [[Miha Mazzini]] in italijanska fotografinja Chiara Samugheo) podelila kitajskemu filmu z gejevsko tematiko '''''Vzhodna, zahodna palača''''' režiserja '''Zhanga Yuana'''. Prevzel jo je glavni igralec filma Si Han. ==Filmi== ===Predpremiere=== * L.A. Zaupno (L.A. Confidential), ZDA, Curtis Hanson * Smešne igre (Funny Games), Avstrija, [[Michael Haneke]] * Hamlet, Velika Britanija, Keneth Branagh * Sladki poslej (Sweet Hereafter), Kanada, Atom Egoyan * [[Kolja]] (Kolja), Češka, Jan Svìřák * Kitajska skrinjica (Chinese Box), Francija/Hongkong, Wayne Wang * Morilci (Assasin(s)), Francija, Mathieu Kassovitz * Premirje (La tregua), Italija/Francija, Franco Rosi * Kombi (The Van), Velika Britanija, Stephen Frears * Dotik (Touch), ZDA, Paul Schrader * Poligraf (Le polygraph), Kanada, Robert Lepage * Gola resnica (Private Parts), ZDA, Betty Thomas ===Perspektive=== * [[Stereotip (film)|Stereotip]], Slovenija, [[Damjan Kozole]] * Mondo Bobo, Hrvaška, Goran Rušinović * Ciganski čar (Gipsy Magic), Makedonija, Stole Popov * Maščevanje (Rache), Nemčija, Bernd Michael Lade * Sestra lovca na glave (Headhunter's Sister), ZDA, Scott Saunders * Odpadna pošta (Budbringeren), Norveška, Pål Sletaune * Esperanza & Sardinas, Španija, Roberto Romeo * Jugofilm, Avstrija, Goran Rebić * Udarjen v glavo (Kicked in the Head), ZDA, Matthew Harrison * Do nazga (The Full Monty), Velika Britanija/ZDA, Peter Cattaneo * Ponoreli ljudje (Poludeli ljudi), Jugoslavija, Goran Marković * Moja domovina, Jugoslavija, Miloš Radović * '''Vzhodno zahodna palača (Dong gong, xi gong), Kitajska, Zhang Yuan – nagrada vodomec''' * Iztrošen! (Naar De Klote!), Nizozemska, Ian Kerkhof * Nedelja (Sunday), ZDA, Jonathan Nossiter * Moja skrivna zaloga (Himitsu no hanazono), Japonska, Shinobu Yaguchi * Čez ocean (Transatlantique), Francija, Christine Laurent * Predmestje (SubUrbia), ZDA, Richard Linklater * To ni ljubezenska pesem (Not A Love Song), Nemčija, Jan Ralske * Sedeti za Patsy (Doing Time For Patsy Cline), Avstralija, Chris Kennedy * Popolni krog (Savršeni krug), BIH, Ademir Kenović * Moj fanatični sin (My Son the Fanatic), Francija, Udayan Prasad * Zgodba z vzhodne strani (East Side Story), Nemčija, Dana Ranga ===Fokus=== ====Mike Leigh - celovečerni filmi==== * Goli (Naked) * Življenje je sladko (Life Is Sweet) * Skrivnosti in laži (Secrets&Lies) * Who's Who * The Kiss of Death * Home Sweet Home * Four Days in July * Grown-Ups * Nuts in May ====Trije večeri šestih erotičnih zgodb==== * Mokro (Wet), Bob Rafelson * Nenasitna gospa Kirsch (The Insatiable Mrs. Kirsch), Ken Russel * Holandski mojster (The Dutch Master), Susan Seidelman * Čakalnica (The Waiting Room), Jos Stelling * Sladkorčka (Caramelle), Cinzia Th. Torrini * Hotel Paradiž (Hotel Paradise), Nicolaes Roeg ===Prezrti=== * Padli angeli (Duoluo Tianshi), Hongkong, Wong Kar Wai * Norost kralja Jurija (The Madness of King George), Velika Britanija, Nicholas Hytner * Resnično, noro, globoko (Truly, Madly, Deeply), Velika Britanija, Robert Cooper * Petrovi prijatelji (Peter's Friends), Velika Britanija, Keneth Branagh * Mnogo hrupa za nič (Much Ado About Nothing), Velika Britanija, Keneth Branagh * Gospod Wonderful (Mr. Wonderful), ZDA, Anthony Minghella * Perezovi (The Perez Family), ZDA, Mira Nair * Palookaville, ZDA, Alan Taylor * Rebekine hčere (Rebecca's Daughters), ZDA, Karl Francis * Naklepni umor (Ubistvo s predomišljajem), Jugoslavija, Gorčin Stojanović * Indokina (Indochine), Francija, Régis Wargnier * Zlomljeni glas (Hollow Reed), Velika Britanija, Angela Pope * Nepomembneži (Small Faces), Velika Britanija, Gillies MacKinnon * Utelešene knjige (The Pillow Book), Velika Britanija, Peter Greenaway ==Viri== * {{navedi revijo |year=1997 |journal=Stop |volume=30 |issue=44 |pages=45}} * {{navedi revijo |last1=Brun |first1=Miha |year=1997 |title=Meteorji in stereotipi |journal=Stop |volume=30 |issue=45 |pages=11}} * {{navedi revijo |year=1997 |title=Palača z vodomcem |journal=Stop |volume=30 |issue=47 |pages=9}} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/8.pdf |title=Katalog 8. mednarodnega filmskega festivala Ljubljana |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe|97]] [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] {{normativna kontrola}} ajfjl3pjmpq7gnsj5u6kw7h0ca15fhn 0 410288 6732726 6344431 2026-08-08T10:44:25Z Anzet 118843 6732726 wikitext text/x-wiki '''26. [[LIFFe|ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' bo potekal od 11. do 22. novembra 2015 na sledečih lokacijah: Cankarjev dom (Linhartova, Kosovelova dvorana), Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Kino Šiška in Kolosej Maribor. ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|ISL}} ''Hrútar<br><small>(Ovna)</small>'' || Grímur Hákonarson |- | vodomec<br>– posebna omemba || {{flagicon|CUB}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} ''La obra del siglo''<br><small>''(Projekt stoletja)''</small> || Carlos M. Quintela |- | fipresci || {{flagicon|CZE}}{{flagicon|SVK}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} ''[[Družinski film|Rodinny film<br><small>(Družinski film)</small>]]'' || [[Olmo Omerzu]] |- | najboljši kratki film || {{flagicon|HRV}} ''Piknik<br><small>(Piknik)</small>'' || Jure Pavlović |- | rowspan="2"|najboljši kratki film<br>– posebna omemba || {{flagicon|CHE}} ''Discipline<br><small>(Disciplina)</small>'' || Christophe M. Saber |- | {{flagicon|FRA}} ''Tant qu'il nous reste des fusils à pompe''<br><small>''(Vsaj puške nam še ostanejo)''</small> || Caroline Poggi, Jonathan Vinel |- | zmaj || {{flagicon|BRA}} ''Que Horas Ela Volta?''<br><small>''(Druga mama)''</small> || Anna Muylaert |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izboru mednarodne žirije, ki so jo sestavljali Zvonimir Jurić, [[Marko Naberšnik]] in Srđan Vuletić. '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še ni bil odkupljen za Slovenijo. '''Nagrado fipresci''' je podelila mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (Margarita Chapatte, Eithne Mary O'Neill in Tina Poglajen). O '''nagradi za najboljši kratki film''' so odločali Anja Kučko Braun, Bojana Bregar in Milan Milosavljević. ===Glasovanje za nagrado zmaj=== Povprečne ocene vseh 27 filmov, ki so se potegovali za nagrado zmaj: {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%; text-align: center" |- ! Film (režiser) !! Ocena |- | ''Druga mama / The Second Mother'' (Anna Muylaert) || 4,66 |- | ''Kačji objem / Embrace of The Serpent'' (Ciro Guerra) || 4,65 |- | ''Bedak / The Fool'' (Jurij Bikov) || 4,53 |- | ''V vojnem vrtincu / In the Crosswind'' (Martti Helde) || 4,50 |- | ''Tri okna in obešenje / Three Windows and a Hanging'' (Isa Qosja) || 4,49 |- | ''Zadnji dan Jicaka Rabina / Rabin, the Last Day'' (Amos Gitai) || 4,48 |- | ''Oskrba na domu / Home Care'' (Slavek Horak) || 4,43 |- | ''Supersvet / Superworld'' (Karl Markovics) || 4,36 |- | ''Ni prostora za moške / No Men Beyond This Point'' (Mark Sawers) || 4,34 |- | ''Teheranske zgodbe / Tales'' (Rakhshan Bani-Etemad) || 4,34 |- | ''Učna ura / The Lesson'' (Kristina Grozeva, Petar Valčanov) || 4,25 |- | ''Ljubezen, tatvina in drugi zapleti / Love, Theft and Other Entanglements'' (Muayad Alayan) || 4,10 |- | ''Bravo! / Aferim!'' (Radu Jude) || 4,02 |- | ''SPL2: Bitka s časom / SPL2: A Time For Consequences'' (Soi Cheang) || 4,00 |- | ''Stvarjenje smisla / The Creation of Meaning'' (Simone Rapisarda Casanova) || 3,97 |- | ''Pionirji heroji / Pioneer Heroes'' (Natalija Kudrjašova) || 3,95 |- | ''Krvava pisarna / Office'' (Hong Won-chan) || 3,86 |- | ''Zelena soba / Green Room'' (Jeremy Saulnier) || 3,85 |- | ''Šus v glavo / A Blast'' (Syllas Tzoumerkas) || 3,84 |- | ''Prepovedana soba / The Forbidden Room'' (Guy Maddin, Evan Johnson) || 3,81 |- | ''Cesta mrtvih / Wyrmwood: Road of the Dead'' (Kiah Roache-Turner) || 3,75 |- | ''Ned Rifle / Ned Rifle'' (Hal Hartley) || 3,73 |- | ''Projekt stoletja / The Project of the Century'' (Carlos M. Quintela) || 3,48 |- | ''Razloži si sam / A Matter of Interpretation'' (Lee Kwang-kuk) || 3,26 |- | ''Parabellum / Parabellum'' (Lukas Valenta Rinner) || 2,81 |- | ''Smrdljiva nebesa / Stinking Heaven'' (Nathan Silver) || 2,64 |- | ''Kraljica Zemlje / Queen of Earth'' (Alex Ross Perry) || 2,60 |} ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |-style="background:#ffdead;" | 1. || ''Rodinny film <small>''(Family Film)''</small> || [[Družinski film]] || [[Olmo Omerzu]] || <small>Češka, Slovaška, Slovenija, Nemčija, Francija</small> || 2015 || 90' |- | 2. || ''James White'' || — || Josh Mond || ZDA || 2015 || 86' |- | 3. || ''Mustang'' || — || Deniz Gamze Ergüven || Francija, Nemčija, Turčija, Katar || 2015 || 97' |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''Hrútar <small>(Rams)</small>'' || Ovna || Grímur Hákonarson || Islandija || 2015 || 93' |- | 5. || ''Parabellum'' || — || Lukas Valenta Rinner || Argentina, Avstrija, Urugvaj || 2015 || 75' |- | 6. || ''Pioneri-geroi''<br>''<small>(Pioneer Heroes)</small>'' || Pionirji heroji || Natalija Kudrjašova || Rusija || 2015 || 116' |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''La obra del siglo''<br><small>''(The Project of the Century)''</small> || Projekt stoletja || Carlos M. Quintela || Kuba, Argentina, Švica, Nemčija || 2015 || 100' |- | 8. || ''Saul fia <small>''(Son of Saul)''</small> || Savlov sin || László Nemes || Madžarska || 2015 || 107' |- | 9. || ''La creazione di significato''<br>''<small>(The Creation of Meaning)</small>'' || Stvarjenje smisla || Simone Rapisarda Casanova || Kanada, Italija || 2014 || 94' |- | 10. || ''Superwelt <small>(Superworld)</small>'' || Supersvet || Karl Markovics || Avstrija || 2015 || 120' |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Le tout nouveau testament''<br><small>''(The Brand New Testament)''</small> || Čisto nova zaveza || Jaco Van Dormael || Belgija, Francija, Luksemburg || 2015 || 113' |- | 2. || ''Dheepan'' || — || Jacques Audiard || Francija || 2015 || 109' |- | 3. || ''Dom <small>(Home)</small>'' || — || [[Metod Pevec]] || Slovenija || 2015 || 82' |- | 4. || ''Eisenstein in Guanajuato'' || Eisenstein v Mehiki || Peter Greenaway || <small>Nizozemska, Mehika, Francija, Finska, Belgija</small> || 2014 || 105' |- | 5. || ''Francofonia'' || Frankofonija || Aleksandr Sokurov || Francija, Nemčija || 2015 || 87' |- | 6. || ''Louder Than Bombs'' || Glasnejša od bomb || Joachim Trier || Norveška, Francija, Danska || 2015 || 105' |- | 7. || ''El Club <small>(The Club)</small>'' || Klub || Pablo Larrain || Čile || 2015 || 98' |- | 8. || ''Macbeth'' || — || Justin Kurzel || Velika Britanija, Francija, ZDA || 2015 || 113' |- | 9. || ''La giovinezza <small>(Youth)</small>'' || Mladost || Paolo Sorrentino || Italija, Francija, VB, Švica || 2015 || 118' |- | 10. || ''Mia madre <small>(My Mother)</small>'' || Moja mama || Nanni Moretti || Italija, Francija || 2015 || 107' |- | 11. || ''Nie yin niang <small>(The Assassin)</small>'' || Morilka || Hou Hsiao-hsien || Tajvan, Kitajska, Hongkong, Francija || 2015 || 105' |- | 12. || ''A Bigger Splash'' || Nemirna obala || Luca Guadagnino || Italija, Francija || 2015 || 120' |- | 13. || ''Queen of the Desert'' || Puščavska kraljica || Werner Herzog || ZDA || 2014 || 125' |- | 14. || ''Sicario'' || — || Denis Villeneuve || ZDA || 2015 || 121' |- | 15. || ''Pored mene <small>(Next to Me)</small>'' || Srednješolci || Stevan Filipović || Srbija || 2015 || 95' |- | 16. || ''Cialo <small>(Body)</small>'' || Telo || Malgorzata Szumowska || Poljska || 2015 || 90' |- | 17. || ''Victoria'' || — || Sebastian Schipper || Nemčija || 2015 || 140' |- | 18. || ''Gui lai <small>(Coming Home)</small>'' || Vrnitev domov || Zhang Yimou || Kitajska || 2014 || 111' |- | 19. || ''La Loi du marche''<br><small>''(The Measure of a Man)''</small> || Zakon trga || Stéphane Brizé || Francija || 2015 || 93' |- | 20. || ''Zvizdan <small>(The High Sun)</small>'' || Zenit || Dalibor Matanić || Hrvaška, Slovenija, Srbija || 2015 || 123' |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''As Mil e Uma Noites: Volume 1, O Inquieto''<br><small>''(Arabian Nights - Volume 1, The Restless One)''</small> || 1001 noč: Nemiren || Miguel Gomes || <small>Portugalska, Francija, Nemčija, Švica</small> || 2015 || 125' |- | 2. || ''As Mil e Uma Noites: Volume 2, O Desolado''<br>''<small>(Arabian Nights - Volume 2, The Desolate One)</small>'' || 1001 noč: Obupan || Miguel Gomes || <small>Portugalska, Francija, Nemčija, Švica</small> || 2015 || 131' |- | 3. || ''As Mil e Uma Noites: Volume 3, O Encantado''<br><small>''(Arabian Nights - Volume 3, The Enchanted One)''</small> || 1001 noč: Začaran || Miguel Gomes || <small>Portugalska, Francija, Nemčija, Švica</small> || 2015 || 125' |- | 4. || ''Mr. Holmes'' || Gospod Holmes || Bill Condon || Velika Britanija || 2014 || 103' |- | 5. || ''The Lobster'' || Jastog || Yorgos Lanthimos || Irska, VB, Grčija, Francija || 2015 || 118' |- | 6. || ''Queen of Earth'' || Kraljica Zemlje || Alex Ross Perry || ZDA || 2015 || 90' |- | 7. || ''Ned Rifle'' || — || Hal Hartley || ZDA || 2014 || 85' |- | 8. || ''Heart of a Dog'' || Pasje srce || Laurie Anderson || ZDA || 2015 || 75' |- | 9. || ''Ryuzo to 7 nin no kobun tachi''<br>''<small>(Ryuzo and His Seven Henchmen)</small>'' || Ryuzo in sedem veličastnih || Takeshi Kitano || Japonska || 2015 || 125' |- | 10. || ''Umimachi Diary <small>(Our Little Sister)</small>'' || Sestrica || Hirokazu Kore-eda || Japonska || 2015 || 128' |- | 11. || ''Taxi'' || Taksi || Jafar Panahi || Iran || 2015 || 82' |- | 12. || ''Ghesse-ha <small>(Tales)</small>'' || Teheranske zgodbe || Rakhshan Bani-Etemad || Iran || 2014 || 88' |- | 13. || ''Trois souvenirs de ma jeunesse <small>(My Golden Years)</small>'' || Trije spomini na mladost || Arnaud Desplechin || Francija || 2015 || 123' |- | 14. || ''L'Ombre des femmes <small>(In the Shadow of Women)</small>'' || V senci žensk || Philippe Garrel || Francija, Švica || 2015 || 73' |- | 15. || ''Rak ti Khon Kaen <small>(Cemetery of Splendour)</small>'' || Veličastno pokopališče || Apichatpong Weerasethakul || Tajska, VB, Francija, Nemčija || 2015 || 122' |- | 16. || ''Rabin, the Last Day'' || Zadnji dan Jicaka Rabina || Amos Gitai || Izrael, Francija || 2015 || 153' |- | 17. || ''Comoara <small>(The Treasure)</small>'' || Zaklad || Corneliu Porumboiu || Romunija, Francija || 2015 || 89' |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Durak <small>(The Fool)</small>'' || Bedak || Jurij Bikov || Rusija || 2014 || 116' |- | 2. || ''Aferim!'' || Bravo! || Radu Jude || Romunija, Bolgarija, Češka, Francija || 2015 || 108' |- | 3. || ''Fúsi <small>(Virgin Mountain)</small>'' || Dobrodušni velikan || Dagur Kári || Islandija, Danska || 2015 || 94' |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''Que Horas Ela Volta?''<br><small>''(The Second Mother)''</small> || Druga mama || Anna Muylaert || Brazilija || 2015 || 110' |- | 5. || ''El abrazo de la serpiente''<br><small>''(Embrace of The Serpent)''</small> || Kačji objem || Ciro Guerra || Kolumbija, Venezuela, Argentina || 2015 || 125' |- | 6. || ''The Diary of a Teenage Girl'' || Kako sem izgubila nedolžnost || Marielle Heller || ZDA || 2015 || 102' |- | 7. || ''Al-hob wa al-sariqa wa mashakel ukhra''<br>''<small>(Love, Theft and Other Entanglements)</small>'' || Ljubezen, tatvina in drugi zapleti || Muayad Alayan || Palestina || 2015 || 93' |- | 8. || ''No Men Beyond This Point'' || Ni prostora za moške || Mark Sawers || Kanada || 2015 || 80' |- | 9. || ''Domaci pece <small>(Home Care)</small>'' || Oskrba na domu || Slávek Horák || Češka, Slovaška || 2015 || 92' |- | 10. || ''Sangailes vasara''<br><small>''(The Summer of Sangaile)''</small> || Poletje s Sengail || Alanté Kavaité || Litva, Francija, Nizozemska || 2014 || 88' |- | 11. || ''Kkum-bo-da hae-mong''<br><small>''(A Matter of Interpretation)''</small> || Razloži si sam || Lee Kwang-Kuk || Južna Koreja || 2014 || 99' |- | 12. || ''Stinking Heaven'' || Smrdljiva nebesa || Nathan Silver || ZDA || 2015 || 70' |- | 13. || ''Un etaj mai jos <small>(One Floor Below)</small>'' || Spodnje nadstropje || Radu Muntean || Romunija, Francija, Nemčija, Švedska || 2015 || 93' |- | 14. || ''Mediterranea'' || Sredozemlje || Jonas Carpignano || Italija, Francija, ZDA, Nemčija, Katar || 2015 || 107' |- | 15. || ''I ekrixi <small>(A Blast)</small>'' || Šus v glavo || Syllas Tzoumerkas || <small>Grčija, Nemčija, Nizozemska, Italija, Francija, BIH</small> || 2014 || 83' |- | 16. || ''Tri Dritare dhe nje Varje''<br><small>''(Three Windows and a Hanging)''</small> || Tri okna in obešenje || Isa Qosja || Kosovo || 2014 || 93' |- | 17. || ''Urok <small>(The Lesson)</small>'' || Učna ura || Kristina Grozeva, Petar Valčanov || Bolgarija, Grčija || 2014 || 107' |- | 18. || ''Risttuules <small>(In the Crosswind)</small>'' || V vojnem vrtincu || Martti Helde || Estonija || 2014 || 87' |- | 19. || ''The Wolfpack'' || Volčja druščina || Crystal Moselle || ZDA || 2015 || 88' |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Wyrmwood: Road of the Dead'' || Cesta mrtvih || Kiah Roache-Turner || Avstralija || 2014 || 98' |- | 2. || ''O piseu <small>(Office)</small>'' || Krvava pisarna || Won-Chan Hong || Južna Koreja || 2015 || 111' |- | 3. || ''The Forbidden Room'' || Prepovedana soba || Guy Maddin, Evan Johnson || Kanada || 2015 || 128' |- | 4. || ''Saat po long 2''<br>''<small>(SPL2: A Time For Consequences)</small>'' || SPL2: Bitka s časom || Pou-Soi Cheang || Kitajska, Hongkong || 2015 || 120' |- | 5. || ''Green Room'' || Zelena soba || Jeremy Saulnier || ZDA || 2015 || 94' |} ===Kino Balon=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Hokus pokus Albert aberg''<br><small>''(Hocus Pocus Alfie Atkins)''</small> || Hokus Pokus Albert || Torill Kove || Norveška || 2013 || 72' |- | 2. || ''Cykelmyggen og minibillen''<br><small>''(Mini and the Mozzies)''</small> || Komar kolesar in hrošček || Jannik Hastrup, Flemming Quist Moller || Danska || 2014 || 76' |- | 3. || ''Dhanak <small>(Rainbow)</small>'' || Mavrica || Nagesh Kukunoor || Indija || 2015 || 106' |- | 4. || ''Operasjon arktis <small>(Operation Arctic)</small>'' || Misija Arktika || Grethe Boe-Waal || Norveška || 2014 || 87' |- | 5. || ''Song of the Sea'' || Pesem morja || Tomm Moore || <small>Irska, Danska, Belgija, Francija, Luksemburg</small> || 2014 || 93' |- | 6. || ''Les Oiseaux de passage''<br><small>''(Birds of Passage)''</small> || Ptice selivke || Olivier Ringer || Francija, Belgija || 2015 || 83' |} ===Posvečeno: Hal Hartley=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Država || <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''The Unbelievable Truth'' || Neverjetna resnica || ZDA || 1989 || 90' |- | 2. || ''Trust'' || Zaupanje || ZDA, Velika Britanija || 1990 || 107' |- | 3. || ''Simple Men'' || Preprosti ljudje || ZDA, VB, Italija || 1992 || 105' |- | 4. || ''Amateur'' || Amater || ZDA, VB, Francija || 1994 || 105' |- | 5. || ''Flirt'' || — || ZDA, Nemčija, Japonska || 1995 || 105' |- | 6. || ''Henry Fool'' || — || ZDA || 1997 || 137' |- | 7. || ''Fay Grim'' || — || ZDA, Nemčija, Francija || 2006 || 118' |} ===Retrospektiva: Tehnicolor 100=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''The Phantom of the Opera'' || Fantom iz opere || Rupert Julian || ZDA || 1925 || 93' |- | 2. || ''The Black Pirate'' || Črni pirat || Albert Parker || ZDA || 1926 || 92' |- | 3. || ''The Adventures of Robin Hood'' || Pustolovščine Robina Hooda || Michael Curtiz, William Keighley || ZDA || 1938 || 102' |- | 4. || ''Duel in the Sun'' || Dvoboj na soncu || King Vidor || ZDA || 1946 || 144' |- | 5. || ''Black Narcissus'' || Črni narcis || Michael Powell, Emeric Pressburger || Velika Britanija || 1947 || 100' |- | 6. || ''Under Capricorn'' || V znamenju kozoroga || [[Alfred Hitchcock]] || VB || 1949 || 117' |- | 7. || ''The African Queen'' || Afriška kraljica || John Huston || ZDA, VB || 1951 || 105' |- | 8. || ''Niagara'' || — || Henry Hathaway || ZDA || 1953 || 92' |- | 9. || ''Senso'' || — || Luchino Visconti || Italija || 1954 || 118' |- | 10. || ''All That Heaven Allows'' || Vse, kar nebesa dopuščajo || Douglas Sirk || ZDA || 1955 || 89' |- | 11. || ''Bigger Than Life'' || Večji od življenja || Nicholas Ray || ZDA || 1956 || 93' |- | 12. || ''Il gattopardo <small>(The Leopard)</small>'' || Gepard || Luchino Visconti || Italija, Francija || 1963 || 187' |- | 13. || ''Le Mepris <small>(Contempt)</small>'' || Prezir || Jean-Luc Godard || Italija, Francija || 1963 || 103' |- | 14. || ''Per il pugno di dollari <small>(A Fistful of Dollars)</small>'' || Za pest dolarjev || Sergio Leone || Italija, Španija, Nemčija || 1964 || 99' |- | 15. || ''Giulietta degli spiriti <small>(Juliet of the Spirits)</small>'' || Giulietta in duhovi || Federico Fellini || Italija, Francija || 1965 || 137' |} ===Evropa na kratko=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! <small>Sklop</small> !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="6"|I || ''Obiekt <small>(Object)</small>'' || Objekt || Paulina Skibińska || Poljska || 2015 || 15' |- | 2. || ''Interior. Família.'' || Notranje prizorišče. Družina. || Esteve Soler, Gerard Quinto, David Torras || Španija || 2014 || 9' |- | 3. || ''Bloedhond <small>(Wild Dog)</small>'' || Divji pes || Mees Peijnenburg || Nizozemska || 2014 || 8' |- | 4. || ''Carapace'' || Koš || Flora Molinié || Francija || 2014 || 16' |- | 5. || ''Hjónabandssæla <small>(Chum)</small>'' || Domača borovničeva marmelada || Jörundur Ragnarsson || Islandija || 2014 || 15' |- | 6. || ''Kacey Mottet Klein, naissance d'un acteur''<br><small>''(Kacey Mottet Klein, Birth of an Actor)''</small> || Kacey Mottet Klein, rojstvo igralca || Ursula Meier || Švica || 2015 || 14' |- | style="background:#ffdead;"|7. || rowspan="5"|II || style="background:#ffdead;"|''Tant qu'il nous reste des fusils à pompe''<br><small>''(As Long as Shotguns Remain)''</small> || style="background:#ffdead;"|Vsaj puške nam še ostanejo || style="background:#ffdead;"|Caroline Poggi, Jonathan Vinel || style="background:#ffdead;"|Francija || style="background:#ffdead;"|2014 || style="background:#ffdead;"|30' |-style="background:#ffdead;" | 8. || ''Discipline'' || Disciplina || Christophe M. Saber || Švica || 2014 || 12' |- | 9. || ''Dissonance'' || Disonanca || Till Nowak || Nemčija || 2015 || 17' |-style="background:#ffdead;" | 10. || ''Piknik <small>(Picnic)</small>'' || Piknik || Jure Pavlović || Hrvaška || 2015 || 13' |- | 11. || ''Aïssa'' || — || Clément Tréhin-Lalanne || Francija || 2014 || 8' |- | 12. || rowspan="5"|III || ''Listen'' || Poslušaj || Hamy Ramezan, Nyoni Rungano || Danska, Finska || 2014 || 13' |- | 13. || ''Arta <small>(Art)</small>'' || Umetnost || Adrian Sitaru || Romunija || 2014 || 19' |- | 14. || ''S'' || — || Richárd Hajdú || VB, Madžarska || 2014 || 19' |- | 15. || ''The Runner'' || — || Peter Cerovšek, Nataša Čiča, Toma Zidić || Slovenija, Hrvaška || 2014 || 6' |- | 16. || ''Apariciones <small>(Apparitions)</small>'' || Prividi || María Luz Olivares Capelle || Avstrija || 2014 || 23' |} ==Viri== * [http://www.liffe.si/index.php/slv/ Liffe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151028235447/http://www.liffe.si/index.php/slv/ |date=2015-10-28 }} * Programska knjižica 26. Liffa * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/liffe/liffe-zmagovalni-filmi-so-ovna-druzinski-film-in-druga-mama/379206 |title=Liffe: zmagovalni filmi so Ovna, Družinski film in Druga mama |accessdate=22. 11. 2015 |date=21. 11. 2015 |format= |work=MMC }} * [https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/katalog_liffe_2015 Katalog 26. Liffe (2015)] * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/26.pdf |title=Katalog 26. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe|15]] [[Kategorija:2015 v Sloveniji]] [[Kategorija:2015 v filmu]] dscei52jd66lxg2z0167lh6o27mkmkv 0 410309 6732724 5557524 2026-08-08T10:41:42Z Anzet 118843 6732724 wikitext text/x-wiki '''25. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 12. do 23. novembra 2014 na sledečih prizoriščih: Cankarjev dom (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Kino Šiška in Kolosej Maribor. ==25. LIFFe v številkah== * 98 celovečernih in 24 kratkih filmov iz 43 držav * 279 projekcij (255 v Ljubljani in 24 v Mariboru) * izdanih je bilo 46.000 vstopnic * v vseh 25 letih festivala je bilo izdanih 770.000 vstopnic * 55 razprodanih projekcij * 40 gostov * 31 pogovorov s filmskimi ustvarjalci po projekcijah filmov ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|AUT}} ''Ich seh, Ich seh<br><small>(Lahko noč, mamica)</small>'' || Severin Fiala in Veronika Franz |- | zmaj || {{flagicon|AUS}} ''Charlie's Country<br><small>(Čarlijeva dežela)</small>'' || Rolf De Heer |- | FIPRESCI || {{flagicon|USA}} ''Buzzard<br><small>(Mrhovinar)</small>'' || Joel Potrykus |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|AUT}} ''Hände zum Himmel<br><small>(Roke proti nebesom)</small>'' || Ulrike Putzer in Matthias van Baaren |- | nagrada za najboljši kratki film<br>– posebna omemba || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|DEU}} ''Kokoška<br><small>(Kokoš)</small>'' || Una Gunjak |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije. '''Zmaj''' je nagrada občinstva za najbolje ocenjeni film, ki še ni odkupljen za Slovenijo. '''Nagrado FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. ;Žirije * vodomčeva žirija ** {{flagicon|SVN}} Klemen Dvornik ** {{flagicon|GBR}} Michael Pattison ** {{flagicon|SVK}} Alexandra Strelková * FIPRESCI ** {{flagicon|AUT}} Ivana Miloš ** {{flagicon|SVK}} Miroslav Lánik ** {{flagicon|SVN}} Maja Krajnc * najboljši kratki film ** {{flagicon|ITA}} Paola Bristot ** {{flagicon|SVN}} Matevž Jerman ** {{flagicon|SRB}} Vladan Petković ;Glasovanje za nagrado zmaj – končni vrstni red {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan="3"|Glasovanje za nagrado zmaj |- ! # !! Film <small>(režiser)</small> !! Ocena |- | 1. || ''Čarlijeva dežela'' <small>(Rolf De Heer)</small> || 4,61 |- | 2. || ''Naporen dan'' <small>(Kim Seong-hoon)</small> || 4,40 |- | 3. || ''Številka 55'' <small>(Kristijan Milić)</small> || 4,35 |- | 4. || ''Fair Play'' <small>(Andrea Sedlačkova)</small> || 4,29 |- | 5. || ''Otok ljubezni'' <small>(Jasmila Žbanić)</small> || 4,24 |- | 6. || ''Veliki, zlobni volkovi'' <small>(Aharon Keshales, Navot Papushado)</small> || 4,08 |- | 7. || ''Slepa'' <small>(Eskil Vogt)</small> || 4,07 |- | 8. || ''Velika hiša'' <small>(Fellipe Barbosa)</small> || 4,04 |- | 9. || ''Rdeča amnezija'' <small>(Wang Xiaoshuai)</small> || 4,03 |- | 10. || ''Kosec'' <small>(Zvonimir Jurić)</small> || 3,95 |- | 11. || ''Palo Alto'' <small>(Gia Coppola)</small> || 3,89 |- | 12. || ''Lahko noč, mamica'' <small>(Veronika Franz, Severin Fiala)</small> || 3,84 |- | 13. || ''Ne zapuščaj me'' <small>(Sabine Lubbe Bakker, Niels van Koevorden)</small> || 3,77 |- | 14. || ''Brezpogojna ljubezen'' <small>(Aditya Vikram Sengupta)</small> || 3,73 |- | 15. || ''Jama'' <small>(Alfredo Montero)</small> || 3,72 |- | 16. || ''Groba montaža'' <small>(Jamie Shovlin)</small> || 3,71 |- | 17. || ''Prosti pad'' <small>(Gyorgy Palfi)</small> || 3,58 |- | 17. || ''Zlo za petami'' <small>(David Robert Mitchell)</small> || 3,58 |- | 19. || ''Ljubosumje'' <small>(Philippe Garrel)</small> || 3,57 |- | 20. || ''Težko je biti Bog'' <small>(Aleksej German)</small> || 3,52 |- | 21. || ''Mrhovinar'' <small>(Joel Potrykus)</small> || 3,49 |- | 22. || ''Ljudje ptice'' <small>(Pascale Ferran)</small> || 3,39 |- | 23. || ''Otožno razdejanje'' <small>(Jeremy Saulnier)</small> || 3,37 |- | 24. || ''Svojeglavi Philip'' <small>(Alex Ross Perry)</small> || 3,35 |- | 25. || ''Proletarska zimska pravljica'' <small>(Julian Radlmaier)</small> || 3,25 |- | 26. || ''Požri svoje prednike'' <small>(Jean-Charles Hue)</small> || 3,15 |- | 27. || ''Puberteta: navodila za uporabo'' <small>(Jean-Francois Caissy)</small> || 2,80 |} ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |-style="background:#ffdead;" | 1. || ''Ich seh, Ich seh <small>(Goodnight Mommy)</small>'' || Lahko noč, mamica || Veronika Franz, Severin Fiala || Avstrija || 2014 || 99' |-style="background:#ffdead;" | 2. || ''Buzzard'' || Mrhovinar || Joel Potrykus || ZDA || 2014 || 97' |- | 3. || ''Plemja <small>(The Tribe)</small>'' || Pleme || Miroslav Slabošipcki || Ukrajina || 2014 || 130' |- | 4. || ''Mange tes morts <small>(Eat Your Bones)</small>'' || Požri svoje prednike || Jean-Charles Hue || Francija || 2014 || 94' |- | 5. || ''Ein proletarisches Wintermärchen<br><small>(A Proletarian Winter's Tale)</small>'' || Proletarska zimska pravljica || Julian Radlmaier || Nemčija || 2014 || 63' |- | 6. || ''La Marche a suivre'' <small>''(Guidelines)''</small><ref>Predfilm ''Habana'' (''Havana''; Edouard Salier, Francija, 2013, 20').</ref> || Puberteta: navodila za uporabo || Jean-François Caissy || Kanada || 2014 || 76' |- | 7. || ''Whiplash'' || Ritem norosti || Damien Chazelle || ZDA || 2014 || 105' |- | 8. || ''Blind'' || Slepa || Eskil Vogt || Norveška, Nizozemska || 2013 || 96' |- | 9. || ''Broj 55 <small>(Number 55)</small>'' || Številka 55 || Kristijan Milić || Hrvaška || 2014 || 90' |- | 10. || ''Casa Grande'' || Velika hiša || Felipe Barbosa || Brazilija || 2014 || 117' |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''20,000 Days on Earth'' || 20.000 dni na Zemlji || Iain Forsyth, Jane Pollard || Velika Britanija || 2014 || 95' |- | 2. || ''Alan Partridge: Alpha Papa'' || Alan Partridge: Alfa samec || Declan Lowney || VB, Francija || 2013 || 90' |- | 3. || ''Kraftidioten <small>(In Order of Disappearance)</small>'' || Amaterji || Hans Petter Moland || Norveška, Švedska, Danska || 2014 || 116' |- | 4. || ''Bande de filles <small>(Girlhood)</small>'' || Banda punc || Céline Sciamma || Francija || 2014 || 112' |- | 5. || ''Birdman'' || — || Alejandro González Iñárritu || ZDA || 2014 || 119' |- | 6. || ''Le meraviglie <small>(The Wonders)</small>'' || Čudesa || Alice Rohrwacher || Italija, Švica, Nemčija || 2014 || 111' |- | 7. || ''Foxcatcher'' || Foxcatcher: Boj z norostjo || Bennett Miller || ZDA || 2014 || 130' |- | 8. || ''Mr. Turner'' || G. Turner || Mike Leigh || VB, Nemčija, Francija || 2014 || 149' |- | 9. || ''Gemma Bovery'' || — || Anne Fontaine || Francija || 2013 || 99' |- | 10. || ''En duva satt pa en gren och funderade pa tillvaron<br><small>(A Pigeon Sat on a Branch Reflecting on Existence)</small>'' || <small>Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju</small> || Roy Andersson || <small>Švedska, Norveška, Francija, Nemčija</small> || 2014 || 100' |- | 11. || ''Die Wälder sind noch grün<br><small>(The Woods Are Still Green)</small>'' || Gozdovi so še vedno zeleni || [[Marko Naberšnik]] || Avstrija, Slovenija || 2014 || 107' |- | 12. || ''Jauja'' || Jauja: Raj na zemlji || Lisandro Alonso || <small>Argentina, Danska, Francija, Mehika</small> || 2014 || 108' |- | 13. || ''[[Leviatan (film, 2014)|Leviafan / Левиафан]]<br><small>(Leviathan)</small>'' || Leviatan || Andrej Zvjagincev || Rusija || 2014 || 140' |- | 14. || ''L'amour est un crime parfait<br><small>(Love Is the Perfect Crime)</small>'' || Ljubezen je popolni zločin || Arnaud Larrieu, Jean-Marie Larrieu || Francija, Švica || 2013 || 110' |- | 15. || ''Mommy'' || Mamica || [[Xavier Dolan]] || Kanada || 2014 || 134' |- | 16. || ''Sils Maria <small>(Clouds of Sils Maria)</small>'' || Oblaki na Sils Mario || Olivier Assayas || Francija, Švica, Nemčija || 2014 || 123' |- | 17. || ''Pasolini'' || — || Abel Ferrara || Francija, Belgija, Italija || 2014 || 84' |- | 18. || ''Phoenix'' || — || Christian Petzold || Nemčija || 2014 || 98' |- | 19. || ''Maps to the Stars'' || Poti k zvezdam || David Cronenberg || <small>Francija, Kanada, ZDA, Nemčija</small> || 2014 || 111' |- | 20. || ''L'enlevement de Michel Houellebecq<br><small>(The Kidnapping of Michel Houellebecq)</small>'' || Ugrabitev Michela Houellebecqa || Guillaume Nicloux || Francija || 2014 || 92' |- | 21. || ''Force Majeure'' || Višja sila || Ruben Östlund || Švedska || 2014 || 118' |- | 22. || ''Hross i oss <small>(Of Horses and Men)</small>'' || Zgodbe o konjih in ljudeh || Benedikt Erlingsson || Islandija, Nemčija || 2013 || 81' |- | 23. || ''Kis uykusu <small>(Winter Sleep)</small>'' || Zimsko spanje || Nuri Bilge Ceylan || Turčija, Francija, Nemčija || 2014 || 196' |} ===Kraljic in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |-style="background:#ffdead;" | 1. || ''Charlie's Country'' || Čarlijeva dežela || Rolf de Heer || Avstralija || 2014 || 108' |- | 2. || ''La jalousie <small>(Jealousy)</small>'' || Ljubosumje || Philippe Garrel || Francija || 2013 || 77' |- | 3. || ''Bird People'' || Ljudje ptice || Pascale Ferran || Francija || 2014 || 128' |- | 4. || ''P'tit Quinquin <small>(Li'l Quinquin)</small>'' || Mali Quinquin || Bruno Dumont || Francija || 2014 || 197' |- | 5. || ''A Most Wanted Man'' || Najbolj iskani človek || Anton Corbijn || VB, ZDA, Nemčija || 2014 || 121' |- | 6. || ''Night Moves'' || Nočne poti || Kelly Reichardt || ZDA || 2013 || 112' |- | 7. || ''Mula sa kung ano ang noon <small>(From What Is Before)</small>'' || Odmevi preteklosti || Lav Diaz || Filipini || 2014 || 338' |- | 8. || ''We Come as Friends'' || Prihajamo v miru || Hubert Sauper || Francija, Avstrija || 2014 || 110' |- | 9. || ''Le sel de la terre <small>(Salt of the Earth)</small>'' || Sol zemlje || <small>Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado</small> || Francija, Brazilija, Italija || 2014 || 109' |- | 10. || ''To Mikro Psari'' || Stratos || Yannis Economides || Grčija, Nemčija, Ciper || 2014 || 137' |- | 11. || ''Trudno bit bogom <small>(Hard to Be a God)</small>'' || Težko je biti Bog || Aleksej German || Rusija || 2013 || 170' |- | 12. || ''Timbuktu'' || — || Abderrahmane Sissako || Francija || 2014 || 97' |- | 13. || ''Im Keller <small>(In the Basement)</small>'' || V kleti || Ulrich Seidl || Avstrija || 2014 || 85' |- | 14. || ''Queen and Country'' || Za kraljico in domovino || John Boorman || Irska, VB || 2014 || 115' |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Varvari <small>(Barbarians)</small>'' || Barbari || Ivan Ikić || Srbija, Slovenija, Črna gora, BiH || 2014 || 87' |- | 2. || ''Beit-Lehem <small>(Bethlehem)</small>'' || Betlehem || Yuval Adler || Izrael, Nemčija, Belgija || 2013 || 99' |- | 3. || ''Asha jaoar majhe <small>(Labour of Love)</small>'' || Brezpogojna ljubezen || Aditya Vikram Sengupta || Indija || 2014 || 84' |- | 4. || ''The Duke of Burgundy'' || Burgundski vojvoda || Peter Strickland || VB || 2014 || 101' |- | 5. || ''The Double'' || Dvojnik || Richard Ayoade || VB || 2013 || 93' |- | 6. || ''Fair Play'' || — || Andrea Sedláčková || Češka, Slovaška, Nemčija || 2014 || 100' |- | 7. || ''The Reaper'' || Kosec || Zvonimir Jurić || Hrvaška, Slovenija || 2014 || 98' |- | 8. || ''Love is Strange'' || Ljubezen je čudna reč || Ira Sachs || ZDA, Grčija || 2014 || 98' |- | 9. || ''Les combattants <small>(Love at First Fight)</small>'' || Ljubezen na prvi pretep || Thomas Cailley || Francija || 2014 || 98' |- | 10. || ''Ne me quitte pas <small>(Don't Leave Me)</small>'' || Ne zapuščaj me || <small>Sabine Lubbe Bakker, Niels van Koevorden</small> || Belgija, Nizozemska || 2013 || 106' |- | 11. || ''Ničije dete <small>(No One's Child)</small>'' || Nikogaršnji otrok || Vuk Ršumović || Srbija, Hrvaška || 2014 || 95' |- | 12. || ''Omar'' || — || Hany Abu-Assad || Palestina || 2013 || 97' |- | 13. || ''Love Island'' || Otok ljubezni || Jasmila Žbanić || Hrvaška, BiH, Nemčija, Švica || 2014 || 86' |- | 14. || ''Palo Alto'' || — || Gia Coppola || ZDA || 2013 || 100' |- | 15. || ''The Look of Silence'' || Pogled tišine || Joshua Oppenheimer || <small>Danska, Indonezija, Norveška, Finska, VB</small> || 2014 || 99' |- | 16. || ''Szabadesés <small>(Free Fall)</small>'' || Prosti pad || György Pálfi || Madžarska, Francija, Južna Koreja || 2014 || 89' |- | 17. || ''Chuang ru zhe <small>(Red Amnesia)</small>'' || Rdeča amnezija || Xiaoshuai Wang || Kitajska || 2014 || 115' |- | 18. || ''Listen Up Philip'' || Svojeglavi Philip || Alex Ross Perry || ZDA || 2014 || 108' |- | 19. || ''Mille soleils <small>(A Thousand Suns)</small>''<ref>Predfilm ''Atlantik'' (Mati Diop, Francija, 2010, 16').</ref> || Tisoč sonc || Mati Diop || Francija || 2013 || 45' |- | 20. || ''Party Girl'' || Žurerka || <small>Marie Amachoukeli-Barsacq, Claire Burger, Samuel Theis</small> || Francija || 2014 || 95' |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Rough Cut'' || Groba montaža || Jamie Shovlin || VB || 2013 || 90' |- | 2. || ''La cueva<br><small>(In Darkness We Fall)</small>'' || Jama || Alfredo Moreno || Španija || 2014 || 80' |- | 3. || ''Kkeut-kka-ji-gan-da<br><small>(A Hard Day)</small>'' || Naporen dan || Kim Seong-hun || Južna Koreja || 2014 || 111' |- | 4. || ''Blue Ruin'' || Otožno razdejanje || Jeremy Saulnier || ZDA, Francija || 2013 || 90' |- | 5. || ''Mi mefahed mezeev hara<br><small>(Big Bad Wolves)</small>'' || Veliki, zlobni volkovi || Aharon Keshales, Navot Papushado || Izrael || 2013 || 110' |- | 6. || ''It Follows'' || Zlo za petami || David Robert Mitchell || ZDA || 2014 || 94' |} ===Kino Balon=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''O menino e o mundo<br><small>(The Boy and the World)</small>'' || Deček in svet || Alê Abreu || Brazilija || 2013 || 80' |- | 2. || ''Emil & Ida i Lönnenberga<br><small>(That Boy Emil)</small>'' || Emil iz Löneberge || Alicja Björk, Lasse Persson, Per Ahlin || Švedska || 2013 || 63' |- | 3. || ''Karsten og Petra pa vinterferie<br><small>(Karsten and Petra on Winter Vacation)</small>'' || Gašper in Petra na zimskih počitnicah || Arne Lindtner Naess || Norveška || 2014 || 73' |- | 4. || ''Solan og Ludvig: Jul i Flaklypa<br><small>(Christmas of Solan and Ludvig)</small>'' || Ježek in vran pričarata božič || Rasmus A. Sivertsen || Norveška || 2013 || 72' |- | 5. || ''Mammu, es tevi milu<br><small>(Mother, I Love You)</small>'' || Mami, rad te imam || Janis Nords || Latvija || 2013 || 83' |- | 6. || ''The Rocket'' || Raketa || Kim Mordaunt || Avstralija, Tajska, Laos || 2013 || 96' |} ===Posvečeno: Aleksej German=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Proverka na dorogah<br><small>(Check-up on the Roads)</small>'' || Preizkušnja na poti || Sovjetska zveza || 1971 || 96' |- | 2. || ''Dvadtsat dnej bez vojni<br><small>(Twenty Days Without War)</small>'' || Dvajset dni brez vojne || Sovjetska zveza || 1977 || 101' |- | 3. || ''Moj drug Ivan Lapšin<br><small>(My Friend Ivan Lapshin)</small>'' || Moj prijatelj Ivan Lapšin || Sovjetska zveza || 1984 || 100' |- | 4. || ''Hrustaljov, mašinu!<br><small>(Khrustalyov, My Car!)</small>'' || Hrustaljov, moj avto! || Rusija, Francija || 1998 || 137' |} ===Posvečeno: Ruben Östlund=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Play'' || Igra || Švedska, Francija, Danska || 2011 || 118' |- | 2. || ''Gitarrmongot''<ref>Predfilm ''Prizor iz življenja št. 6882'' (Ruben Östlund, Švedska, 2005, 9').</ref><br>''<small>(Guitar Mongoloid)</small>'' || Kitarski mongoloid || Švedska || 2004 || 89' |- | 3. || ''De ofrivilliga''<ref>Predfilm ''Incident pred banko'' (Ruben Östlund, Švedska, 2009, 12').</ref><br>''<small>(Involuntary)</small>'' || Nenamerno || Švedska || 2008 || 98' |} ===Retrospektiva: Veliko platno=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''La Région centrale'' || Centralna regija || Michael Snow || Kanada || 1971 || 180' |- | 2. || ''[[Čarovnik iz Oza (film, 1939)|The Wizard of Oz]]'' || Čarovnik iz Oza || Victor Fleming || ZDA || 1939 || 102' |- | 3. || ''[[Francoska zveza (film)|The Franch Connection]]'' || Francoska zveza || William Friedkin || ZDA || 1971 || 104' |- | 4. || ''Un chapeau de paille d'Italie<br><small>(The Italian Straw Hat)</small>'' || Italijanski slamnik || René Clair || Francija, Nemčija || 1928 || 84' |- | 5. || ''[[Lawrence Arabski (film)|Lawrence of Arabia]]'' || Lawrence Arabski || David Lean || Velika Britanija || 1962 || 216' |- | 6. || ''Level Five'' || Peta stopnja || Chris Marker || Francija || 2014 || 106' |- | 7. || ''Playtime'' || — || Jacques Tati || Francija, Italija || 1967 || 115' |- | 8. || ''Pasažerka <small>(Passenger)</small>'' || Potnica || Andrzej Munk || Poljska || 1963 || 62' |- | 9. || ''The Red Shoes'' || Rdeči čeveljci || Michael Powell, Emeric Pressburger || VB || 1948 || 133' |- | 10. || ''Sátántangó'' || — || Béla Tarr || Madžarska, Nemčija, Švica || 1994 || 450' |- | 11. || ''Sosialismi <small>(Socialism)</small>''<ref>Predfilm ''Vintik špintik'' (Vladislav Tverdovski, Sovjetska zveza, 1928, 8').</ref> || Socializem || Peter von Bagh || Finska || 2014 || 68' |- | 12. || ''Teodora, imperatrice di Bisanzio<br><small>(Theodora the Slaves Emperess)</small>'' || Teodora, bizantinska cesarica || Riccardo Freda || Italija, Francija || 1953 || 68' |} ===Evropa na kratko=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Sklop !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="6"|I || ''Laborat'' || — || Guillaume Cailleau || Nemčija || 2014 || 21' |-style="background:#ffdead;" | 2. || ''Kokoška <small>(The Chicken)</small>'' || Kokoš || Una Gunjak || Nemčija, Hrvaška || 2014 || 15' |- | 3. || ''Arekara – la vie aprés <small>(Arekara − The Life After)</small>'' || Arekara − življenja gre dalje || Momoko Seto || Francija || 2013 || 17' |- | 4. || ''Man kann nicht alles auf einmal tun, aber man kann alles auf einmal lassen<br><small>(You Can't Do Everything At Once, But You Can Leave Everything At Once)</small>'' || <small>Vsega na moreš storiti naenkrat, lahko pa vse pustiš</small> || Marie-Elsa Sgualdo || Francija, Švica || 2013 || 15' |- | 5. || ''Kod ćoška <small>(Down on the Corner)</small>'' || Za vogalom || Corina Schwingruber Ilić, Nikola Ilić || Švica || 2013 || 15' |- | 6. || ''Presuda <small>(The Verdict)</small>'' || Sodba || Đuro Gavran || Hrvaška || 2013 || 11' |- | 7. || rowspan="5"|II || ''Amnezijak na plaži <small>(Amnesiac on the Beach)</small>'' || Amnezijak na plaži || Dalibor Barić || Hrvaška || 2013 || 24' |- | 8. || ''Ett enklare liv <small>(A Simpler Life)</small>'' || Preprosto življenje || Gunhild Enger || Švedska || 2013 || 14' |- | 9. || ''The Ringer'' || Dvojnik || Chris Shepherd || Francija, VB || 2013 || 17' |-style="background:#ffdead;" | 10. || ''Hände zum Himmel <small>(Hands Up to Heaven)</small>'' || Roke proti nebesom || Ulrike Putzer, Matthias van Baaren || Avstrija || 2013 || 18' |- | 11. || ''Misterio <small>(Mystery)</small>'' || Misterij || Chema Garcia Ibarra || Španija || 2013 || 12' |- | 12. || rowspan="5"|III || ''Kuuden päivän juoksu <small>(Six Day Run)</small>'' || Šestdnevni maraton || Mika Taanila || Finska || 2013 || 15' |- | 13. || ''Vsak pravi pesnik <small>(Every True Poet)</small>'' || — || Nejc Saje, Jeffrey Young || Slovenia || 2014 || 12' |- | 14. || ''Tokyo Giants'' || Velikani Tokia || Nicolas Provost || Belgija || 2013 || 22' |- | 15. || ''La lampe au beurre de yak <small>(Butter Lamp)</small>'' || Maslena svetilka || Hu Wei || Francija, Kitajska || 2013 || 15' |- | 16. || ''Tiger Fight'' || Ples tigra || Martin Repka || Slovaška, Indija, Avstrija || 2013 || 16' |} ===Predfilmi=== {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://195.69.97.23/2014/liffe/index.php/slv/ |title=Nagrade 25. Liffa |accessdate=9. 12. 2019 |date=22. 11. 2014}} * http://195.69.97.23/2014/liffe/index.php/slv/aktualno * [http://195.69.97.23/2014/liffe/index.php/slv/13-main-sl/o-liffe/73-glasovanje-obcinstva Glasovanje občinstva] * Programska knjižica 25. Liffa * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/25.pdf |title=Katalog 25. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] [[Kategorija:2014 v filmu]] q7l2wzj322xrj40sw8ouw1mq7afcgoi 0 411007 6732723 5778813 2026-08-08T10:40:03Z Anzet 118843 6732723 wikitext text/x-wiki '''24. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal med 6. in 17. novembrom 2013, in sicer na naslednjih prizoriščih: Cankarjev dom (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Kino Šiška in Kolosej Maribor. ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|ITA}} ''Miele'' || Valeria Golino |- | vodomec –<br>posebna omemba || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}} ''Obrana i zaštita<br><small>(Obramba in zaščita)</small>'' || Bobo Jelčić |- | zmaj || {{flagicon|SWE}} ''Call Girl<br><small>(Dekle na poziv)</small>'' || Mikael Marcimain |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|HRV}} ''Terarij'' || Hana Jušić |- | nagrada za najboljši kratki film –<br>posebna omemba || {{flagicon|NOR}} ''Prematur<br><small>(Prenagljen)</small>'' || Gunhild Enger |- | FIPRESCI || {{flagicon|ITA}} ''Salvo'' || Fabio Grassadonia, Antonio Piazza |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije. '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še ni odkupljen za Slovenijo. '''Nagrado FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |-style="background:#ffdead;" | 1. || ''Call Girl'' || Dekle na poziv || Mikael Marcimain || <small>Švedska, Norveška, Finska, Irska</small> || 2012 || 140' || <small>šved./angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 2. || ''Miele'' || − || Valeria Golino || Francija, Italija || 2013 || 96' || <small>it.</small> |- | 3. || ''Major <small>(The Major)</small>'' || Načelnik || Jurij Bikov || Rusija || 2013 || 99' || <small>ruš.</small> |- | 4. || ''Das merkwürdige Kätzchen <small>(Strange Little Cat)</small>'' || Nenavadna muca || Ramon Zürcher || Nemčija || 2013 || 72' || <small>nem.</small> |-style="background:#ffdead;" | 5. || ''Obrana i zaštita <small>(A Stanger)</small>'' || Obramba in zaščita || Bobo Jelčić || Hrvaška, BiH || 2013 || 87' || <small>hrv./bos.</small> |- | 6. || ''Gözetleme Kulesi <small>(Watchtower)</small>'' || Razgledni stolp || Pelin Esmer || Turčija, Francija, Nemčija || 2012 || 100' || <small>tur.</small> |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''Salvo'' || − || <small>Fabio Grassadonia, Antonio Piazza</small> || Italija, Francija || 2013 || 103' || <small>it.</small> |- | 8. || ''Forever Not Alone'' || Za vedno neosamljene || Monja Art, Caroline Bobek || Avstrija || 2013 || 74' || <small>nem.</small> |- | 9. || ''El ultimo Elvis <small>(The Last Elvis)</small>'' || Zadnji Elvis || Armando Bo || Argentina || 2012 || 91' || <small>špan./angl.</small> |- | 10. || ''Zoran, il mio nipote scemo<br><small>(Zoran, my nephew the idiot)</small>'' || Zoran, moj nečak idiot || Matteo Oleotto || Italija, Slovenija || 2013 || 106' || <small>it./slov.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''La vie d'Adele <small>(Blue Is the Warmest Colour)</small>'' || Adelino življenje || Abdellatif Kechiche || Francija, Belgija || 2013 || 175' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''Epizoda u životu berača željeza<br><small>(An Episode in the Life of an Iron Picker)</small>'' || Epizoda v življenju zbiralca železa || Danis Tanović || <small>BiH, Francija, Slovenija, Italija</small> || 2013 || 75' || <small>bos./romšč.</small> |- | 3. || ''Un Chateau en Italie <small>(A Castle in Italy)</small>'' || Grad v Italiji || Valeria Bruni Tedeschi || Francija || 2013 || 104' || <small>fr./angl.</small> |- | 4. || ''Soshite chichi ni naru <small>(Like Father, Like Son)</small>'' || Kakršen oče, takšen sin || Hirokazu Kore-eda || Japonska || 2013 || 120' || <small>jap.</small> |- | 5. || ''Inside Llewyn Davis'' || Llewyn Davis || Ethan in Joel Coen || ZDA, Francija || 2013 || 105' || <small>angl.</small> |- | 6. || ''Jeune & Jolie <small>(Young & Beautiful)</small>'' || Mlada in lepa || François Ozon || Francija || 2013 || 94' || <small>fr.</small> |- | 7. || ''A perdre la raison <small>(Our Children)</small>'' || Najini otroci || Joachim Lafosse || <small>Belgija, Luksemburg, Francija, Švica</small> || 2012 || 111' || <small>fr./arab.</small> |- | 8. || ''Nebraska'' || − || Alexander Payne || ZDA || 2013 || 115' || <small>angl.</small> |- | 9. || ''The Zero Theorem'' || Ničelni teorem || Terry Gilliam || VB, ZDA, Romunija || 2013 || 107' || <small>angl.</small> |- | 10. || ''Dabba <small>(Lunchbox)</small>'' || Okus po ljubezni || Ritesh Batra || <small>Indija, Francija, Nemčija, ZDA</small> || 2013 || 104' || <small>hind./angl.</small> |- | 11. || ''Philomena'' || − || Stephen Frears || VB, Francija, ZDA || 2013 || 94' || <small>angl.</small> |- | 12. || ''Le passé <small>(The Past)</small>'' || Preteklost || Asghar Farhadi || Francija, Italija || 2013 || 130' || <small>fr./perz.</small> |- | 13. || ''The Immigrant'' || Priseljenka || James Gray || ZDA, Francija || 2013 || 120' || <small>angl./polj.</small> |- | 14. || ''Sacro GRA <small>(Holy GRA)</small>'' || Sveta obvoznica || Gianfranco Rosi || Italija, Francija || 2013 || 93' || <small>it.</small> |- | 15. || ''Camille Claudel 1915'' || − || Bruno Dumont || Francija || 2013 || 95' || <small>fr.</small> |- | 16. || ''Filth'' || Svinjarija || Jon S. Baird || VB || 2013 || 97' || <small>angl.</small> |- | 17. || ''Only Lovers Left Alive'' || Večna ljubimca || Jim Jarmusch || <small>VB, Nemčija, Francija, Ciper, ZDA</small> || 2013 || 123' || <small>angl.</small> |- | 18. || ''Yi dai zong shi <small>(The Grandmaster)</small>'' || Veliki mojster || Wong Kar-wai || Hongkong, Kitajska, ZDA || 2013 || 123' || <small>kit.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Frances Ha'' || − || Noah Baumbach || ZDA || 2012 || 86' || <small>angl.</small> |- | 2. || ''Ginger & Rosa'' || Ginger in Rosa || Sally Potter || VB, Danska, Kanada || 2012 || 86' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Goltzius and the Pelican Company'' || Goltzius in Pelikanova druščina || Peter Greenaway || <small>Nizozemska, Francija, VB, Hrvaška</small> || 2012 || 128' || <small>angl./niz./fr.</small> |- | 4. || ''Ja tože hoču <small>(Me Too)</small>'' || Jaz bi tudi || Aleksej Balabanov || Rusija || 2012 || 83' || <small>ruš.</small> |- | 5. || ''Walesa. Czlowiek z nadziei <small>(Walesa. Man of Hope)</small>'' || Lech Walesa, človek upanja || Andrzej Wajda || Poljska || 2013 || 127' || <small>polj./it.</small> |- | 6. || ''La Grande bellezza <small>(The Great Beauty)</small>'' || Neskončna lepota || Paolo Sorrentino || Italija, Francija || 2013 || 142' || <small>it./špan.</small> |- | 7. || ''L'Inconnu du lac <small>(Stranger by the Lake)</small>'' || Neznanec z jezera || Alain Guiraudie || Francija || 2013 || 97' || <small>fr.</small> |- | 8. || ''Paradies: Hoffnung <small>(Paradise: Hope)</small>'' || Paradiž: Upanje || Ulrich Seidl || Avstrija, Nemčija, Francija || 2013 || 100' || <small>nem.</small> |- | 9. || ''Paradies: Glaube <small>(Paradise: Faith)</small>'' || Paradiž: Vera || Ulrich Seidl || Avstrija, Nemčija, Francija || 2012 || 115' || <small>nem.</small> |- | 10. || ''Spring Breakers'' || Spomladanske žurerke || Harmony Korine || ZDA || 2012 || 94' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Vic + Flo ont vu un ours <small>(Vic + Flo Saw A bear)</small>'' || Vic in Flo sta zagledali medveda || Denis Côté || Kanada || 2013 || 90' || <small>fr.</small> |- | 12. || ''Boven is het stil <small>(It's All so Quiet)</small>'' || Vse je mirno || Nanouk Leopold || Nizozemska, Nemčija || 2013 || 94' || <small>niz.</small> |- | 13. || ''Final Cut: Hölgyeim és uraim<br><small>(Final Cut: Ladies and Gentlemen)</small>'' || Zadnji rez: Dame in gospodje || György Pálfi || Madžarska || 2012 || 85' || <small>angl./fr./it.<br>...</small> |- | 14. || ''Pardé <small>(Closed Curtain)</small>'' || Zagrnjena zavesa || <small>Jafar Panahi, Kambuzia Partovi</small> || Iran || 2013 || 106' || <small>perz.</small> |- | 15. || ''Gold'' || Zlato || Thomas Arslan || Nemčija, Kanada || 2013 || 113' || <small>nem./angl.</small> |- | 16. || ''The Look of Love''<ref>Film presenečenja.</ref> || Obraz ljubezni || Michael Winterbottom || VB, ZDA || 2013 || 101' || angl. |} {{sklici|1}} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Araf <small>(Araf − Somewhere in Between)</small>'' || Araf − Med dvema moškima || Yesim Ustaoglu || Turčija, Francija, Nemčija || 2012 || 124' || <small>tur.</small> |- | 2. || ''Big Sur'' || − || Michael Polish || ZDA || 2013 || 100' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Borgman'' || − || Alex van Warmerdam || Nizozemska || 2013 || 113' || <small>niz.</small> |- | 4. || ''Gloria'' || − || Sebastián Lelio || Čile, Španija || 2012 || 105' || <small>špan.</small> |- | 5. || ''Lose Your Head'' || Izgubiti razum || <small>Stefan Westerwelle, Patrick Schuckmann</small> || Nemčija || 2013 || 107' || <small>nem./angl.</small> |- | 6. || ''Krugovi <small>(Circles)</small>'' || Krogi || Srđan Golubović || <small>Srbija, Nemčija, Francija, Slovenija, Hrvaška</small> || 2013 || 112' || <small>srbohrv./nem.</small> |- | 7. || ''Leviathan'' || Leviatan || <small>Lucien Castaing-Taylor, Verena Paravel</small> || ZDA, Francija, VB || 2012 || 87' || <small>−</small> |- | 8. || ''The Love Songs of Tiedan'' || Ljubezenske pesmi || Hao Jie || Kitajska || 2012 || 91' || <small>kit.</small> |- | 9. || ''Mama Evropa <small>(Mother Europe)</small>'' || − || Petra Seliškar || Slovenija, Makedonija, Hrvaška || 2013 || 90' || <small>slov.</small> |- | 10. || ''Era Uma Vez Eu, Verônica<br><small>(Once Upon a Time Was I, Veronica)</small>'' || Nekoč sem bila jaz, Veronika || Marcelo Gomes || Brazilija, Francija || 2012 || 109' || <small>port.</small> |- | 11. || ''[[Položaj otroka|Pozitia copilului]] <small>(Child's Pose)</small>'' || Položaj otroka || Calin Peter Netzer || Romunija || 2013 || 112' || <small>rom.</small> |- | 12. || ''Blancanieves <small>(Snow White)</small>'' || Sneguljčica || Pablo Berger || Španija, Francija, Belgija || 2012 || 104' || <small>špan.</small> |- | 13. || ''The Act of Killing'' || Teater ubijanja || <small>Joshua Oppenheimer, Christine Cynn</small> || <small>Danska, VB, Norveška, Švedska, Finska</small> || 2012 || 120' || <small>indon./angl.</small> |- | 14. || ''Uroki garmonii <small>(Harmony Lessons)</small>'' || Učne ure harmonije || Emir Baigazin || Kazahstan, Nemčija, Francija || 2013 || 115' || <small>kazah./rus.</small> |- | 15. || ''Kapringen <small>(A Hijacking)</small>'' || Ugrabitev || Tobias Lindholm || Danska || 2012 || 103' || <small>dan./šved./angl.</small> |- | 16. || ''Grzeli nateli dgeebi <small>(In Bloom)</small>'' || V razcvetu || Nana Ekvtimishvili, Simon Gross || Nemčija, Gruzija, Francija || 2013 || 102' || <small>gruz.</small> |- | 17. || ''I aionia epistrofi tou Antoni Paraskeva<br><small>(The Eternal Return of Antonis Paraskevas)</small>'' || <small>Večna vrnitev Antonisa Paraskevasa</small> || Elina Pyskou || Grčija, Češka || 2013 || 89' || <small>gr.</small> |- | 18. || ''Wakolda'' || − || Lucía Puenzo || <small>Španija, Argentina, Francija, Norveška</small> || 2013 || 93' || <small>špan./hebr./nem.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''This is the End'' || Konec je tu || Evan Goldberg, Seth Rogen || ZDA || 2013 || 106' || <small>angl.</small> |- | 2. || ''Upstream Color'' || Laboratorij groze || Shane Carruth || ZDA || 2013 || 96' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Wara no tate <small>(Shield of Straw)</small>'' || Slamnati ščit || Takashi Miike || Japonska || 2013 || 124' || <small>jap.</small> |- | 4. || ''Comrade Kim Goes Flying'' || Tovarišica Kim leti v nebo || <small>Kim Gwang-Hun, Anja Daelemans, Nicholas Bonner</small> || <small>Severna Koreja, Belgija, VB</small> || 2012 || 81' || <small>kor.</small> |- | 5. || ''Sightseers'' || Turista || Ben Wheatley || VB || 2012 || 89' || <small>angl.</small> |- | 6. || ''In Fear'' || V strahu || Jeremy Lovering || VB || 2013 || 85' || <small>angl.</small> |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Eskil och Trinidad <small>(Eskil & Trinidad)</small>'' || Eskil in Trinidad || Stephan Apelgren || Švedska || 2013 || 98' || <small>šved.</small> |- | 2. || ''Karsten og Petra blir bestevenner<br><small>(Casper & Petra − Best Friends)</small>'' || <small>Gašper in Petra − najboljša prijatelja</small> || Arne Lindtner Naess || Norveška || 2013 || 74' || <small>nor.</small> |- | 3. || ''Le Jour des Corneilles<br><small>(The Day of the Crows)</small>'' || Ko letijo vrane || Jean-Christophe Dessaint || <small>Francija, Belgija, Luksemburg, Kanada</small> || 2012 || 95' || <small>fr.</small> |- | 4. || ''Couleur de peau: Miel<br><small>(Approved for Adoption)</small>'' || Medena koža || Jung, Laurent Boileau || <small>Belgija, Francija, Južna Koreja, Švica</small> || 2012 || 75' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Tom le cancre <small>(Tom the Truant)</small>'' || Potepuh Tomaž || Manuel Pradal || Francija || 2012 || 89' || <small>niz.</small> |- | 6. || ''Wadjda <small>(The Green Bike)</small>'' || Zeleno kolo || Haifaa Al-Mansour || Savdska Arabija, Nemčija || 2012 || 97' || <small>arab.</small> |} ===Fokus: Novi avstrijski film=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Der Glanz des Tages <small>(Shine of Day)</small>'' || Lesk dneva || Tizza Covi, Rainer Frimmel || Avstrija || 2012 || 90' || <small>nem.</small> |- | 2. || ''Shirley: Visions of Reality'' || Shirley: Vizije realnosti || Gustav Deutsch || Avstrija || 2013 || 92' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Die Wand <small>(The Wall)</small>'' || Stena || Julian Pölsler || Avstrija, Nemčija || 2012 || 108' || <small>nem.</small> |- | 4. || ''Spanien <small>(Spain)</small>'' || Španija || Anja Salomonowitz || Avstrija, Bolgarija || 2012 || 102' || <small>nem.</small> |- | 5. || ''Soldate Jeannette <small>(Soldier Jane)</small>'' || Vojakinja Jeannette || Daniel Hoesl || Avstrija || 2013 || 104' || <small>nem./fr.</small> |} ===Posvečeno: [[Lordan Zafranović]]=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Diary'' || Dnevnik || Jugoslavija, Hrvaška || 1964 || 15' || <small>hrv.</small> |- | 2. || ''Concerto'' || Koncert || Jugoslavija, Hrvaška || 1965 || 12' || <small>hrv.</small> |- | 3. || ''Poslije podne (puška) <small>(Afternoon (Rifle))</small>'' || Popoldan (Puška) || Jugoslavija, Hrvaška || 1967 || 14' || <small>hrv.</small> |- | 4. || ''Ljudi (u prolazu) <small>(Man in the Passage)</small>'' || Ljudje (v prehodu) || Jugoslavija, Hrvaška || 1967 || 10' || <small>hrv.</small> |- | 5. || ''San (De natura sonoris) <small>(Dream)</small>'' || Sen || Jugoslavija, Hrvaška || 1974 || 14' || <small>hrv.</small> |- | 6. || ''Simfonija nebeskog grada<br><small>(The Symphony of a Heavenly City)</small>'' || Simfonija nebeškega mesta || Srbija in Črna gora || 2004 || 59' || <small>hrv.</small> |- | 7. || ''Nedjelja 2 (Sunday 2)'' || Nedelja 2 || Jugoslavija, Hrvaška || 1969 || 94' || <small>srbohrv.</small> |- | 8. || ''Kronika jednog zločina <small>(Chronicle of a Crime)</small>'' || Kronika nekega zločina || Jugoslavija, Hrvaška || 1973 || 100' || <small>srbohrv.</small> |- | 9. || ''Muke po Mati <small>(Passion According to Matthew)</small>'' || Muke po Mateju || Jugoslavija, Hrvaška || 1975 || 91' || <small>srbohrv.</small> |- | 10. || ''[[Okupacija v 26 slikah|Okupacija u 26 slika]] <small>(Occupation in 26 Acts)</small>'' || Okupacija v 26 slikah || Jugoslavija, Hrvaška || 1978 || 116' || <small>srbohrv.</small> |- | 11. || ''[[Padec Italije|Pad Italije]] <small>(The Fall of Italy)</small>'' || Padec Italije || Jugoslavija, Hrvaška || 1981 || 114' || <small>srbohrv./it.</small> |- | 12. || ''Večernja zvona <small>(Evening Bells)</small>'' || Večerni zvonovi || Jugoslavija, Hrvaška || 1986 || 120' || <small>srbohrv.</small> |- | 13. || ''Zalazak stoljeća − Testament L. Z.<br><small>(The Decline of the Century)</small>'' || Zaton stoletja − Testament L. Z. || Hrvaška || 1994 || 201' || <small>srbohrv.</small> |} ===Retrospektiva: Mladi in drzni=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''The Wild One'' || Divjak || Laslo Benedek || ZDA || 1953 || 79' || <small>angl.</small> |- | 2. || ''Nacionalna klasa (do 785 ccm)<br><small>(National Class (Up to 785 ccm))</small>'' || Državni razred (do 785 ccm) || Goran Marković || Jugoslavija || 1978 || 105' || <small>srbohrv.</small> |- | 3. || ''Sedmikrasky <small>(Daisies)</small>'' || Marjetice || Vera Chytilová || Českoslovaška || 1966 || 74' || <small>češ.</small> |- | 4. || ''[[Nočni izlet]] <small>(Night Trip)</small>'' || − || Mirko Grobler || Jugoslavija || 1961 || 91' || <small>slov.</small> |- | 5. || ''Gun Crazy'' || Nor na orožje || Joseph H. Lewis || ZDA || 1949 || 86' || <small>angl.</small> |- | 6. || ''Rysopis <small>(Identification Marks: None)</small>'' || Posebna znamenja: nobeno || Jerzy Skolimowski || Poljska || 1965 || 73' || <small>polj.</small> |- | 7. || ''The Damned'' || Prekleti || Joseph Losey || VB || 1963 || 96' || <small>angl.</small> |- | 8. || ''Les années lycée: Petites <small>(Little Girls)</small>'' || Punce || Noémie Lvovsky || Francija || 1997 || 90' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Jag är nyfiken: en film i gult <small>(I am Curious: Yellow)</small>'' || Radovedna sem: Rumeno || Vilgot Sjöman || Švedska || 1967 || 121' || <small>šved.</small> |- | 10. || ''Rebel Without a Cause'' || Upornik brez razloga || Nicholas Ray || ZDA || 1955 || 111' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Dazed and Confused'' || Zadeti in zmedeni || Richard Linklater || ZDA || 1993 || 102' || <small>angl.</small> |} ===Evropa na kratko: Tekmovalni program kratkih filmov=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Sklop !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="6"|I || ''Häivähdys elämää <small>(Gates of Life)</small>'' || Vrata življenja || <small>Hannes Vartiainen, Pekka Veikkolainen</small> || Finska || 2012 || 6' |- | 2. || ''Sevilla'' || − || Bram Schouw || Nizozemska || 2012 || 11' |- | 3. || ''Peau de chien <small>(Dog Skin)</small>'' || Pasja koža || Nicolas Jacquet || Francija || 2012 || 12' |- | 4. || ''Rojaus beieškant <small>(Paradise Road)</small>'' || Cesta v paradiž || Tomas Smulkis || Litva, Švedska || 2012 || 20' |- | 5. || ''Flytopia'' || Letopija || Saul Freed, Karni Arieli || VB, Madžarska || 2012 || 20' |- | 6. || ''La résurrection des natures mortes <small>(Living Still Life)</small>'' || Oživljanje mrtve narave || Bertrand Mandico || <small>Francija, Nemčija, Belgija</small> || 2012 || 15' |- | 7. || rowspan="5"|II || ''Traumfrau <small>(Dream Girl)</small>'' || Sanjsko dekle || Oliver Schwarz || Švica || 2012 || 19' |- | 8. || ''Lisbonne mélodie <small>(Lisboa Orchestra)</small>'' || Lizbonska melodija || Guillaume Delaperrière || Francija || 2012 || 12' |- | 9. || ''Dieci cadute <small>(Ten Falls)</small>'' || Deset padcev || Nicola Console || Italija || 2012 || 18' |- | 10. || ''45 Degrees'' || 45 stopinj Celzija || Georgis Grigorakis || Grčija || 2012 || 14' |-style="background:#ffdead;" | 11. || ''Terarij <small>(Terrarium)</small>'' || Terarij || Hana Jušić || Hrvaška || 2012 || 25' |- | 12. || rowspan="5"|III || ''[[Boles (film, 2013)|Boles]]'' || − || Špela Čadež || Slovenija, Nemčija || 2013 || 12' |- | 13. || ''Swieto Zmarlych <small>(All Souls' Day)</small>'' || Dan mrtvih || Aleksandra Terpinska || Poljska || 2012 || 18' |- | 14. || ''Miniyamba'' || − || Luc Perez || Danska, Francija || 2012 || 14' |-style="background:#ffdead;" | 15. || ''Prematur <small>(Premature)</small>'' || Prenagljen || Gunhild Enger || Norveška || 2012 || 17' |- | 16. || ''Chiens <small>(Dogs)</small>'' || Psi || Caroline Poggi || Francija || 2012 || 24' |} ===Kino-integral: Mladi in drzni=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Williamsburg, Brooklyn'' || − || Jonas Mekas || ZDA || 1950−2003 || 15' |- | 2. || ''The Smell of Burning Ants'' || Vonj po zažganih mravljah || Jay Rosenblatt || ZDA || 1994 || 21' |- | 3. || ''Alone. Life Wastes Andy Hardy'' || Sam. Življenje zapravi Andyja Hardyja || Martin Arnold || Avstrija || 1997–98 || 14' |- | 4. || ''Sodom'' || Sodoma || Luther Price || ZDA || 1989 || 13' |} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/24-liffe-vodomec-za-miele-obcinstvo-izbralo-dekle-na-poziv/322761 |title=24. Liffe: vodomec za Miele, občinstvo izbralo Dekle na poziv |accessdate=19. 11. 2015 |date=16. 11. 2013}} * [http://liffe.si/urnik2013/filmi.aspx?ln=sl&groupBy=sek Urnik 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151119185753/http://liffe.si/urnik2013/filmi.aspx?ln=sl&groupBy=sek |date=2015-11-19 }} * Programska knjižica 24. Liffa * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/24.pdf |title=Katalog 24. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liffe|13]] [[Kategorija:2013 v Sloveniji]] [[Kategorija:2013 v filmu]] ichs9v0rfczmm06wm5gfetpstt3hnik 0 411620 6732664 5815042 2026-08-08T09:16:05Z Anzet 118843 odstranil [[Kategorija:Kriminalni romani]]; dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Tanek led | image = [[Slika:Tanek_Led.jpg|sličica|Naslovnica prve izdaje iz leta 2009]] | author = [[Avgust Demšar]] | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | subject = Slovenska književnost | genre = Kriminalni roman | publisher = ''Sanje'' | release_date = [[2009]] | english_pub_date = | media_type = tisk (Trda vezava) | pages = 237 | isbn = 978-961-6767-00-2 | oclc = 449690482 <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = Sanje. Detektivka | preceded_by = [[Retrospektiva]] | followed_by = [[Evropa (roman)|Evropa]] <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 245011456 | predmetne-oznake = Slovenska književnost - Detektivski roman - Maribor - Umori - Serijski morilci | udk = 821.163.6-312.4 }} '''Tanek led''' je kriminalni roman [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Prvič je bil izdan pri [[založba Sanje|založbi Sanje]], leta 2009. Roman je tretji del serije, ki sledi višjemu inšpektorju [[Seznam literarnih detektivov|Martinu Vrenku]] in je del zbirke, ki velja za eno prvih cikličnih detektivskih serij v Sloveniji. Zgodba je postavljena v [[Maribor]], v sedanji čas. == Vsebina == Višji kriminalist inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]] se s svojima sodelavcema, kriminalistom '''Markom Breznikom''' in višjo kriminalistko '''Ivano Premk''', znajde pred novim primerom. Sprva je vse videti kot nesreča, ko se Sanja Klemenčič, Magda Pirnat in Nevenka Primožič znajdejo na strmem zasneženem pobočju, zaradi zdrsa na zaplata [[Led|ledu]] na cesti, ki od [[Pohorje|pohorske]] koče Breza, vodi nazaj v dolino. S pomočjo pričanja kmeta Vreznarja ugotovijo, da led na tem delu ceste ni nastal zaradi vremenskih posledic, kar potrdi tudi laboratorijska analiza [[Led|ledu]]. Analiza pokaže, da je nastal zaradi polite vode iz vodovodnega omrežja in ne zaradi taljenja snega. Nekdo iz kolektiva [[Maribor|mariborskega]] šolskega centra, ki je bil nastanjen v Brezi zaradi seminarja o medsebojnem komuniciranju, se je želel znebiti ene od treh žensk, ki tistega večera v koči niso prenočile in so se vračale v dolino. V nesreči umre '''Nevenka Primožič''' in ker se je za odhod v dolino odločila tik pred zdajci, zato zgleda, kot da je v nesreči umrla napačna oseba. Sum inšpektorja Vrenka, da se bo morilec ponovno poskusil znebiti svoje tarče, se hitro uresniči. Vendar tudi tokrat žrtev ni nekdo, ki so ga pričakovali. Nekaj dni po zaključenem seminarju in po smrti Nevenke, učitelji pred šolskim centrom najdejo truplo '''Tjaše Kocjan''', tajnice. [[Umor]] sprva zgleda kot navaden rop z nesrečnim izidom, vendar to inšpektorja Vrenka ne preslepi in povezanosti med obema primeroma ne ovrže. Le nekaj dni za tem umre tudi ravnateljica Sanje Klemenčič, ko je z balkona , nanjo porinjeno težko korito za rože. Na [[Policijska postaja|policijski postaji]] Ob parku, zaradi o suma o serijskem morilcu, niso več prepričani, da se bodo umori končali, zato morajo krivca, ki napada ženski del kolektiva šolskega centra, čim prej ujeti. Seveda pa bo, višji kriminalistični inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]], primeru tudi tokrat kos. == Izdaje in prevodi == *Prva izdaja leta 2009. {{COBISS|ID= 245011456}} *Elektronska izdaja leta 2014. {{COBISS|ID= 274058752}} ==Druga dela iz serije== * [[Olje na balkonu]], Prvi primer inšpektorja Vrenka (2007) * [[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]], Drugi primer inšpektorja Vrenka (2008) * [[Evropa (roman)|Evropa]], Četrti primer inšpektorja Vrenka (2010) * [[Hotel Abbazia]], Peti primer inšpektorja Vrenka (2011) * [[Obsedenosti v času krize]], Šesti primer inšpektorja Vrenka (2012) == Viri == Demšar, A. (2009). Tanek led. Ljubljana:Sanje. {{COBISS|ID= 245011456}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * Roman na [http://www.sanje.si/knjigarna/tanek_led.html spletni strani Sanj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208171441/http://www.sanje.si/knjigarna/tanek_led.html |date=2015-12-08 }} * Roman na [http://www.bukla.si/?action=clanki&article_id=918&author_id=5052&cat_id=1&limit=12&page=6 spletni strani Bukle] * [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html Intervju z avtorjem] * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 O avtorju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621111912/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 |date=2008-06-21 }} [[Kategorija:Knjige leta 2009]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] 0cc3l0f2wycrbxonh3iob9fihij9c62 6732673 6732664 2026-08-08T09:25:56Z Anzet 118843 odstranil [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]]; dodal [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Tanek led | image = [[Slika:Tanek_Led.jpg|sličica|Naslovnica prve izdaje iz leta 2009]] | author = [[Avgust Demšar]] | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | subject = Slovenska književnost | genre = Kriminalni roman | publisher = ''Sanje'' | release_date = [[2009]] | english_pub_date = | media_type = tisk (Trda vezava) | pages = 237 | isbn = 978-961-6767-00-2 | oclc = 449690482 <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = Sanje. Detektivka | preceded_by = [[Retrospektiva]] | followed_by = [[Evropa (roman)|Evropa]] <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 245011456 | predmetne-oznake = Slovenska književnost - Detektivski roman - Maribor - Umori - Serijski morilci | udk = 821.163.6-312.4 }} '''Tanek led''' je kriminalni roman [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Prvič je bil izdan pri [[založba Sanje|založbi Sanje]], leta 2009. Roman je tretji del serije, ki sledi višjemu inšpektorju [[Seznam literarnih detektivov|Martinu Vrenku]] in je del zbirke, ki velja za eno prvih cikličnih detektivskih serij v Sloveniji. Zgodba je postavljena v [[Maribor]], v sedanji čas. == Vsebina == Višji kriminalist inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]] se s svojima sodelavcema, kriminalistom '''Markom Breznikom''' in višjo kriminalistko '''Ivano Premk''', znajde pred novim primerom. Sprva je vse videti kot nesreča, ko se Sanja Klemenčič, Magda Pirnat in Nevenka Primožič znajdejo na strmem zasneženem pobočju, zaradi zdrsa na zaplata [[Led|ledu]] na cesti, ki od [[Pohorje|pohorske]] koče Breza, vodi nazaj v dolino. S pomočjo pričanja kmeta Vreznarja ugotovijo, da led na tem delu ceste ni nastal zaradi vremenskih posledic, kar potrdi tudi laboratorijska analiza [[Led|ledu]]. Analiza pokaže, da je nastal zaradi polite vode iz vodovodnega omrežja in ne zaradi taljenja snega. Nekdo iz kolektiva [[Maribor|mariborskega]] šolskega centra, ki je bil nastanjen v Brezi zaradi seminarja o medsebojnem komuniciranju, se je želel znebiti ene od treh žensk, ki tistega večera v koči niso prenočile in so se vračale v dolino. V nesreči umre '''Nevenka Primožič''' in ker se je za odhod v dolino odločila tik pred zdajci, zato zgleda, kot da je v nesreči umrla napačna oseba. Sum inšpektorja Vrenka, da se bo morilec ponovno poskusil znebiti svoje tarče, se hitro uresniči. Vendar tudi tokrat žrtev ni nekdo, ki so ga pričakovali. Nekaj dni po zaključenem seminarju in po smrti Nevenke, učitelji pred šolskim centrom najdejo truplo '''Tjaše Kocjan''', tajnice. [[Umor]] sprva zgleda kot navaden rop z nesrečnim izidom, vendar to inšpektorja Vrenka ne preslepi in povezanosti med obema primeroma ne ovrže. Le nekaj dni za tem umre tudi ravnateljica Sanje Klemenčič, ko je z balkona , nanjo porinjeno težko korito za rože. Na [[Policijska postaja|policijski postaji]] Ob parku, zaradi o suma o serijskem morilcu, niso več prepričani, da se bodo umori končali, zato morajo krivca, ki napada ženski del kolektiva šolskega centra, čim prej ujeti. Seveda pa bo, višji kriminalistični inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]], primeru tudi tokrat kos. == Izdaje in prevodi == *Prva izdaja leta 2009. {{COBISS|ID= 245011456}} *Elektronska izdaja leta 2014. {{COBISS|ID= 274058752}} ==Druga dela iz serije== * [[Olje na balkonu]], Prvi primer inšpektorja Vrenka (2007) * [[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]], Drugi primer inšpektorja Vrenka (2008) * [[Evropa (roman)|Evropa]], Četrti primer inšpektorja Vrenka (2010) * [[Hotel Abbazia]], Peti primer inšpektorja Vrenka (2011) * [[Obsedenosti v času krize]], Šesti primer inšpektorja Vrenka (2012) == Viri == Demšar, A. (2009). Tanek led. Ljubljana:Sanje. {{COBISS|ID= 245011456}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * Roman na [http://www.sanje.si/knjigarna/tanek_led.html spletni strani Sanj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208171441/http://www.sanje.si/knjigarna/tanek_led.html |date=2015-12-08 }} * Roman na [http://www.bukla.si/?action=clanki&article_id=918&author_id=5052&cat_id=1&limit=12&page=6 spletni strani Bukle] * [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html Intervju z avtorjem] * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 O avtorju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621111912/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 |date=2008-06-21 }} [[Kategorija:Knjige leta 2009]] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] impu4gd2cdwoblazdt8anv74sj6l1nn 6732676 6732673 2026-08-08T09:28:15Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Tanek led | image = [[Slika:Tanek_Led.jpg|sličica|Naslovnica prve izdaje iz leta 2009]] | author = [[Avgust Demšar]] | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | subject = Slovenska književnost | genre = Kriminalni roman | publisher = ''Sanje'' | release_date = [[2009]] | english_pub_date = | media_type = tisk (Trda vezava) | pages = 237 | isbn = 978-961-6767-00-2 | oclc = 449690482 <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = Sanje. Detektivka | preceded_by = [[Retrospektiva]] | followed_by = [[Evropa (roman)|Evropa]] <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 245011456 | predmetne-oznake = Slovenska književnost - Detektivski roman - Maribor - Umori - Serijski morilci | udk = 821.163.6-312.4 }} '''Tanek led''' je kriminalni roman [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Prvič je bil izdan pri [[založba Sanje|založbi Sanje]], leta 2009. Roman je tretji del serije, ki sledi višjemu inšpektorju [[Seznam literarnih detektivov|Martinu Vrenku]] in je del zbirke, ki velja za eno prvih cikličnih detektivskih serij v Sloveniji. Zgodba je postavljena v [[Maribor]], v sedanji čas. == Vsebina == Višji kriminalist inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]] se s svojima sodelavcema, kriminalistom '''Markom Breznikom''' in višjo kriminalistko '''Ivano Premk''', znajde pred novim primerom. Sprva je vse videti kot nesreča, ko se Sanja Klemenčič, Magda Pirnat in Nevenka Primožič znajdejo na strmem zasneženem pobočju, zaradi zdrsa na zaplata [[Led|ledu]] na cesti, ki od [[Pohorje|pohorske]] koče Breza, vodi nazaj v dolino. S pomočjo pričanja kmeta Vreznarja ugotovijo, da led na tem delu ceste ni nastal zaradi vremenskih posledic, kar potrdi tudi laboratorijska analiza [[Led|ledu]]. Analiza pokaže, da je nastal zaradi polite vode iz vodovodnega omrežja in ne zaradi taljenja snega. Nekdo iz kolektiva [[Maribor|mariborskega]] šolskega centra, ki je bil nastanjen v Brezi zaradi seminarja o medsebojnem komuniciranju, se je želel znebiti ene od treh žensk, ki tistega večera v koči niso prenočile in so se vračale v dolino. V nesreči umre '''Nevenka Primožič''' in ker se je za odhod v dolino odločila tik pred zdajci, zato zgleda, kot da je v nesreči umrla napačna oseba. Sum inšpektorja Vrenka, da se bo morilec ponovno poskusil znebiti svoje tarče, se hitro uresniči. Vendar tudi tokrat žrtev ni nekdo, ki so ga pričakovali. Nekaj dni po zaključenem seminarju in po smrti Nevenke, učitelji pred šolskim centrom najdejo truplo '''Tjaše Kocjan''', tajnice. [[Umor]] sprva zgleda kot navaden rop z nesrečnim izidom, vendar to inšpektorja Vrenka ne preslepi in povezanosti med obema primeroma ne ovrže. Le nekaj dni za tem umre tudi ravnateljica Sanje Klemenčič, ko je z balkona , nanjo porinjeno težko korito za rože. Na [[Policijska postaja|policijski postaji]] Ob parku, zaradi o suma o serijskem morilcu, niso več prepričani, da se bodo umori končali, zato morajo krivca, ki napada ženski del kolektiva šolskega centra, čim prej ujeti. Seveda pa bo, višji kriminalistični inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]], primeru tudi tokrat kos. == Izdaje in prevodi == *Prva izdaja leta 2009. {{COBISS|ID= 245011456}} *Elektronska izdaja leta 2014. {{COBISS|ID= 274058752}} ==Druga dela iz serije== * [[Olje na balkonu]], Prvi primer inšpektorja Vrenka (2007) * [[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]], Drugi primer inšpektorja Vrenka (2008) * [[Evropa (roman)|Evropa]], Četrti primer inšpektorja Vrenka (2010) * [[Hotel Abbazia]], Peti primer inšpektorja Vrenka (2011) * [[Obsedenosti v času krize]], Šesti primer inšpektorja Vrenka (2012) == Viri == Demšar, A. (2009). Tanek led. Ljubljana:Sanje. {{COBISS|ID= 245011456}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * Roman na [http://www.sanje.si/knjigarna/tanek_led.html spletni strani Sanj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208171441/http://www.sanje.si/knjigarna/tanek_led.html |date=2015-12-08 }} * Roman na [http://www.bukla.si/?action=clanki&article_id=918&author_id=5052&cat_id=1&limit=12&page=6 spletni strani Bukle] * [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html Intervju z avtorjem] * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 O avtorju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621111912/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 |date=2008-06-21 }} [[Kategorija:Knjige leta 2009]] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] 463u9x5evojt0lflq6e9cbvjw9v0nm1 0 413530 6732518 6571917 2026-08-07T22:23:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Nipke |Img = |Img_size = |Background = solo_singer |Birth_name = Boštjan Nipič |Alias = |Origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] |Instrument = [[vokal]] |Genre = [[hip hop]] |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = [[:Kategorija:2008 v glasbi|2008]]–danes |Associated_acts = |Label = Dravle |URL = <!-- WD --> }} '''Boštjan Nipič''', bolje znan pod vzdevkom '''Nipke''', [[Slovenci|slovenski]] [[raper]] in izvajalec [[hip hop]] glasbe, * [[25. november]] [[1980]], [[Ljubljana]]. Na glasbeno sceno je prišel leta 2008 v duetu Overdose s pesmijo »Fiama.com«. Istega leta je na [[kompilacijski album|kompilaciji]] ''Experiment'', ki ga je izdala [[Dravlje|draveljska]] založba Dravle Records, izšla pesem »Brilejeva Street« v izvedbi Overdose in I. Vanisha (pesem je poimenovana po Brilejevi ulici v Dravljah). Naslednje leto je k izboru pesmi na kompilaciji ''Spaced Out'' prispeval kot del dueta Overdose in kot samostojni izvajalec več pesmi.<ref>{{navedi splet |url = http://www.nipke.si/ |title = Nipke |accessdate = 19. januar 2016 |archive-date = 2016-02-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160213190744/http://www.nipke.si/ |url-status = dead }}</ref> Po tem ko je spoznal hip hop producenta Damjana Jovića, je začel delati na studijskem albumu pri Dravle Records. Prvenec z naslovom ''[[Nipke (album)|Nipke]]'' je bil izdan po petih letih, oktobra 2015. Uradno ga je predstavil 17. oktobra v razprodanem ljubljanskem [[Orto bar]]u. Album so pohvalili tako glasbeni kritiki kot Nipkejevi oboževalci.<ref>{{navedi splet |url = https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-nipke-nipke/377507 |title = Poslušamo: Nipke - “Nipke” |date = 30. oktober 2015 |accessdate = 19. januar 2016 |author = Ambrožič, Matjaž |work = [[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Uspešen je bil tudi glavni [[singel]] z albuma z naslovom »Všeč tko k je«.<ref>{{navedi splet |url = http://www.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-nipke-nipke.html |title = Album tedna: Nipke, Nipke |date = 28. november 2015 |accessdate = 19. januar 2016 |author = Matoz, Zdenko |work = [[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date = 2016-01-26 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160126133540/http://www.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-nipke-nipke.html |url-status = dead }}</ref> Po albumu je Nipke ustvaril niz uspešnic, katerega je odprl s singlom "Noben me ne razume" (2016), zanj je naslednje leto prejel "Zlato piščal" za pesem leta, videospot pa je bil izbran za "Videospot leta" (režiser Blaž Hojžar). Leta 2017 je veliko ustvarjal z dobrim prijateljem in glasbenim sodelavcem [[Rok Terkaj|Rokom Terkajem]] (Trkaj), s katerim sta ustvarila nekaj duetov, ki so ovekovečili tisto leto (Sam gremo, Vsi smo na istem, Tista trava, Hip Hop junak). Za pesem "Vsi smo na istem" sta naslednje leto prejela "Žaromet" za pesem leta. Sledile so uspešnice, kot so "Bejba iz neta" (2017), "Dej se ustav" (2017), "Popoln lajf" (2018) "Če ne boš probu" (2018), "Ina" (2018), "Izven okvirja" (2019). Slednjega je predstavil na svojem velikem koncertu z bendom "The Nipples" v razprodani ljubljanski Cvetličarni. Nipke in njegov prijatelj ter producent Damjan Jović sta kot dva paradna konja svojega kolektiva "DravleRecords" leta 2020 na petnajsto obletnico svojega ustvarjanja predstavila nov album z naslovom Buden. Album govori o tem, kako blokovski fantje delavskega razreda skozi svojo glasbo realizirajo svoje sanje. »Buden« je že takoj po izidu postal najbolj poslušan album na Apple Music v Sloveniji. Na albumu lahko slišimo zanimiva in nepredvidljiva sodelovanja kot so [[Bojan Cvjetićanin]] ([[Joker Out]]), [[zalagasper|Zala & Gašper]], Ezra, Chiro (LaBagra), Matter, Benjamin Dolić in Trkaj. Prav tako pa je svoj producentski pečat poleg Damjana Jovića pustil tudi Hugo Smeh a.k.a.Hyu. Na albumu lahko slišimo priredbo skladbe "Brez besed", katero so z blagoslovom avtorjev Mojmirja Sepeta in Elze Budau prerodili v pesem z naslovom "2210". "Brez besed" je prva pesem v [[slovenščina|slovenščini]], ki se je pojavila na izboru za [[Pesem Evrovizije]], in sicer leta [[Pesem Evrovizije 1966|1966]], v izvedbi [[Berta Ambrož|Berte Ambrož]]. Maja 2021 je Nipke napovedal prihod svojega drugega solo albuma s prvim singlom "Kdaj bo hit", ki je nato izšel junija, v videospotu pa se že lahko vidi naslov novega albuma "Retro". == Diskografija == {{Popravi|razdelek}} === Albumi === * ''[[Nipke (album)|Nipke]]'' (Dravle Records, [[2015]]) * Nipke 2 * Nipke 3 * ''[[Buden]]'' (Dravle Records, [[2020]]) * Retro (Dravle Records&Nika Records, 2022) === Singli<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=2019-11-29|title=Singel|url=|magazine=|language=sl|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === * ''Všeč tko k je'' (2015) – 4.00 * ''Noben me ne razume'' (2017) – 3.14 * ''Bejba iz neta'' (2017) – 3.26 * ''Dej se ustau'' (2017) * ''Sam gremo'' ft. [[Trkaj]] (2017) * ''Vsi smo na istem'' ft. [[Trkaj]] (2017) – 3.54 * ''Popoln lajf'' (2018) – 3.31 * ''Če ne boš probu'' (2018) – 3.00 * ''Ina'' (2018) – 3.36 * ''Izven okvirja'' (2019) – 3.19 * ''To mi deli'' (2020) *''Spet je cajt da'' ft. [[Ezra (reper)|Ezra]] & [[Drill (reper)|Drill]] & [[Ghet]] (2021) – 4.28 === Sodelovanja === * ''A maš tak flow'' – Nipke, [[Senidah]], [[Zlatko (pevec)|Zlatko]], [[Cazzafura]], [[Siddharta]] (2011) * ''A me maš malo rad'' – [[Maša Medik]] ft. Nipke (2011) * ''Spust vse iz rok'' – [[Radić]] ft. Nipke / Zgodba zase (2009) * ''Še en dan'' – [[Doša]] ft. Nipke / Memento Mori (2011) * ''Kokrkol obrnš'' – [[Zlatko (pevec)|Zlatko]] ft. Nipke / Zlatko in prijatelji (2008) * ''Motš se'' – [[Zlatko (pevec)|Zlatko]] ft. [[Bsnc]] & Nipke / Zlatko in prijatelji (2008) * ''Disko'' – [[Zlatko (pevec)|Zlatko]] ft. Nipke & [[Bsnc]] / Zlato ti daje sjaj, ne pa sreče (2011) * ''Vplivi'' – [[Trkaj]] ft. Nipke & [[Mrigo]] / Vse je OK (2013) * ''Šmorn REMIX'' – [[Emkej]] ft. [[Ghet]] & [[Mrigo]] & Nipke & [[Zlatko (pevec)|Zlatko]] & [[Mirko (pevec)|Mirko]] & [[Doša]] & [[Mito]] * ''Kensl'' – [[ChalleSalle]] & [[Adam Velić]] & Nipke & [[Šorti]] & [[BožoG]] & [[Trkaj]] * ''Pomoč rabim'' – [[Samo Sam]] ft. Nipke / Sreča na vrvici (2015) * ''Spust me vmes'' – [[Simpl]] ft. Nipke / Časovna kapsula (2012) === Glasbeni dosežki in nagrade === * Zlata piščal 2016 / pesem leta / Noben me ne razume * Žaromet 2017 / pesem leta / Vsi smo na istem ft.Trkaj * Žarometi 2015 / nominacija za pesem leta / Všeč tko k je * MAC AWARDS 2020 / nominacija za najboljšo hip hop skladbo / Ina * MAC AWARDS 2020 / nominacija za naj pop moškega izvajalca / Izven okvirja * MAC AWARDS 2023 / nominacija za alternativni pop / Skp se mava dobr === Popevka tedna Val 202 === * Kaj je narobe / Hiti 2012: Izbor glasbenih urednikov Vala 202 (Andrej Karoli) * ''Kok high'' – Trkaj ft. Nipke (2014) * ''Vsi smo na istem'' (2017) ft. Trkaj * ''Bejba iz neta'' (2017) * ''Popoln lajf'' (2018) * Ubijalci sanj ft. Zala & Gašper, Ezra (Dravle R) * Tvoja revolucija (2023) === Nominirane skladbe === * ''Ina'' (2018) * ''Če ne boš probu'' (2018) * Kdaj bo hit * Kako se počutš * Skp se mava dobr === Kompilacije === * ''Kreativna komplikacija: Experiment'' (Dravle Records, [[2008]]) * ''Spaced Out'' (Dravle Records, [[2009]]) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Nipke}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski raperji]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 521wu2m07pbxj0mub2hnwhs53upnn95 0 413583 6732519 6571918 2026-08-07T22:23:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732519 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Nipke | Type = studio | Artist = [[Nipke]] | Cover = nipke_album_nipke.jpg | Border = yes | Released = 17. oktober 2015 | Recorded = | Studio = | Genre = [[hip hop]] | Length = | Language = | Label = Dravle | Producer = Damjan Jović, Vladimir Kosović – Doša, Emiljo Albert Cassagrande <small>(14)</small><ref>{{navedi splet |url = http://www.nipke.si/ |title = Nipke |accessdate = 19. januar 2016 |archive-date = 2016-02-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160213190744/http://www.nipke.si/ |url-status = dead }}</ref> | Last album = | This album = '''''Nipke'''''<br /> (2015) | Next album = {{Singles |Name = Nipke |Type = studio |single 1 = Všeč tko k je |single 1 date = 28. junij 2015<ref>{{YouTube|7wNPJJoIzP4}}</ref> |single 2 = Ta bit |single 2 date = 15. oktober 2015<ref>{{YouTube|SLnxK9Ax6vU}}</ref> }}}} '''''Nipke''''' je debitantski [[studijski album]] [[Slovenci|slovenskega]] [[raper|raperja]] [[Nipke|Nipkeja]], izdan 17. oktobra [[2015]] pri založbi Dravle Records. V pesmih »Kronik« in »Ogledalo« je vokale prispevala Senidah iz zasedbe [[Muff]].<ref>{{navedi splet |url = https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-nipke-nipke/377507 |title = Poslušamo: Nipke - “Nipke” |date = 30. oktober 2015 |accessdate = 19. januar 2016 |author = Ambrožič, Matjaž |work = [[MMC RTV-SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-nipke-nipke.html |title = Album tedna: Nipke, Nipke |date = 28. november 2015 |accessdate = 19. januar 2016 |author = Matoz, Zdenko |work = [[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date = 2016-01-26 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160126133540/http://www.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-nipke-nipke.html |url-status = dead }}</ref> Junija 2015 je izšel uspešni [[singl]] »Všeč tko k je«. O tematiki pesmi je Nipke povedal: »Pojem o uspešnosti, vrednotah zadovoljstva in sreče, ki nam jih idealizirajo današnja družba in mediji, so standardi, ki nas zasužnjujejo.«<ref>{{navedi splet |url = http://www.radioantena.si/37298 |title = Nipketu je ‘všeč tko k je’ |date = 2015 |accessdate = 20. januar 2015 |work = [[Radio Antena]]}}</ref> == Seznam pesmi == Vsa besedila je napisal Boštjan Nipič. {{track listing |title1=Ta bit |length1=4:07 |title2=Internet Girl |length2= |title3=Kronik |length3=4:40 |note3=feat. Senidah |title4=Všeč tko k je |length4=3:56 |title5=Se obrnemo stran |length5=3:59 |title6=Ona bi |length6=3:12 |title7=Ogledalo |length7=3:38 |note7=feat. Senidah |title8=Fancy |length8=3:40 |title9=EgoTrip Shop |length9=2:59 |title10=Kaj je narobe |length10=3:25 |title11=Nipke Hollywood |length11=2:56 |title12=Cajt da |length12=3:20 |note12=izvaja Overdose |title14=Všeč tko k je |length14=4:41 |title13=&nbsp; |length13= |note14=Emiljo A.C. RMX, bonus pesem |total_length= }} == Zasedba == * [[Nipke|Boštjan Nipič – Nipke]] — vokal * Damjan Jović — produkcija * Senidah — vokal (3, 7) * Viljem Pregelj — bas kitara * Leon Žunec — kitara * Luka Radojlović — mastering * [[Jani Hace]] — bas kitara * [[Tim Kores|Tim Kores – Kori]] — kitara ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2015]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Slovenski hip-hop albumi]] j1a0j7w2v0xul7mnh9d4u7iyozywsr4 0 413700 6732498 6732065 2026-08-07T21:35:37Z Anzet 118843 6732498 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Jet Black Diamonds (julija 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=2 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] pbmiw379h4f4wn3i4fltbi79w7jeq4c 0 413739 6732721 5778812 2026-08-08T10:33:57Z Anzet 118843 6732721 wikitext text/x-wiki '''21. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 10. do 21. novembra 2010 v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Kinoklub Vič, Slovenska kinoteka in prvič [[Kino Šiška]]) in Mariboru (Kolosej Maribor). ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|GRC}} ''[[Podočnik (film)|Kynodontas <small>(Podočnik)]]</small>'' || Giorgos Lanthimos |- | rowspan="2"|vodomec –<br>posebna omemba || {{flagicon|MEX}} ''Alamar <small>(Na morje!)</small>'' || Pedro González-Rubio |- | {{flagicon|COL}} {{flagicon|NED}} {{flagicon|ARG}} ''Los viajes del viento <small>(Potovanja vetra)</small>'' || Ciro Guerra |- | zmaj || {{flagicon|SRB}} ''Technotise − Edit i ja <small>(Technotise: Edit in jaz)</small>'' || Aleksa Gajić |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|USA}} ''A Bike Ride <small>(Vožnja s kolesom)</small>'' || Bernard Attal |- | FIPRESCI || {{flagicon|GBR}} ''The Unloved <small>(Neljubljena)</small>'' || Samantha Morton |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije ([[Goran Vojnović]], Charlie Cockey, Frank L. Stavik). '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu celovečernemu filmu, ki še nima zagotovljene distribucije v Sloveniji (prejel ga je srbski film ''Technotise − Edit i ja'' s povprečno oceno 4,73). '''Nagrado za najboljši kratki film''' je podelila žirija v sestavi [[Silva Čušin]], [[Karpo Godina]] in Chris Fujiwara. '''Nagrado FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (Melis Behlil, Michel Euvrard, Matic Majcen). '''ITAK filmfest''' je v središče pozornosti postavil filme, posnete z mobilnim telefonom. ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Au voleur <small>(A Real Life)</small>'' || Ljubimca na begu || Sarah Leonor || Francija || 2009 || 96' || <small>fr./nem.</small> |- | 2. || ''Alamar <small>(To the Sea)</small>'' || Na morje! || Pedro González-Rubio || Mehika || 2009 || 73' || <small>špan.</small> |- | 3. || ''Winter's Bone'' || Na sledi očetu || Debra Granik || ZDA || 2010 || 100' || <small>angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''The Unloved'' || Neljubljena || Samantha Morton || Velika Britanija || 2009 || 106' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''Oča <small>(Dad)</small>'' || — || Vlado Škafar || Slovenija || 2010 || 70' || <small>slov.</small> |- | 6. || ''Paraiso <small>(Paradise)</small>'' || Paradiž || Héctor Gálvez || Peru, Španija, Nemčija || 2009 || 91' || <small>špan.</small> |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''Kynodontas <small>(Dogtooth)</small>'' || [[Podočnik (film)|Podočnik]] || Yorgos Lanthimos || Grčija || 2009 || 96' || <small>gr.</small> |- | 8. || ''Los viajes del viento <small>(The Wind Journeys)</small>'' || Potovanja vetra || Ciro Guerra || <small>Kolumbija, Nizozemska, Argentina</small> || 2009 || 117' || <small>špan.</small> |- | 9. || ''Norteado <small>(Northless)</small>'' || Proti severu || Rigoberto Perezcano || Mehika, Španija || 2009 || 94' || <small>špan.</small> |- | 10. || ''Chaque jour est une fete<br><small>(Every Day Is a Holiday)</small>'' || Vsak dan je fešta || Dima El-Horr || Francija, Libanon, Nemčija || 2009 || 87' || <small>arab./fr.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Ajami'' || Adžami || Scandar Copti, Yaron Shani || Izrael, Nemčija || 2009 || 120' || <small>arab./heb.</small> |- | 2. || ''Biutiful'' || Ču do vi to || Alejandro González Iñárritu || Španija, Mehika || 2009 || 138' || <small>špan.</small> |- | 3. || ''Draquila − L'Italia che trema<br><small>(Draquila − Italy Trembles)</small>'' || Draquila || Sabina Guzzanti || Italija || 2010 || 90' || <small>it.</small> |- | 4. || ''Yo, tambien <small>(Me Too)</small>'' || Jaz bi tudi || Alvaro Pastor, Antonio Naharro || Španija || 2009 || 103' || <small>špan.</small> |- | 5. || ''Kak ja provjol etim letom<br><small>(How I Ended This Summer)</small>'' || Kako sem preživel to poletje || Aleksej Popogrebski || Rusija || 2010 || 124' || <small>rus.</small> |- | 6. || ''Lebanon'' || Libanon || Samuel Maoz || <small>Izrael, Francija, Libanon</small> || 2009 || 93' || <small>arab./heb./fr./angl.</small> |- | 7. || ''Lourdes'' || Lurd || Jessica Hausner || <small>Avstrija, Francija, Nemčija</small> || 2009 || 96' || <small>nem./fr./it./angl.</small> |- | 8. || ''Mammuth'' || Mammuth || <small>Benoît Delépine, Gustave Kervern</small> || Francija || 2010 || 90' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Bal <small>(Honey)</small>'' || Med || Semih Kaplanoglu || Turčija, Nemčija || 2010 || 103' || <small>tur.</small> |- | 10. || ''Les amours imaginaires <small>(Heartbeats)</small>'' || Namišljene ljubezni || [[Xavier Dolan]] || Kanada || 2010 || 102' || <small>fr.</small> |- | 11. || ''Ondine'' || — || Neil Jordan || Irska, ZDA || 2009 || 111' || <small>angl./rom.</small> |- | 12. || ''[[Overjena kopija (film)|Copie conforme <small>(Certified Copy)</small>]]'' || Overjena kopija || Abbas Kiarostami || Francija, Italija, Iran || 2010 || 106' || <small>angl./fr./it.</small> |- | 13. || ''El secreto de sus ojos<br><small>(The Secret in Their Eyes)</small>'' || Skrivnost njihovih oči || Juan José Campanella || Argentina, Španija || 2009 || 127' || <small>špan.</small> |- | 14. || ''Loong Boonmee raleuk chat<br><small>(Uncle Boonmee Who Can Recall His Past Lives)</small>'' || Stric Boonmee se spominja || Apichatpong Weerasethakul || Tajska, VB, Francija || 2010 || 113' || <small>taj.</small> |- | 15. || ''Another Year'' || Še eno leto || Mike Leigh || Velika Britanija || 2010 || 129' || <small>angl.</small> |- | 16. || ''Somewhere'' || Tam nekje || [[Sofia Coppola]] || ZDA || 2010 || 98' || <small>angl./it.</small> |- | 17. || ''Tamara Drewe'' || — || Stephen Frears || Velika Britanija || 2010 || 109' || <small>angl.</small> |- | 18. || ''The More of Us There Are, The Faster We Will Reach Our Goal'' || Več nas bo, prej bomo na cilju || <small>Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša</small> || Slovenija || 2010 || 64' || <small>slov./angl.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Aurora'' || — || Cristi Puiu || <small>Romunija, Francija, Švica, Nemčija</small> || 2010 || 181' || <small>rom.</small> |- | 2. || ''Besa'' || — || Srđan Karanović || Srbija, Slovenija, Francija || 2009 || 106' || <small>alb./nem./slov./srb.</small> |- | 3. || ''Des hommes et des dieux <small>(Of Gods and Men)</small>'' || Božji možje || Xavier Beauvois || Francija || 2010 || 120' || <small>fr./arab.</small> |- | 4. || ''Chantrapas'' || — || Otar Iosseliani || Francija, Gruzija || 2010 || 122' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Kyatapira <small>(Caterpillar)</small>'' || Gosenica || Kodži Vakamacu || Japonska || 2010 || 85' || <small>jap.</small> |- | 6. || ''Hadewijch'' || — || Bruno Dumont || Francija || 2009 || 105' || <small>fr.</small> |- | 7. || ''HaHaHa'' || — || Song Sang-soo || Južna Koreja || 2010 || 116' || <small>kor.</small> |- | 8. || ''Un homme qui crie <small>(A Screaming Man)</small>'' || Kričeči mož || Mahamat-Saleh Haroun || Francija, Belgija, Čad || 2010 || 92' || <small>fr./arab.</small> |- | 9. || ''Shi <small>(Poetry)</small>'' || Poezija || Lee Chang-dong || Južna Koreja || 2010 || 139' || <small>kor.</small> |- | 10. || ''Carancho'' || Zavarovalniška prevara || Pablo Traper || Argentina, Francija, J Koreja || 2010 || 107' || <small>špan.</small> |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Curling'' || — || Denis Côté || Kanada || 2010 || 98' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''The Good Heart'' || Dobro srce || Dagur Kari || <small>Islandija, Danska, Francija, ZDA, Nemčija</small> || 2009 || 99' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''The Tree'' || Drevo || Julie Bertuccelli || Francija, Avstralija || 2010 || 100' || <small>angl.</small> |- | 4. || ''Hanyo <small>(Housemaid)</small>'' || Gospodinja || Im Sang-soo || Južna Koreja || 2010 || 110' || <small>kor.</small> |- | 5. || ''Eid milad Laila <small>(Laila's Birthday)</small>'' || Lailin rojstni dan || Rashid Masharawi || <small>Palestina, Tunizija, Nizozemska</small> || 2008 || 71' || <small>arab.</small> |- | 6. || ''Une vie toute neuve <small>(A Brand New Life)</small>'' || Novo življenje || Ounie Lecomte || Francija, J Koreja || 2009 || 92' || <small>kor.</small> |- | 7. || ''Los condenanos <small>(The Condemned)</small>'' || Obsojeni || Isaki Lacuesta || Španija || 2009 || 93' || <small>špan.</small> |- | 8. || ''Le père de mes enfants <small>(Father of My Children)</small>'' || Oče mojih otrok || Mia Hansen-Love || Francija, Nemčija || 2009 || 110' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Kasi az gorbehaye irani khabar nadareh<br><small>(No One Knows About Persian Cats)</small>'' || Perzijske rokerske mačke || Bahman Ghobadi || Iran || 2009 || 106' || <small>perz.</small> |- | 10. || ''La pivellina'' || Punčka || <small>Tizza Covi, Rainer Frimmel</small> || Italija, Avstrija || 2009 || 100' || <small>it.</small> |- | 11. || ''R'' || — || <small>Tobias Lindholm, Michael Noer</small> || Danska || 2010 || 90' || <small>dan./arab.</small> |- | 12. || ''Cold Weather'' || Slabo vreme || Aaron Katz || ZDA || 2010 || 96' || <small>angl.</small> |- | 13. || ''Stella'' || — || Sylvie Verheyde || Francija || 2008 || 103' || <small>fr.</small> |- | 14. || ''Stones in Exile'' || Stonesi v izgnanstvu || Stephen Kijak || ZDA, VB || 2010 || 62' || <small>angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 15. || ''Technotise: Edit i ja <small>(Technotise: Edit and I)</small>'' || Technotise: Edit in jaz || Aleksa Gajić || Srbija || 2009 || 103' || <small>srb.</small> |- | 16. || ''The White Stripes: Under Great White Northern Lights'' || <small>The White Stripes: Pod belo arktično svetlobo</small> || Emmet Malloy || ZDA || 2009 || 93' || <small>angl.</small> |- | 17. || ''Marti, dupa craciun <small>(Tuesday, After Christmas)</small>'' || Torek, po božiču || Radu Muntean || Romunija || 2010 || 100' || <small>rom.</small> |- | 18. || ''Tourneé <small>(On Tour)</small>'' || Turneja || Mathieu Amalric || Francija || 2010 || 111' || <small>fr./angl.</small> |- | 19. || ''Ostavljeni <small>(The Abandoned)</small>'' || Zapuščeni || Adis Bakrač || <small>BiH, Hrvaška, Srbija, Francija</small> || 2010 || 85' || <small>bos.</small> |- | 20. || ''Life During Wartime'' || Življenje med vojno || Todd Solondz || ZDA || 2009 || 98' || <small>angl.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Amer'' || — || <small>Hélène Cattet, Bruno Forzani</small> || Francija, Belgija || 2009 || 90' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''Shinboru <small>(Symbol)</small>'' || Simbol || Macumoto Hitoši || Japonska || 2009 || 93' || <small>jap./špan.</small> |- | 3. || ''La casa muda <small>(The Silent House)</small>'' || Tiha hiša || Gustavo Hernández || Urugvaj || 2009 || 74' || <small>špan.</small> |- | 4. || ''Buried'' || Zakopan || Rodrigo Cortés || Španija, ZDA, Francija || 2010 || 95' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''San Qiang Pai An Jing Qi<br><small>(A Woman, a Gun and a Noodle Shop)</small>'' || <small>Ženska, pištola in špageterija</small> || Džang Jimov || Kitajska || 2010 || 95' || <small>kit.</small> |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Magiczne drzewo <small>(Magic Tree)</small>'' || Čarobno drevo || Andrzej Maleszka || Poljska || 2009 || 90' || <small>polj.</small> |- | 2. || ''C'est pas moi, je le jure! <small>(It's Not Me, I Swear)</small>'' || Jaz že ne, prisežem! || Philippe Falardeau || Kanada || 2008 || 110' || <small>fr.</small> |- | 3. || ''Na pude aneb Kdo má dneska narozeniny?<br><small>(In the Attic: Who Has a Birthday Today?)</small>'' || Kdo ima danes rojstni dan? || Jiří Barta || <small>Češka, Slovaška, Japonska</small> || 2009 || 75' || <small>češ.</small> |- | 4. || ''Le petit Nicholas <small>(Little Nicholas)</small>'' || Mali Nikec || Laurent Tirard || Francija, Belgija || 2009 || 90' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Starija sestra Punam <small>(Big Sister Punam)</small>'' || Starejša sestra Punam || <small>Lucian Muntean, Nataša Stanković</small> || Srbija || 2009 || 52' || <small>nepal.</small> |} ===Posvečeno: Brillante Mendoza=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Lola <small>(Grandmother)</small>'' || Babica || rowspan="4"|Brillante Mendoza || rowspan="2"|Filipini, Francija || rowspan="2"|2009 || 110' || rowspan="2"|<small>tagalog.</small> |- | 2. || ''Kinatay <small>(The Execution of P)</small>'' || Klavnica || 105' |- | 3. || ''Foster Child'' || Posvojenec || Filipini || 2007 || 98' || <small>tagalog./angl.</small> |- | 4. || ''Serbis <small>(Service)</small>'' || Strežba || Filipini, Francija || 2008 || 90' || <small>tagalog.</small> |} ===Posvečeno: Elia Suleiman=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Yadon ilaheyya <small>(Divine Intervention)</small>'' || Božje posredovanje || rowspan="3"|Elia Suleiman || Francija, Maroko, Nemčija || 2002 || 92' || <small>arab./angl./heb.</small> |- | 2. || ''The Time that Remains'' || Čas, ki ostaja || <small>Palestina, Francija, Anglija, Belgija, Italija</small> || 2009 || 109' || <small>arab./heb./angl.</small> |- | 3. || ''Chronicle of Disappearance'' || Kronika izginotja || Palestina || 1996 || 88' || <small>arab./heb./fr./angl.</small> |- | 4. || ''Introduction to the End of an Argument'' || Uvod v konec prerekanja || <small>Elia Suleiman, Jayce Salloum</small> || Kanada || 1990 || 45' || <small>angl.</small> |} ===Fokus: Berlinska šola=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Sehnsucht <small>(Longing)</small>'' || Hrepenenje || Valeska Grisebach || rowspan="7"|Nemčija || 2006 || 88' || <small>nem.</small> |- | 2. || ''Jerichow'' || — || Christian Petzold || 2008 || 93' || <small>nem./tur.</small> |- | 3. || ''Madonnen <small>(Madonnas)</small>'' || Madone || Maria Speth || 2007 || 125' || rowspan="7"|<small>nem.</small> |- | 4. || ''Mein langsames Leben <small>(Passing Summer)</small>'' || Moje ležerno življenje || Angela Schanelec || 2001 || 85' |- | 5. || ''Toter Mann <small>(Something to Remind Me)</small>'' || Mrtvec || rowspan="2"|Christian Petzold || 2001 || 90' |- | 6. || ''Die Innere Sicherheit <small>(The State I Am In)</small>'' || Notranji mir || 2000 || 100' |- | 7. || ''Der Wald der Lauter Bäumen<br><small>(The Forest for the Trees)</small>'' || Osamljena || Maren Ade || 2003 || 81' |- | 8. || ''Der Räuber <small>(The Robber)</small>'' || Ropar || Benjamin Heisenberg || Nemčija, Avstrija || 2009 || 96' |- | 9. || ''Im Schatten <small>(In the Shadows)</small>'' || V senci || Thomas Arslan || Nemčija || 2010 || 85' |} ===Retrospektiva: Simfonija velemesta=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Helsinki, ikuisesti <small>(Helsinki Forever)</small>'' || Helsinki za vedno || Peter von Bagh || Finska || 2009 || 75' || <small>fin.</small> |- | 2. || ''London'' || — || Patrick Keiller || Velika Britanija || 1994 || 85' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Los'' || — || James Benning || ZDA || 2001 || 90' || — |- | 4. || ''Los Angeles Plays Itself'' || Los Angeles skozi film || Thom Andersen || ZDA || 2003 || 169' || <small>angl.</small> |- | 5. || ''Na sončni strani ceste<br><small>(On The Sunny Side Of The Street)</small>'' || — || [[Matjaž Klopčič]] || <small>Jugoslavija (Slovenija)</small> || 1959 || 17' || — |- | 6. || ''Der Himmel über Berlin <small>(Wings of Desire)</small>'' || Nebo nad Berlinom || Wim Wenders || ZRN, Francija || 1987 || 128' || <small>nem./fr./angl./heb./špan.</small> |- | 7. || ''Porto da Minha Infancia <small>(Porto of My Childhood)</small>'' || Porto mojega otroštva || Manoel de Oliveira || Portugalska, Francija || 2001 || 63' || <small>port.</small> |- | 8. || ''Roma <small>(Fellini's Roma)</small>'' || Rim || [[Federico Fellini]] || Italija, Francija || 1972 || 128' || <small>it.</small> |- | 9. || ''Megacities'' || Velemesta || Michael Glawogger || Avstrija, Švica || 1998 || 90' || <small>različni</small> |- | 10. || ''Chain'' || Veriga || Jem Cohen || Nemčija, ZDA || 2004 || 99' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Kyoto uzumasa monogatari <small>(Kyoto Story)</small>'' || Zgodba iz Kjota || Jodži Jamada || Japonska || 2010 || 90' || <small>jap.</small> |} ===Svet na kratko: Tekmovalni program kratkih filmov=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! <small>Sklop</small> !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="7"|I || ''Anasaari A'' || — || Hannes Vartiainen, Pekka Vikkolainen || Finska || 2009 || 15' |- | 2. || ''Sinna mann <small>(Angry Man)</small>'' || Jezni mož || Anita Killi || Norveška || 2009 || 20' |- | 3. || ''The Six Dollar Fifty Man'' || Moški, vreden šest dolarjev petdeset || Louis Sutherland, Mark Albiston || Nova Zelandija || 2009 || 15' |- | 4. || ''Micky Bader <small>(Bathing Micky)</small>'' || Plavalka Micky || Frida Kempff || Švedska, Danska || 2010 || 14' |- | 5. || ''Rita'' || — || Fabio Grassadonia, Antonio Piazza || Italija || 2009 || 19' |- | 6. || ''Venus Vs Me'' || Venus proti meni || Nathalie Teirlinck || Belgija || 2010 || 27' |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''A Bike Ride'' || Vožnja s kolesom || Bernard Atta || ZDA || 2009 || 13' |- | 8. || rowspan="8"|II || ''12 Jahre <small>(12 Years)</small>'' || 12 let || Daniel Nocke || Nemčija || 2010 || 3' |- | 9. || ''Al-Gondorji <small>(The Shoemaker)</small>'' || Čevljar || Ahd Kamel || Savdska Arabija || 2009 || 16' |- | 10. || ''Hyvä meininki <small>(Good Stuff)</small>'' || Dobre stvari || Niina Suominen || Finska || 2009 || 8' |- | 11. || ''Ja ja, nein nein <small>(Yes Yes, No No)</small>'' || Ja ja, ne ne || Ulrich Schaffner || Švica || 2009 || 20' |- | 12. || ''Muscles'' || Mišice || Edward Housden || Avstralija || 2009 || 14' |- | 13. || ''On the Run with Abdul'' || Na begu z Abdulom || David Lalé, James Newton, Kristian Hove || Velika Britanija || 2009 || 23' |- | 14. || ''Strange Lights'' || Nenavadne luči || Joe King, Rosie Pedlow || Velika Britanija || 2009 || 8' |- | 15. || ''Lebendkontrolle <small>(Outside)</small>'' || Vseživljenjski nadzor || Florian Schewe || Nemčija || 2010 || 30' |} ===Kino-integral: Program sodobnih kratkih eksperimentalnih filmov=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''H(i)J'' || — || Guillaume Cailleau || Nemčija || 2009 || 6' |- | 2. || ''Origin of the Species'' || Izvor vrst || Ben Rivers || Velika Britanija || 2008 || 16' |- | 3. || ''Je criais contre la vie. Ou pour elle<br><small>(I Was Crying out at Life)</small>'' || Kričala sem proti življenju. Ali zanj || Vergine Keaton || Francija || 2009 || 9' |- | 4. || ''Von Linz nach Venedig <small>(From Linz to Venice)</small>'' || Od Linza do Benetk || <small>Florian Sedmak, Anatol Bogendorfer</small> || Avstrija || 2010 || 21' |- | 5. || ''Razglednice <small>(Postcards)</small>'' || — || Nika Autor || Slovenija || 2010 || 9' |- | 6. || ''Please Say Something'' || Reci že kaj || David O'Reilly || Nemčija, Irska || 2009 || 10' |- | 7. || ''Still in Cosmos'' || Zamrznjen v vesolju || Takaši Makino || Japonska || 2009 || 18' |} ==Viri== * [http://www.slovenia.info/pictures/tb_events/atachments_1/2010/kataloga_21_liffe_10715.pdf Programska knjižica 21. Liffa]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/liffe-zmaga-za-grsko-druzinsko-utopijo/244403 |title=Liffe: Zmaga za grško družinsko utopijo |accessdate=25. 1. 2016 |date=20. 11. 2010 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url=http://www.kolosej.si/novice/2010/10/19/2441/ |title=Prihaja 21. LIFF |accessdate=24. 1. 2016 |date=19. 10. 2010 |format= |work=kolosej.si }} * {{navedi splet |url=http://www.sentvid.org/index.php?m=7&news=616 |title=Vabljeni na Liffe 2010 |accessdate=24. 1. 2016 |date=27. 10. 2010 |format= |work=sentvid.org }} * {{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=10843 |title=LIFFE 2010 (seznam filmov) |accessdate=24. 1. 2016 |date=8. 11. 2010 |format= |work=politikis.si }} * {{navedi splet |url=http://www.blog.uporabnastran.si/2010/10/27/21-liffe-10-21-11-2010-ljubljanski-mednarodni-filmski-festival-letos-s-119-filmi-in-novim-dodatnim-prizoriscem-kino-siska/ |title=21. LIFFe (10.- 21.11.2010)-ljubljanski mednarodni filmski festival letos s 119 filmi in novim dodatnim prizoriščem Kino Šiška |accessdate=24. 1. 2016 |date=27. 10. 2010 |format= |work=blog.uporabnastran.si }} * {{navedi splet |url=http://www.zurnal24.si/21-liffe-pripravljen-na-obcinstvo-clanek-98903 |title=21. LIFFe pripravljen na občinstvo |accessdate=24. 1. 2016 |date=19. 10. 2010 |format= |work=zurnal24.si }} * {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/21-liffe-vodomec-za-podocnik-zmaj-v-srbijo.html |title=21. Liffe: Vodomec za Podočnik, zmaj v Srbijo! |accessdate=24. 1. 2016 |date=20. 11. 2010 |format= |work=24ur.com }} * {{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Ljubljanski-Liffe-prodal-ze-27-000-vstopnic.aspx |title=Ljubljanski Liffe prodal že 27.000 vstopnic |accessdate=24. 1. 2016 |date=9. 11. 2010 |format= |work=primorske.si }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/21.pdf |title=Katalog 21. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2010 v Sloveniji]] [[Kategorija:2010 v filmu]] {{normativna kontrola}} q20yoe4pcfllnaxk9rff2howzdgyq3q 0 414823 6732485 6647367 2026-08-07T21:21:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name= Nika Vodan[[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = SSK Norica Žiri | skis = [[Fischer (podjetje)|Fischer]] | personalbest = 222,5 m <br />(Vikersund 2026) | olympicteams = 3 | olympicmedals = 3 | olympicgolds = 2 | career_start = 2016 | wcoveralls = 1 | wcwins = 6 | wcpodiums = 30 | medaltemplates= {{MedalSport|Ženski [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalOlympic|Olimpijske igre}} {{MedalCompetition|Srednja skakalnica}} {{MedalGold|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|mešano ekipno}} {{MedalGold|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|mešano ekipno}} {{MedalBronze| [[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|posamično}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]|ekipno}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]|posamično, v. skakalnica}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|Planica 2023]]|mešano ekipno}} {{MedalCompetition|[[Svetovno žensko mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold | Rasnov 2016 | Mešane ekipe}} {{MedalGold | Park City 2017 | Mešane ekipe}} {{MedalSilver | Park City 2017 | Ekipno}} {{MedalBronze | Park City 2017 | Posamično}} {{MedalGold | Kandersteg 2018 | Posamično }} {{MedalGold | Kandtersteg 2018 | ekipno }} {{Smučarski skoki}} {{Kristalni globus |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|Sezona 2021]]|skupno}} }} '''Nika Vodan''' (rojena '''Križnar'''), [[Slovenci|slovenska]] [[smučarski skoki|smučarska skakalka]], * [[9. marec]] [[2000]], [[Slovenija]]. Nika Vodan je članica kluba SSK Norica Žiri. V [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|sezoni 2020/21]] je osvojila srebrno in bronasto medaljo na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Svetovnem prvenstvu]] ter kot prva slovenska smučarka skakalka veliki kristalni globus za zmago v svetovnem pokalu. Osvojila je bronasto medaljo na posamični tekmi [[Zimske olimpijske igre 2022|Zimskih olimpijskih iger leta 2022]] v [[Peking|Pekingu]], z mešano slovensko skakalno ekipo pa zlato medaljo, kar je ponovila tudi na [[Zimske olimpijske igre 2026|Zimskih olimpijskih igrah leta 2026]]. == Tekmovalna kariera == === Začetki, 2013-16 === Mednarodno nastopati je začela pri trinajstih letih, to je bilo v začetku leta 2013, ko je na tekmi alpskega pokala v domačih [[Žiri|Žireh]] 12. januarja nastopila kot najmlajša in dosegla solidno 17. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=185807&raceid=3731|title= Results: Ziri (SLO), Alpen Cup - Ladies' HS66, 12.01.2013|accessdate= 1. september 2016|date= |format= |work= fis-ski.com |language=en }}</ref> V naslednjih dveh letih se je preko tekmovanj nižjega ranga razvijala in začela vse bolj opozarjati na svoj talent. Do preboja višje je prišla v sezoni 2015-16, ko je prvič nastopila najprej na tekmah pokala FIS, nato pa vse višje po strukturi skakalnih tekmovanj. Na tekmah [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskega pokala]] je debitirala v starosti 15 let in 5 mesecev 28. in 29. avgusta 2015 na tekmah v [[Nemčija|nemškem]] [[Oberwiesenthal]]u, kjer je osvojila 22. in 24. mesto. Nato je prišla prva zmaga, 5. septembra na tekmi alpskega pokala v [[Švica|švicarskem]] [[Einsiedeln]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=185807&raceid=4361|title= Results: Einsiedeln (SUI), Alpen Cup - Ladies' HS77, 05.09.2015|accessdate= 1. september 2016|date= |format= |work= fis-ski.com |language=en }}</ref> Sledilo je še več odličnih rezultatov in na njihovi podlagi si je prislužila premiero na najvišjem nivoju.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/na-tekmi-na-ljubnem-tudi-15-letna-debitantka-nika-kriznar/385677|title= Na tekmi na Ljubnem tudi 15-letna debitantka Nika Križnar|accessdate= 1. september 2016|date= 12. februar 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> ==== Debi med najboljšimi ter prvo mladinsko prvenstvo ==== V [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je prvič nastopila 13. februarja 2016 v starosti petnajstih let na domači tekmi v [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]] in osvojila štirinajsto mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=185807&raceid=4474|title= Results: Ljubno (SLO), World Cup - Ladies' HS95, 13.02.2016|accessdate= 1. september 2016|date= |format= |work= fis-ski.com |language=en }}</ref> Dan za tem je na istem prizorišču dosegla dvanajsto mesto in potrdila svoj talent. To sta bila njena edina nastopa v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]], na njima je osvojila 40 točk in to jo je postavilo v skupnem seštevku na končno 36. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2016&suchgender=L&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2016 Ladies|accessdate= 23. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com| language=en }}</ref> Takoj po uspešnem krstu v svetovnem pokalu je za Niko prišel še prvi nastop na Svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je bil za leto 2016 organiziran v [[Romunija|romunskem]] [[Rasnov]]u. Tam je najprej na tekmi posameznic zasedla sedmo mesto, nato pa na tekmi mešanih ekip v postavi s [[Ema Klinec|Emo Klinec]], [[Bor Pavlovčič|Borom Pavlovčičem]] in [[Domen Prevc|Domnom Prevcem]] osvojila prvo mesto in zlato kolajno.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/slovenska-skakalna-cetverica-zlata-na-msp.html|title= Slovenska skakalna četverica zlata na MSP|accessdate= 1. september 2016|date= 24. februar 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705124155/http://www.delo.si/sport/zimski/slovenska-skakalna-cetverica-zlata-na-msp.html|url-status= dead}}</ref> Zatem je v mesecu marcu nastopila na tekmi FIS na [[Češka|češkem]] v [[Harrachov]]u. Tam je na prvi tekmi dne 11. marca zmagala pred vsemi, medtem ko je bila takoj za njo uvrščena [[Špela Rogelj]] in skupaj sta dosegli dvojno slovensko zmago.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=185807&raceid=4565|title= Results: Harrachov (CZE), FIS Cup - Ladies' HS100, 11.03.2016|accessdate= 6. november 2016|date= |format= |work= fis-ski.com |language=en}}</ref> Na drugi tekmi v naslednjem dnevu je pristala na nehvaležnem četrtem mestu, medtem ko je Rogljevi uspelo zmagati. === 2016-18: === [[Slika:20190226 Seefeld SJ 4322.jpg|thumb|right|300px|Nika Vodan na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|Svetovnem prvenstvu 2019]]]] Na drugi tekmi sezone [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]], 3. decembra v norveškem Lillehammerju, je z 25. mestom tretjič, in prvič na tujem, prišla do točk svetovnega pokala. ==== Mladinsko SP 2017: bron, srebro in zlato ==== Februarja 2017 se je v starosti 16 let in 11 mesecev udeležila tekem za Mladinsko Svetovno mladinsko prvenstvo v [[ZDA|ameriškem]] [[Park City]]ju in si tam priskakala tri medalje. Najprej je 1. februarja na tekmi posameznic bila tretja in osvojila bronasto medaljo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/srebro-in-bron-za-mladi-slovenski-skakalki/414013|title= Srebro in bron za mladi slovenski skakalki|accessdate= 3. februar 2017|date= 1. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zatem je 3. februarja nastopila na moštveni preizkušnji v postavi [[Jerneja Brecl]], [[Katra Komar]], Nika in Ema Klinec ter se veselila drugega mesta in srebrne medalje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/mlade-skakalke-svetovne-podprvakinje/414198|title= Mlade skakalke svetovne podprvakinje|accessdate= 3. februar 2017|date= 3. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Za konec pa je na tekmi mešanih ekip prišla še do zlate medalje, potem ko je slovenska ekipa zmagala v postavi Nika, Ema Klinec, [[Tilen Bartol]] in [[Žiga Jelar]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/msp-slovenska-mesana-ekipa-brez-konkurence.html|title= MSP: slovenska mešana ekipa brez konkurence |accessdate= 10. februar 2017|date= 6. februar 2017|format= |work= delo.si}}</ref>Tako je Nika na treh tekmah enega prvenstva osvojila tri različne medalje. ==== Mladinsko SP 2018: dvakratna zlata prvakinja ==== Februarja 2018 je še ne 18 letna v švicarskem Kandterstegu nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu. Tam je 2. februarja na posamični tekmi postala prvakinja pred drugouvrščeno Emo Klinec. To je bila zanjo peta medalja na mladinskih tekmah, a prva zlata med posameznicami. Obenem je to prvi naslov prvakinje za kako Slovenko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/nika-kriznar-zlata-ema-klinec-srebrna/444892|title= Nika Križnar zlata, Ema Klinec srebrna|accessdate= 2. februar 2018|date= 2. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Za povrhu je naslednji dan osvojila še eno zlato medaljo. To je bilo na moštveni preizkušnji kjer je slovenska ženska mladinska ekipa v postavi Jerneja Brecl, Nika, Katra Komar in Ema Klinec, slavila naslov ekipnih svetovnih prvakinj.<ref>{{navedi splet |url= https://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&raceid=5018|title= FIS Junior World Ski Championships - Ladies' Team HS106 - 03.02.2018|accessdate= 9. februar 2018|date= 3. februar 2018|format= |work= fis-ski.com|language=en }}</ref> '''Svetovni pokal (uvrstitve na stopničke) - posamezno''' 4. marca 2018 je na tekmi v romunskem Rasnovu uspela prvič stopiti na stopničke, ko je zasedla tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/stopnicke-slovenskih-skakalk-nika-kriznar-tretja-v-romuniji/447747|title= Stopničke slovenskih skakalk - Nika Križnar tretja v Romuniji|accessdate= 4. marec 2018|date= 4. marec 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 24. marca 2019 je v ruskem Chaikovsky končala na 3. mestu. 23. februarja 2020 je na domači tekmi v Ljubnem dosegla 3. mesto. Sezono svetovnega pokala 2020/21 je 18. decembra 2020 začela z odličnim 2. mestom v avstrijskem Ramsau. Avstrijski Hinzenbach je v treh dnevih gostil kar tri posamezne tekme. 5. februarja prvič v karieri doseže zmago. Na obeh naslednjih tekmah pa se povzpne na 2. mesto. V Rasnovu (Romunija) 18. 2. doseže svojo drugo zmago in prevzame rumeno majico vodilne v svetovnem pokalu. Naslednji dan je zopet na stopničkah (3. mesto). V skupnem seštevku svetovnega pokala je še vedno na prvem mestu. 28. marca je v Čajkovskem osvojila tretje mesto in prejela veliki Kristalni globus.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/cajkovski-konec-1-548919|title=Izjemno: Nika Križnar osvojila veliki kristalni globus! |date= 28. 3. 2021 |accessdate= 28. 3. 2021 |website= SiolNET |last=Lenart|first=Špela}}</ref> '''Svetovni pokal (uvrstitve na stopničke) - ekipno''' 20. januarja 2018 je v družbi Eme Klinec, Urše Bogataj in Špele Rogelj dosegla 2. mesto na japonskem (Zao). 9. februarja 2019 se je na domači tekmi v Ljubnem skupaj z Jernejo Brecl, Špelo Rogelj in Uršo Bogataj veselila novega 2. mesta. 22. februarja 2020 se zopet na domači tekmi v Ljubnem veseli novega 2. mesta v družbi Špele Rogelj, Eme Klinec in Katre Komar. 23. januarja 2021 se skupaj z Emo Klinec, Špelo Rogelj in Uršo Bogataj veseli prve zmage slovenske ženske reprezentance na ekipni tekmi svetovnega pokala na domači tekmi v Ljubnem. == Dosežki v svetovnem pokalu == === Uvrstitve po sezonah === {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Sezona ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] || align=center| 36. || align=center| 40 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]] || align=center| 33. || align=center| 74 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]] || align=center| 10. || align=center| 383 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]] || align=center| 5. || align=center| 826 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019-20]] || align=center| 7. || align=center| 497 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020-21]] || align=center| {{gold01}} || align=center| 871 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021-22]] || align=center| {{silver02}} || align=center| 1191 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022-23]] || align=center| 9. || align=center| 741 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023-24]] || align=center| 6. || align=center| 893 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024-25]] || align=center| 46. || align=center| 20 |} === Uvrstitve na stopničke po sezonah === {|class=wikitable style="text-align: center" |-bgcolor=cccccc |Sezona||{{gold01}}||{{silver02}}||{{bronze03}}||'''Skupaj''' |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019-20]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020-21]]||2||4||4||10 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021-22]]||3||6||-||9 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022-23]]||-||-||2||2 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023-24]]||1||-||4||5 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024-25]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025-26]]||-||1||-||1 |- |'''Skupaj'''||'''6'''||'''11'''||'''13'''||'''30''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Zmagovalci svetovnega pokala v smučarskih skokih}} {{Mladinske svetovne prvakinje v smučarskih skokih}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodan, Nika}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2026]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] 9s3ifisksgr2xbq2cy3k0p0veo76nc3 0 416871 6732557 6357176 2026-08-08T04:21:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732557 wikitext text/x-wiki '''Panamski dokumenti''' zajemajo 11,5 milijona dokumentov, ki jih od tajnega vira prejel in z Mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev (ICIJ, angl. ''International Consortium of Investigative Journalists'') delil nemški časopis [[Süddeutsche Zeitung]], ICIJ pa je aprila 2016 prek mednarodnih partnerjev (vključno z medijskima hišama [[The Guardian]] in [[BBC]]) objavil prvi sveženj dokumentov.<ref name="to know"/> Panamski dokumenti razkrivajo podrobnosti o skritih finančnih poslih svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in drugih javnih oseb, ki se preko podjetij s sedežem v [[davčna oaza|davčnih oazah]] izmikajo plačilom davkov.<ref name=delo01>http://www.delo.si/svet/globalno/veliko-razkritje-financnih-dokumentov-povezanih-z-davcnimi-oazami-omogoca-vpogled-v-svet-globalnega-kriminala-in-korupcije.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160406012130/http://www.delo.si/svet/globalno/veliko-razkritje-financnih-dokumentov-povezanih-z-davcnimi-oazami-omogoca-vpogled-v-svet-globalnega-kriminala-in-korupcije.html |date=2016-04-06 }}, vpogled: 5. 4. 2016.</ref> == Ozadje == Skrivni dokumenti izvirajo iz odvetniške družbe [[Mossack Fonseca]] s sedežem v [[Panama|Panami]] in podružnicami v [[Hongkong]]u, [[Miami]]ju, [[Zürich]]u in več kakor 35 drugih krajih po svetu.<ref name=delo01/> Družbo sta leta 1977 ustanovila [[Jürgen Mossack]] in [[Ramón Fonseca]].<ref name=gatekeeper>{{navedi splet |url=https://panamapapers.icij.org/20160403-mossack-fonseca-offshore-secrets.html |title=Panamanian Law Firm Is Gatekeeper To Vast Flow of Murky Offshore Secrets |last1=Hamilton |first1=Martha M. |date=3. 4. 2016 |accessdate=4. 4. 2016 |work=[[International Consortium of Investigative Journalists]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20160403234110/https://panamapapers.icij.org/20160403-mossack-fonseca-offshore-secrets.html |archive-date=2016-04-03 |url-status=dead }}</ref> Med storitvami podjetja so ustanovljanje podjetij v t. i. »offshore« območjih oziroma davčnih oazah, upravljanje ustanovljenih »offshore« podjetij ter upravljanje z bogastvom.<ref name="to know"/> V času afere je imelo podjetje vek kot 500 zaposlenih v 40 državah sveta<ref name=gatekeeper/> ter je bilo pooblaščeno za upravljanje več kot 300.000 podjetij, katerih večina je bilo registriranih v Združenem kraljestvu ali davčnih oazah pod britansko upravo.<ref name="to know">{{navedi novice|url=http://www.theguardian.com/news/2016/apr/03/what-you-need-to-know-about-the-panama-papers|title=The Panama Papers: what you need to know|last=Harding|first=Luke|date=3. 4. 2016|newspaper=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077|accessdate=5. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160404234544/http://www.theguardian.com/news/2016/apr/03/what-you-need-to-know-about-the-panama-papers|archive-date=2016-04-04|url-status=dead}}</ref> Aprila 2016 je bilo podjetje Mossack Fonseca četrta največja »offshore« odvetniška družba v svetovnem merilu.<ref name="Guardian: how the rich">{{navedi splet |url=http://www.theguardian.com/news/2016/apr/03/the-panama-papers-how-the-worlds-rich-and-famous-hide-their-money-offshore |accessdate=3. 4. 2016 |title=The Panama Papers: how the world’s rich and famous hide their money offshore |last1=Garside |first1=Juliette |last2=Watt |first2=Holly |last3=Pegg |first3=David |date=3. 4. 2016 |work=[[The Guardian]] |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160403175130/http://www.theguardian.com/news/2016/apr/03/the-panama-papers-how-the-worlds-rich-and-famous-hide-their-money-offshore |archivedate=2016-04-03 |url-status=dead }}</ref> Sodelovala je z največjimi svetovnimi finančnimi ustanovami, kot so [[Deutsche Bank]], [[HSBC]], [[Société Générale]], [[Credit Suisse]], [[UBS]], [[Commerzbank]] in [[Nordea]].<ref name=gatekeeper/><ref name=local-nordea>{{navedi splet|title=Nordea bank investigated over tax haven scandal|url=http://www.thelocal.se/20160404/swedens-nordea-bank-in-global-tax-tangle|publisher=The Local (Sweden)|accessdate=4. 5. 2016}}</ref> == Razkritje == Tajni vir je nemški časopisni hiši [[Süddeutsche Zeitung]] ponudil veliko količino dokumentov že več kot eno leto pred razkritjem prvega dela teh dokumetov aprila 2016.<ref>{{navedi novice |title=News Group Claims Huge Trove of Data on Offshore Accounts |url=http://www.nytimes.com/aponline/2016/04/03/world/europe/ap-panama-papers.html |newspaper=[[The New York Times]] |agency=[[Associated Press]] |date=3. 4. 2016 |accessdate=4. 4. 2016 |first1=Natalya |last1= Vasilyeva |first2=Mae |last2=Anderson}}</ref> Časopis je dokumente sprejel, sčasoma pa začel pridobivati čedalje več gradiva – v obdobju enega leta je pridobil za 2,6 terabajta podatkov, povezanih z družbo Mossack Fonseca.<ref name="szabout">{{navedi splet |url=http://panamapapers.sueddeutsche.de/articles/56febff0a1bb8d3c3495adf4/ |accessdate=April 3, 2016 |title=About the Panama Papers |last1=Obermaier |first1=Frederik |last2=Obermayer |first2=Bastian |last3=Wormer |first3=Vanessa |last4=Jaschensky |first4=Wolfgang |date=3. 4. 2016 |work=[[Süddeutsche Zeitung]] |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406024709/http://panamapapers.sueddeutsche.de/articles/56febff0a1bb8d3c3495adf4/ |archivedate=2016-04-06 |url-status=dead }}</ref> Skupno gradivo vsebuje podatke o 214.488 navideznih podjetjih, ki so v povezavi z javnimi uslužbenci,<ref name="OCCRP Giant leak">{{navedi splet|publisher=The International Consortium of Investigative Journalists|title=Giant leak of offshore financial records exposes global array of crime and corruption|url=https://www.occrp.org/en/panamapapers/overview/intro/|website=OCCRP|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406024919/https://www.occrp.org/en/panamapapers/overview/intro/|archivedate=2016-04-06|date=3. 4. 2016|accessdate=2016-04-05|url-status=dead}}</ref> ter vsebuje 11,5 milijona različnih dokumentov, ki so nastali v družbi Mossack Fonseca od 70-ih let 20. stoletja do leta 2015.<ref name="Guardian: how the rich" /> Med podatki so elektronska sporočila, finančne preglednice, potni listi in dokumenti o poslovanju podjetij, ki razkrivajo skrivne lastnike bančnih računov in podjetij na 21 sodnih območjih v davčnih oazah, od [[Nevada|Nevade]] do [[Singapur]]ja in [[Britanski Deviški otoki|Britanskih Deviških otokov]].<ref name=delo01/> Novinarji, ki so raziskovali gradivo, so med seboj komunicirali le prek šifriranih kanalov,<ref>{{navedi splet|last1=Greenberg|first1=Andy|title=How Reporters Pulled Off the Panama Papers, the Biggest Leak in Whistleblower History|url=http://www.wired.com/2016/04/reporters-pulled-off-panama-papers-biggest-leak-whistleblower-history/|website=Wired|publisher=Condé Nast|accessdate=4. 5. 2016|date=4. 5. 2016}}</ref> kar jim je omogočalo brezimnost, ki so jo zahtevali zaradi lastne varnosti.<ref name="ABC anon">{{navedi novice |url=http://www.abc.net.au/news/2016-04-05/why-the-panama-papers-mossack-fonseca-leaks-really-matters/7300262 |title=Panama Papers: Why 'John Doe' risked their life for the Mossack Fonseca leak |work=Australian Broadcasting Commission |date=5. 4. 2016 |accessdate=5. 4. 2016}}</ref> Podatke so za analiziranje razdelili okoli 400 novinarjem v 107 medijskih organizacijah v več kot 80 državah.<ref name="Guardian: how the rich"/> Po več kot enem letu so 3. aprila 2016<ref name="szabout" /> objavili prvo poročilo skupaj s 149 dokumenti,<ref>{{navedi splet|title=DocumentCloud 149 Results Source: Internal documents from Mossack Fonseca (Panama Papers) – Provider: Amazon Technologies / Owner: Perfect Privacy, LLC USA|url=https://www.documentcloud.org/public/search/Source:%20%22Internal%20documents%20from%20Mossack%20Fonseca%20(Panama%20Papers)%22/p3|publisher=Center for Public Integrity|accessdate=4. 4. 2016|archive-date=2016-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406024901/https://www.documentcloud.org/public/search/Source:%20%22Internal%20documents%20from%20Mossack%20Fonseca%20(Panama%20Papers)%22/p3|url-status=dead}}</ref> V začetku maja se pričakuje razkritje nadaljnih podatkov, vključno s seznamom vseh vključenih podjetij. <ref name="ICIJ-data">{{navedi splet |title=The Panama Papers: Data Metholodogy |url=https://panamapapers.icij.org/graphs/methodology/ |work=[[International Consortium of Investigative Journalists|ICIJ]] |date=3. 4. 2016 |accessdate=3. 4. 2016 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405054659/https://panamapapers.icij.org/graphs/methodology/ |archivedate=2016-04-05 |url-status=dead }}</ref> == Vpleteni == [[slika:Countries implicated in the Panama Papers.svg|thumb|280px|Države, iz katerih so vpleteni politiki, javni uslužbenci ali njihovi tesni sodelavci (razkriti do 3. aprila 2016)]] === Posamezniki === Zgodnja objavljena poročila kažejo finančne ali vplivanjske povezave številnih pomembnih politikov in njihovih sorodnikov s podjetji v davčnih oazah,<ref name="Power Players">{{navedi splet |title=Panama Papers: The Power Players |url= https://panamapapers.icij.org/the_power_players/ |publisher=[[International Consortium of Investigative Journalists]] |accessdate=April 3, 2016 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404042238/https://panamapapers.icij.org/the_power_players/ |archivedate= 3. 4. 2016 |url-status=live}}</ref><ref name="Guardian: how the rich" /><ref name="Fusion: Wikileaks of the mega-rich">{{navedi splet |url=http://fusion.net/story/287227/famous-presidents-shell-companies-trove/ |accessdate=April 3, 2016 |title=Here are the famous politicos in 'the Wikileaks of the mega-rich' |author=Fusion Investigative Unit |date=April 3, 2016 |work=[[Fusion (TV channel)|Fusion]] |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406024918/http://fusion.net/story/287227/famous-presidents-shell-companies-trove/ |archivedate=2016-04-06 |url-status=dead }}</ref> nekaj od njih je navedenih v nadaljevanju. * Islandski premier [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson]] in njegova žena sta imela na skrivaj podjetje s sedežem na Britanskih Deviških otokih, ki je med finančno krizo v državi hranilo na milijone dolarjev v islandskih [[bančna obveznica|bančnih obveznicah]].<ref name=delo01/> Po razkritju so 5. 4. 2016 na Islandiji izbruhnili množični protesti, ki se jih je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Islandski premier je še isti dan odstopil.<ref>http://www.rtvslo.si/svet/padla-prva-zrtev-panamskih-dokumentov-odstopil-islandski-premier/389828, vpogled: 5. 4. 2016.</ref><ref>http://www.delo.si/svet/evropa/nad-islandskega-premiera-temni-oblaki-iz-davcne-oaze.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160407120417/http://www.delo.si/svet/evropa/nad-islandskega-premiera-temni-oblaki-iz-davcne-oaze.html |date=2016-04-07 }}, vpogled: 5. 4. 2016.</ref> * Dokumenti razkrivajo, da so sodelavci ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] na skrivaj prenesli kar 2 milijardi dolarjev prek bank in skrivnih podjetij.<ref name=delo01/> Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je novinarjem dejal, da je namen objave informacij diskreditacija predsednika pred prihajajočimi volitvami in da se [[Moskovski kremelj|Kremelj]] ne bo odzval na same razkrite podatke zaradi pomanjkanja podrobnosti.<ref name=rtv01>https://www.rtvslo.si/svet/odgovor-na-panamske-dokumente-delo-agentov-cie-in-napad-na-putina/389762, vpogled: 5. 4. 2016.</ref> * V sodelovanje z družbo Mossack Fonsece je bil vpleten tudi oče britanskega premierja [[Ian Cameron]], borzni posrednik in multimilijonar. Družba Mossack Fonsece, je pomagala Cameronov investicijski sklad Blairmore Holdings Inc. obvarovati pred plačilom britanskih davkov. Odvetniška pisarna je investicijski sklad registrirala v Panami, čeprav so bili najpomembnejši vlagatelji Britanci, Cameron pa ga je nadziral od ustanovitve leta 1982 do svoje smrti leta 2010.<ref name=delo01/> Tiskovna predstavnica britanskega premierja je glede vpletenosti britanskega premierja v afero dejala: »To je zasebna zadeva, osredotočeni smo na delo vlade.«<ref name=rtv01/> * Med vpletenimi politiki so še na primer iraški premier [[Ajad Alawi]], argentinski predsednik [[Mauricio Macri]], ukrajinski predsednik [[Petro Porošenko]], nekdanji britanski poslanec [[Michael Mates]] in sodelavec nekdanjega grškega premierja [[Antonis Samaras|Antonisa Samarasa]] [[Stavros Papastavrou]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.mladina.si/173488/panamski-dokumenti-razkrivajo-tudi-140-politikov-iz-50-drzav/ |title=Panamski dokumenti razkrivajo tudi 140 politikov iz 50 držav |last=Košir |first=Izak |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=3. 4. 2016 |accessdate=5. 4. 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:2016 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Žvižgaštvo]] [[Kategorija:Panama]] {{normativna kontrola}} f4qchs28kb0j0i6zpi1buhmss13uh3d 0 417303 6732226 6533243 2026-08-07T13:30:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Mindanao |image name = File:Mindanao Red.png |image caption = Glavni otok (svetlordeče) in povezani otoki (temnordeče) |native name = |location = [[Jugovzhodna Azija]] | lat_d = 8 | lat_m = 00 | lat_NS = N | long_d = 125 | long_m = 00 |long_EW = E |archipelago = [[Filipini]] |waterbody = {{unbulleted list | [[Boholsko morje]] | [[Celebeško morje]] | [[Filipinsko morje]] | [[Sulujsko morje]]}} |total islands = 400 |major islands = {{hlist | Mindanao | [[Basilan]] | [[Jolo]] | [[Tawitawi]] | {{nowrap|[[Bucas Grande]]}} | [[Dinagat]] | [[Siargao]] | [[Samal]] | [[Camiguin]] }} |area_km2 = 97630 |rank = 19. |highest mount = [[Apo]] |elevation_m = 2.964 |country = [[Filipini]] |country admin divisions title = Regije |country admin divisions = {{unbulleted list | [[Avtonomna regija Muslimanski Mindanao|ARMM]] | [[Caraga]] | [[Davao (regija)|Davao]] | [[Severni Mindanao]] | [[Soccsksargen]] | [[Zamboanga]] }} |country largest city = [[Davao]] |country largest city population = 1.449.296 |population = 21.968.174 (otoška skupina)<!-- seštevek šestih regij --> |population as of = 2010 |population footnotes = <ref name=NSO>{{navedi splet |url=http://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |title=Population and Annual Growth Rates for The Philippines and Its Regions, Provinces, and Highly Urbanized Cities |work=2010 Census and Housing Population |publisher=National Statistics Office |accessdate=15.8.2014 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928012059/http://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |url-status=dead }}</ref> |density_km2 = 243 }} '''Mindanao''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], drugi največji od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]], in največji v južnem delu Filipinov. S tem imenom označujemo tudi eno od treh glavnih otoških skupin na Filipinih (drugi dve sta [[Luzon]] in Visajski otoki), ki ji pripada še okrog 400 manjših otokov.<ref name="WorldGeo">{{navedi enciklopedijo |year=2005 |last=Din |first=Kadir H. |title=Mindanao |editor=McColl, R.W. |encyclopedia=Encyclopedia of World Geography |publisher=Facts On File, Inc. |isbn=978-0-8160-7229-3 |pages=620–621}}</ref> == Geografija == [[slika:Mount Matutum, South Cotabato, Philippines.JPG|thumb|left|Riževa polja na jugu otoka z dvatisočakom in aktivnim ognjenikom Matutum v ozadju]] Otok omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Mindanajsko morje]] na severu, [[Celebeško morje]] na jugu in [[Sulujsko morje]] na zahodu.<ref name="WorldGeo"/> S površino 97.630 km² predstavlja skoraj natanko tretjino kopne površine države in je [[Seznam otokov po površini|19. največji otok na svetu]]. Jugozahodno od njega je otok [[Borneo]], ki si ga delijo države [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Brunej]].<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |last=Jose |first=Ricardo T. |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Mindanao |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=890–893}}</ref> Leži na pomembni tektonski prelomnici na ognjeniško aktivnem območju, zato je površje izrazito razbrazdano, obala pa razčlenjena z zalivi, [[polotok]]i in naravnimi pristanišči. Na Mindanau se nahaja najvišji vrh Filipinov, ognjenik [[Apo]] z vrhom pri 2.954 m n. m.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> Kljub goratosti je v notranjosti nekaj večjih planjav, ki jih napajajo večji vodotoki. Največji med slednjimi je [[Rio Grande de Mindanao]], ki se izliva v zaliv Moro na zahodu, poleg njega pa še reke Pulangi, Agusan in Tagolon.<ref name="Ooi"/> Podnebje je vlažno [[tropsko podnebje|tropsko]], povprečno pade v nižinah na mesec več kot 200 mm padavin. Pri tem vzhodni del sploh nima opaznega sušnega obdobja, z izrazito močnim deževnim obdobjem med novembrom in januarjem, na zahodu pa je razmeroma suho med novembrom in aprilom ter razmeroma vlažno v preostalem delu leta. Otok je sicer izven območja [[tropski ciklon|tajfunov]] in zaščiten z gorami, a tajfuni občasno kljub temu prinašajo močne padavine na višku deževnega obdobja na severu.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Davao skyline.jpg|thumb|left|Davao je največje mesto na otoku]] [[slika:Marawi City.jpg|thumb|left|Islamski center v [[Marawi]]ju]] Po popisu leta 2010 je na glavnem otoku živelo 20.281.545 ljudi, na celotni otoški skupini pa 21.968.174.<ref name="NSO"/> Največje mesto je [[Davao]], znano predvsem kot največje mesto po površini na svetu (2.443 km²),<ref name="WorldGeo"/> ki je s približno 1,5 milijona prebivalcev (2010) četrto največje na Filipinih.<ref name="NSO"/> Razgibanost površja je botrovala temu, da je Mindanao etnično najraznovrstnejši del Filipinov. Zgodovinsko velja za [[islam]]sko ozemlje v sicer pretežno [[krščanstvo|krščanskih]] Filipinih; muslimanska so ljudstva Magindanao (po katerem je dobil otok tudi ime), Maranao, Ilanun in Sangil, a zaradi demografskih sprememb v zadnjih desetletjih muslimani ne predstavljajo več večinskega prebivalstva.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/place/Mindanao |title=Mindanao |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=18.4.2016}}</ref> Znana so tudi pod skupnim imenom Moro. Konflikt med različnimi islamskimi skupinami, ki si prizadevajo za neodvisnost, in vlado traja že od sredine 20. stoletja.<ref name="WorldGeo"/> Mindanao je zaradi svojih naravnih bogastev in nekdaj redke poselitve tradicionalno znan kot »dežela priložnosti«. Zemlja je izredno rodovitna zaradi ognjeniškega pepela in rečnih nanosov, blago podnebje pa omogoča pridelavo kulturnih rastlin skozi vse leto. Poleg tega ima velike zaloge [[les]]a, pa tudi rudnin, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[svinec]], [[cink]] in [[baker]].<ref name="Ooi"/> Na račun rodovitne zemlje in obilne vlage je Mindanao zdaj znan tudi kot »filipinska košarica s hrano«. Plantaže na otoku denimo prispevajo tričetrt filipinske pridelave banan, pri čemer je država tretji največji izvoznik banan na svetu.<ref name="Economist">{{navedi revijo |url=http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |title=Fruits of peace |date=17.10.2015 |journal=The Economist |accessdate=18.4.2016}}</ref> Pred izbruhom politične krize je bila ta regija vodilni svetovni pridelovalec [[abaka|abake]], sladkorja in [[kokos]]a, izvažali pa so tudi druge pridelke, kot so [[banana|banane]], [[ananas]]i, [[kava|kava]], [[palmovo olje]] in [[bombaž]].<ref name="WorldGeo"/> Gospodarsko pomembna sta še [[živinoreja]] in [[ribištvo]].<ref name="Ooi"/> Na račun geografske bližine sosednjih držav na Borneu je tu eno od težišč regionalnega gospodarskega sodelovanja v okviru [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], a sta infrastruktura in uprava po desetletjih politične nestabilnosti v slabem stanju, kar se odraža tudi v razmeroma nizkih prihodkih lokalnega prebivalstva.<ref name="WorldGeo"/> == Zgodovina == Arheološko je otok slabo raziskan, zato o najzgodnejši poselitvi ni veliko podatkov; redke posamične najdbe nakazujejo na človekovo prisotnost že v [[paleolitik]]u, a niso bile dovolj sistematično analizirane za konkretnejše sklepe.<ref>{{navedi revijo |last=Neri |first=Leee M. |year=2006 |title=A Possible Palaeolithic Site in Northern Mindanao |url=http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |journal=Hukay |volume=10 |pages=25–37 |access-date=2016-04-18 |archive-date=2015-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022011732/http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |url-status=dead }}</ref> [[slika:Two Spanish missionaries baptise a Moro convert to Roman Catholic, circa 1890.jpg|thumb|Španska misijonarja pri krstu spreobrnjenca, ok. 1890]] Najdbe iz novejšega obdobja pričajo o dolgi zgodovini trgovanja s čezmorskimi ozemlji, od [[Indija|Indije]] in [[Kitajska|Kitajske]] do Indonezije. Islam se je pričel širiti z misijonarji v zgodnjem 16. stoletju, ko sta nastala dva [[sultanat]]a. Kmalu po tistem, leta 1521, naj bi otok kot prvi Evropejec obiskal [[Ferdinand Magellan]] in istega leta še [[Ruy Lopez de Villalobos]], ki pa mu ni uspelo vzpostaviti postojanke. Šele v poznem 16. stoletju so Španci prodrli na Mindanao s severa, pričeli osvajati ozemlje in spreobračati muslimansko prebivalstvo. S tem so se se zapletli v konflikt s tamkajšnjim sultanatom, iz katerega so se zaradi spleta okoliščin morali umakniti, tako da se je islamizacija nadaljevala nemoteno vse do 18. stoletja. Takrat so španske oblasti znova pričele s kampanjo osvojitve s severa in vzhoda, hkrati pa so spodbujale naseljevanje pokristjanjenih Filipincev.<ref name="Ooi"/> Španci so zapustili otok po [[Filipinska revolucija|filipinski revoluciji]] in prihodu Američanov leta 1899. Tudi to kolonialno obdobje so zaznamovali redni upori muslimanov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Filipine zavzeli Japonci ter do maja 1942 porazili obrambne sile, vendar so se v notranjosti oblikovale tako muslimanske kot krščanske gverilske uporniške enote, ki jih niso Japonci nikoli v celoti premagali. Ameriška vojska se je vrnila marca 1945 in v roku treh mesecev ponovno osvojila otok, ki je nato postal eden temeljev nove države ob osamosvojitvi Filipinov leta 1946.<ref name="Ooi"/> Muslimanske težnje po neodvisnosti so se nadaljevale tudi pod novo oblastjo, saj so bili domačini nezadovoljni, ko je vlada pričela spodbujati priseljevanje Filipincev s severa. Leta 1971 je bila ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta Moro (MNLF), ki je naslednje leto pričela z oboroženim protivladnim uporom. Dosegli so ustanovitev avtonomne pokrajine in leta 1998 podpisali mirovni sporazum z vlado, vendar so upor nadaljevale Islamska osvobodilna fronta Moro (MILF) in druge, manjše skupine.<ref name="Ooi"/> Predvsem skupina Abu Sajaf je pritegnila mednarodno pozornost po seriji ugrabitev tujcev, v splošnem pa je konflikt močno zavrl razvoj vse regije.<ref name="WorldGeo"/> Leta 2012 je bil najavljen mirovni sporazum z MILF, ki naj bi bil korak k trajnemu miru po štirih desetletjih spopadov, ki so skupno zahtevali več kot 150.000 življenj, v zameno za ustanovitev nove avtonomne pokrajine, kjer bi sicer manjšinski muslimani prevzeli nadzor.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |title=Filipini dosegli mirovni sporazum z uporniki |date=7.10.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=18.4.2016 |archive-date=2016-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505121208/http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |url-status=dead }}</ref> Sporazum je bil podpisan leta 2014; takrat se je formalno zaključil upor MILF, predsednik pa je vložil zakon o ustanovitvi avtonomne pokrajine Bangsamoro namesto obstoječe Avtonomne regije v muslimanskem Mindanau (ARMM). To je občutno vzpodbudilo tuja vlaganja na otoku. Kljub temu se manjši konflikti nadaljujejo, nova pokrajina pa zaradi nesoglasij v vladi še ni ustanovljena.<ref name="Economist"/> Vzporedno z islamskim, a v nekoliko manjšem obsegu, že od 1970. let na Mindanau in okoliških otokih poteka tudi nasilen upor komunistične stranke, katere vojaško krilo, Nova ljudska armada, si prizadeva z gverilskimi akcijami (ugrabitve, izsiljevanja, umori) zrušiti vlado ter omogočiti revolucijo. Od 1980. let njihov vpliv upada; kljub načelni pripadnosti [[Maoizem|maoizmu]] nimajo več podpore [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] in so na ameriškem seznamu tujih [[terorizem|terorističnih]] skupin.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.com/news/world-asia-17038024 |title=Guide to the Philippines conflict |date=8.10.2012 |work=BBC News |accessdate=19.4.2016}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Wikipotovanje-medvrstično}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} nqxknstdcjc9zvuq41p5erbwiwlrgi8 0 420881 6732410 6662902 2026-08-07T18:03:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732410 wikitext text/x-wiki '''Napótnica''' je [[dokument]], s katerim se bolnik v [[Slovenija|Sloveniji]] pošlje na pregled ali [[zdravljenje]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5528438/napotnica?query=napotnica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 6. 2016.</ref> Z napotnico osebni ali napotni zdravnik prenaša pooblastila za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni na druge napotne zdravnike na isti ali višji ravni zdravstvene dejavnosti. Ker je vezana na [[zdravstveno zavarovanje]], omogoča zavarovancem brezplačno [[zdravstveno varstvo]].<ref name=Ambrozic>http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/zdravniska-napotnica-cudezna-listina-na-poti-k-ozdravitvi/ Ambrožič B. Zdravniška napotnica – čudežna listina na poti k ozdravitvi? Naša lekarna, november 2011, št. 57: 28.</ref> [[Nujna medicinska pomoč|Nujno medicinsko pomoč]] lahko opravi zdravnik specialist tudi brez napotnice.<ref name=zzzs/> Veljavnost napotnice je časovno omejena na dobo treh mesecev. Za [[kronična bolezen|kronične bolezni]], pri katerih je že vnaprej znano, da zdravljenje ne bo končano v tem času, lahko traja največ eno leto. Trajanje pooblastila označi zdravnik na napotnici in velja od dneva, ko specialist sprejme zavarovano osebo. Po izteku te dobe osebni ali napotni zdravnik, če je potrebno, izstavi novo napotnico. Za isto obolenje lahko zdravnik prenese za isti čas pooblastila le na enega zdravnika iste specialnosti oziroma dejavnosti.<ref>http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV3562 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 85/14.</ref><ref name=Ambrozic/> Zavarovana oseba si na podlagi napotnice prosto izbere [[zdravstveni zavod]], v njem zaposlene specialiste ali zdravnike specialiste, ki izvajajo storitve, zaradi katerih je napotena in ki spadajo med izvajalce, s katerimi ima ZZZS pogodbo. Pri tem si je zavarovana oseba praviloma dolžna izbrati specialista v najbližjem zdravstvenem zavodu ali specialista, ki je najbližji njenemu bivališču, če pa si izbere specialista, ki ni najbližji njenemu bivališču, [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] povrne potne stroške le do najbližjega izvajalca.<ref name=zzzs>https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/pravice_zdravstvenih_storitev/pravice_specialisticne/!ut/p/b0/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfGjzOLNDHwdPTwNDD0s_JzcDDyNgy08PQMtDQ2cDfULsh0VATla5Zs!/, vpogled: 27. 6. 2016.</ref> Napotnica za specialistični pregled ni potrebna:<ref name=zzzs/><ref name=Ambrozic/> * v primeru nujne medicinske pomoči, * za izbranega osebnega zdravnika ([[splošni zdravnik|splošnega zdravnika]], [[pediater|pediatra]], [[ginekolog]]a, [[zobozdravnik]]a), * za sprejem doječe matere v [[bolnišnica|bolnišnico]] (kadar je to potrebno zaradi otroka), * za pregled pri [[okulist]]u zaradi ugotavljanja vida oziroma predpisovanja pripomočkov za vid, * za pregled in zdravljenje pri [[psihiater|psihiatru]], * pri pregledih zaradi odkrivanja kontaktov pri [[tuberkuloza|tuberkulozi]] in [[spolno prenosljiva bolezen|spolno prenosljivih boleznih]] ter * za kontrolne preglede po končanem zdravljenju, ki so predpisani z zakonom. == Elektronska napotnica == Od 10. aprila 2017 je običajni papirnati »zeleni« napotnici popolnoma izenačena '''elektronska napotnica'''.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/informatika-v-zdravstvu/ezdravje/elektronska-napotnica-izenacena-s-papirnato/|title=Elektronska napotnica izenačena s papirnato|date=11. 4. 2023|accessdate=31. 5. 2023|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Le-ta je postala najpogosteje izdana napotnica v zdravstvu. Prednost elektronske napotnice je, da je k izbranemu specialistu ni treba pošiljati oziroma se naročiti z osebnim obiskom, marveč poteka naročanje na spletu. Od uveljavitve elektronske napotnice se papirnate »zelene« napotnice izdajajo redko, po navadi zato, ker je prišlo do začasnega nedelovanja računalniškega sistema.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cakalnedobe.si/nasvet/zdravstvene-napotnice-razlike/|title=Zdravstvene napotnice: Kakšne so razlike in kako jih uveljavljamo|date=23. 12. 2023 |accessdate=31. 5. 2023}}</ref> == Bela napotnica == S 1. 1. 2015 je stopila v veljavo tudi tako imenovana '''bela napotnica'''. Bolniku, ki ima (»zeleno«) napotnico osebnega zdravnika za specialistični pregled in si izbere zasebnega izvajalca (samoplačniško ambulanto), se ni treba več vračati k osebnemu zdravniku po novo napotnico za napotitve k drugim specialistom ali na diagnostične preiskave.<ref>http://www.zdravniskazbornica.si/nw/364/1/2220/bela-napotnica {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160731232459/http://www.zdravniskazbornica.si/nw/364/1/2220/bela-napotnica |date=2016-07-31 }}, vpogled: 27. 6. 2016.</ref> Vendar pa mora osebni zdravnik na prvotni napotnici specialista pooblastiti, da lahko napoti bolnika na nadaljnje specialistične preglede oziroma preiskave ali na zdravljenje. Pacient ima tako z belo napotnico enake pravice pri javnem izvajalcu in tudi pri vpisu v čakalno vrsto velja enak režim, ne glede na to, s kakšno napotnico se bolnik na pregled. Omejitev, ki velja pri obeh vrstah napotnice, je, da specialist ne more napisati napotnice samemu sebi.<ref>http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/z-novim-letom-v-zdravstvu-bele-napotnice-jih-ze-poznate.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160815172611/http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/z-novim-letom-v-zdravstvu-bele-napotnice-jih-ze-poznate.html |date=2016-08-15 }}, vpogled: 27. 6. 2016.</ref> ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] 4zxs4r7jzcoteu0xgzj57jli8hmoq9d 0 423678 6732736 6640772 2026-08-08T11:20:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732736 wikitext text/x-wiki '''[[Lezbijka|Lezbijke]], [[Gej|geji]], [[Biseksualnost|biseksualne]], [[Transspolnost|transspolne]]''' ter ostale [[Cisspolnost|necis-]] ali [[Neheteroseksualnost|neheteroseksualne]] osebe ('''[[LGBT|LGBT+]]''') se lahko v [[Sloveniji]] soočajo z določenimi izzivi, s katerimi se ostali prebivalci, ki niso del [[Skupnost LGBT|skupnosti LGBT+]], ne srečujejo. Čeprav je diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti v Sloveniji dandanes še moč čutiti, so se zakoni, ki obravnavajo pravice državljank in državljanov iz skupnosti LGBT+, skozi čas precej razvili. Prav tako se je izboljšalo javno mnenje glede [[pravice LGBT|njihovih pravic]]. == Zgodovina LGBT+ na Slovenskem == === Pred osamosvojitvijo === Zaradi [[Katolištvo|katoliškega]] [[Cerkveno pravo|cerkvenega prava]] so bila homoseksualna razmerja v preteklosti na Slovenskem ilegalna in pogosto so terjala hude kazni, med drugim tudi prisilno delo ali celo usmrtitev vpletenih. Prvi dokumentiran primer sojenja homoseksualcem izhaja z deželskega sodišča [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]] na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]], kjer sta maja leta 1749 bila obsojena [[Peter Vombek]] in [[Anton Gabrovec]], oba iz [[Vinička vas|Viničke vasi]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], ker ju je sovaščan ovadil zaradi njunih večkratnih neprikritih spolnih odnosov, ki so bili posledica kroničnega pijančevanja. Zanimivo je dejstvo, da je sodba potekala v nemščini in tudi slovenščini s sodnim tolmačem, kar za tiste čase ni bilo običajno. Sodnik [[Johann Adam Mannhardt]] je zaradi olajševalnih okoliščin (vpliva alkohola) predlagal milejšo kazen, kot sta jo predvidevali deželno in cerkveno pravo, in sicer je namesto usmrtitve predlagal izgon iz [[Štajerska (vojvodina)|dežele Štajerske]] in deset let prisilnega dela. Deželna kneginja [[Marija Terezija]] se z njegovim predlogom, ki ga je nanjo naslovil, ni strinjala, zato je lastnoročno izdala ukaz usmrtitve Vombka in Gabrovca zaradi "nečistovanja proti naravi in Bogu".<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=11–20|cobiss=278047744}}</ref> Prvo zabeleženo pričevanje lezbične tematike v slovenski poeziji najdemo v pesniški zbirki [[Ljudmila Poljanec|Ljudmile Poljanec]] z naslovom ''Poezije'', v razdelku ''Ob Adriji'', ki zajema deset pesmi in pa cikel ''Baronesi Sonji''. Te vsebine je pokazala kolegu [[Anton Aškerc|Antonu Aškrcu]], ki je do nje gojil poseben odnos in jo celo poskusil zasnubiti. Lezbične vsebine so ga tako zelo šokirale, da je celo v enem od svojih zapisov dejal: "Kako se morete zaljubiti v žensko, meni pa moški nikoli niso všeč!"<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=21–25|cobiss=278047744}}</ref> 8. junija 1921 je bil za [[Župan Ljubljane|ljubljanskega župana]] izvoljen [[Anton Pesek]], povezan s stranko [[Narodna socialistična stranka|NSS]]. Na njegovem hrbtu se je odigral politični boj med strankama [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] in NSS, ki sta bili obe liberalno usmerjeni in sta se tako potegovali za glasove iste baze volivcev. JDS je v svojem časniku [[Jutro (1920–1945)|''Jutro'']] še pred volitvami objavila novice o domnevnih finančnih zlorabah Peska, na kar se je slednji hitro odzval in vseeno na volitvah zmagal s podporo mestnega sveta (socialistov, klerikalcev, komunistov in socialnih demokratov). Njegovi izvolitvi bi morala slediti še formalna potrditev mandata s strani kralja, vendar se je v [[Beograd|Beogradu]] stvar zapletla. Notranji minister Pribčević, ki bi moral Peskovo izvolitev dati v potrditev, je na avgustovski seji ministrskega sveta v Beogradu sporočil, da ne bo predložil potrditve Peska zaradi "neke novice s [[Ptuj|Ptuja]], ki je mučna zadeva". Pojasnil je, da je imel Pesek "moralistične defekte" in da naj bi bil dokazano homoseksualen. Pesek je v ''[[Jugoslavija (časnik)|Jugoslaviji]]'', časniku NSS, zapisal, da je šlo za zrežirano politično gonjo proti njemu, ki jo je vršila stranka JDS. Septembra 1921 je na [[Ptujsko okrajno sodišče|Ptujskem okrajnem sodišču]] tožil nadučitelja [[Ivan Klemenčič|Ivana Klemenčiča]] zaradi povzročitve afere in širjenja neresnic o njegovi domnevni homoseksualnosti. V ''Jutru'' so poročali o sodnem procesu. Zapisali so, da je proti Pesku pričal šolski nadzornik P. F. s Ptuja, ki ga naj bi Pesek v enem izmed celjskih hotelov »skušal pridobiti za homoseksualno občevanje«. Tudi učitelj Š. je trdil, da je Pesek »skušal na njem izvršiti homoseksualna dejanja na raznih krajih in na razne načine«. Tudi tretja priča, R., je potrdila, da je Pesek homoseksualec. Učitelj V. K. je povedal, »kako je Pesek kot dijak v Mariboru prišel k njemu v stanovanje ter poskušal ponoči zadostiti svoji nenaravni pohotnosti ter mu drugo jutro, ko je odšel, pustil na mizi nekaj denarja«. Peskov zagovornik je trdil, da so vse priče podkupljene. Sodba je bila izrečena 26. septembra 1921, v kateri je bil Pesek spoznan za krivega homoseksualnosti. Za Peska je sodba pomenila konec njegove politične in nato še poslovne poti. Najprej je moral odstopiti z vodstvenih položajev v NSS. Njegovo tiskarno, časnik ''Jugoslavija'' in nato še njegovo hišo na Wolfovi ulici v Ljubljani je kupila Jadranska banka. Poraženi Pesek se je preselil v Beograd, umrl pa je v Ljubljani leta 1956. Bil je prvi izvoljeni ljubljanski župan, ki svojega županovanja ni mogel opravljati zaradi domnevne homoseksualnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=26–29|cobiss=278047744}}</ref> Po Kazenskem zakoniku iz 30. junija 1959 so bila moška homoseksualna dejanja nezakonita v vsej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. V prvi polovici 70. let je oblast nad kazenskim zakonikom prešla z Zvezne republike na osem držav in pokrajin članic. Nov kazenski zakonik, ki je dekriminaliziral homoseksualne spolne odnose, je bil sprejet leta 1976 in stopil v veljavo leta 1977. Vse diskriminatorne določbe so bile odstranjene. V stari zakonodaji pa ni bilo nobene omembe lezbičnih razmerij. === Socialno-pravni izzivi LGBT+ po osamosvojitvi === ==== Priznavanje istospolnih razmerij ==== Registrirana istospolna partnerska skupnost za istospolne pare je v Sloveniji zakonita od 23. julija 2006, toda z omejenimi dedovanjem, socialno varnostjo in pravicami najbližjih sorodnikov. Od uzakonitve registracije istospolne partnerske skupnosti je do februarja 2017, ko je stopil v veljavo zakon o partnerski zvezi, registracijo svoje istospolne partnerske skupnosti opravilo 160 parov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.b92.net/eng/news/globe-article.php?yyyy=2006&mm=07&dd=25&nav_category=123&nav_id=35807 |title=arhivska kopija |accessdate=2016-08-20 |archive-date=2012-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023181358/http://www.b92.net/eng/news/globe-article.php?yyyy=2006&mm=07&dd=25&nav_category=123&nav_id=35807 |url-status=dead }}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.vecer.com/aktivisticno-je-boj-nujen-celo-vedno-bolj-6269426|title=Aktivistično je boj nujen, celo vedno bolj|accessdate=2017-06-11|language=sl-si}}</ref> Julija 2009 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] ugotovilo, da je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) kršil pravico nediskriminacije iz 14. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] na podlagi spolne usmerjenosti, in zahtevalo, da zakonodajna oblast odpravi ugotovljene neskladnosti v roku šestih mesecev.<ref name="odlocitve.us-rs.si">(slovenščina) [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28771 U-I-425/06]</ref><ref name="equalrightstrust.org">[http://www.equalrightstrust.org/newsstory200709/index.htm Constitutional Court of Slovenia Upholds Equal Rights for Same Sex Partners]</ref> Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel [[Družinski zakonik]], ki je temeljito reformiral družinsko pravo. Med drugim je uvedel tudi partnersko skupnost in zunajpartnersko skupnost. Partnerska skupnost je bila določena kot življenjska skupnost dveh moških ali dveh žensk ter ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen v primerih, kjer zakon določa drugače. Zunajpartnerska skupnost pa je življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki nista sklenila partnerske skupnosti, vendar ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost neveljavna. Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Prav tako zakon ne omogoča pravice do postopka umetne oploditve.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik1/|title=Družinski zakonik {{!}} Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|date=2011-09-26|accessdate=2017-04-02|archive-date=2011-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110926104357/http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik1/|url-status=dead}}</ref> [[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok|Civilna iniciativa za družine in pravice otrok]] pod vodstvom Aleša Primca je s pomočjo [[Rimskokatoliška cerkev|RKC]] zbrala in vložila podpise za referendum o Družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi novice|url=http://m.slovenskenovice.si/novice/slovenija/podpisi-za-referendum-o-druzinskem-zakoniku-jutri-v-dz|title=Podpisi za referendum o družinskem zakoniku jutri v DZ|work=Slovenske novice |accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vlozeni-podpisi-za-referendum-o-druzinskem-zakoniku/276078|title=Vloženi podpisi za referendum o družinskem zakoniku|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-02}}</ref> Svojo pobudo so utemeljevali na lažeh in zavajanju, kar so dosegli s pomočjo cerkvenih pridigarjev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/cerkev-za-druzinski-referendum-clanek-133902|title=Družinski zakonik: zapleti že prvi dan|last=zurnal24.si|work=zurnal24|accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref> Trdili so namreč, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve za istospolne pare in skupne posvojitve otrok v istospolne partnerske skupnosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/primc-druzinski-zakonik-najvec-prinasa-istospolnim-parov-nicesar-pa-otrokom-259175|title=Primc: Družinski zakonik največ prinaša istospolnim parov, ničesar pa otrokom|accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref> Referendum je potekal 25. marca 2012. Zakon je bil zavrnjen, proti je glasovalo 54,55 % volivcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=Zakonodajni referendum o družinskem zakoniku - 25. marec 2012 {{!}} Državna volilna komisija|accessdate=2017-04-02|website=Državna volilna komisija|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}</ref> 3. marca 2015 je [[Državni zbor Republike Slovenije]] izglasoval zakon za legalizacijo istospolnih porok z 51/79 glasov.<ref>[http://www.globalpost.com/dispatch/news/afp/150303/slovenian-parliament-votes-legalise-same-sex-marriage Slovenian parliament votes to legalise same-sex marriage]</ref> 10. marca 2015 je [[Državni svet Republike Slovenije]] s 23/37 glasov zavrnil pobudo, da bi Državni zbor lahko znova glasoval o zakonu.<ref>(slovenščina) [http://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-svet-ni-izglasoval-veta-na-zakon-o-druzinskih-razmerjih/360129 Državni svet ni izglasoval veta na zakon o družinskih razmerjih]</ref> Nasprotniki zakona so sprožili peticijo za referendum, tokrat pod imenom Za otroke gre, vendar je šlo zgolj za preimenovanje Civilne iniciative za družine in pravice otrok. Tudi tokrat so navajali laži, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve samskih žensk ter uvaja teorijo spola v učne načrte. Pobudniki peticije so s pomočjo RKC pridobili več kot dovolj podpisov za izvedbo referenduma.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/s-pomocjo-cerkve-do-podpisov-za-referendum-clanek-247238|title=S pomočjo Cerkve do podpisov za referendum|last=zurnal24.si|work=zurnal24|accessdate=2017-04-02|language=slovenščina}}</ref> 22. oktobra 2015 je Ustavno sodišče s 5/9 glasov odločilo, da si Državni zbor ne more po svoje razlagati ustave in da je glasovanje za zavrnitev referenduma nezakonito.<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/ustavni-sodniki-prizgali-zeleno-luc-za-referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi/376916</ref> [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Referendum]] je potekal 20. decembra 2015 in s 63,51 % veljavnih glasov PROTI bil zavrnjen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/marriage-equality-voted-down-in-referendum |title=Marriage equality voted down in referendum |accessdate=2016-08-20 |archive-date=2018-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180416103050/http://www.sloveniatimes.com/marriage-equality-voted-down-in-referendum |url-status=dead }}</ref> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče RS]] je 18. februarja 2016 odločilo, da je treba tudi istospolnim partnerjem dovoliti, da skupnost registrirajo zunaj uradnih prostorov upravne enote. Šesti člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti je namreč določal, da se postopek registracije lahko opravi le v uradnih prostorih upravne enote. Sodišče je odločilo, da taka določba je v nasprotju z načelom enakosti. Državni zbor je imel pol leta časa, da protiustavnost odpravi in zakon spremeni, do takrat pa je veljalo, da lahko istospolni partnerji skupnost registrirajo tudi drugje, če tako želijo in za to navedejo pomembne razloge. S tem je postala ureditev enaka ureditvi za heteroseksualne pare. Ustavno sodišče je odločilo soglasno in brez ločenih mnenj.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30876|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-02|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref> 16. junija 2016 pa je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] odločilo, da je prvi člen Zakona o mednarodni zaščiti, ki govori o tem, da mora pristojni organ pri svojem delu upoštevati načelo ohranjanja enotnosti družine, v neskladju z [[Ustava Republike Slovenije|ustavo]], saj istospolnih partnerjev ni priznaval kot družinske člane. Sodišče je zatrjevano neenakost primerjalo s prepovedjo diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena ustave. Ta določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Položaj istospolnih partnerjev (registriranih partnerjev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti) je namreč po mnenju sodišča z vidika človekove pravice do družinskega življenja v bistvenih dejanskih podlagah primerljiv s položajem raznospolnih partnerjev (zakoncev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti). Ker zakonodajalec med osebami, ki lahko štejejo za družinskega člana prosilca za mednarodno zaščito, ni določil tudi istospolnih partnerjev (registriranih partnerjev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti), je nedopustno posegel v pravico do nediskriminacijskega obravnavanja pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. Takšno razlikovanje v ureditvi družinskih članov prosilcev za mednarodno zaščito ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, pri čemer zakonodajalec za takšno razlikovanje ni navedel ustavno dopustnega razloga.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30980|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-02|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref> 21. aprila 2016 je Državni zbor odobril izdajo zakona, ki istospolnim parom podeljuje vse pravice zakona, razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo.<ref>(slovenščina) [http://www.siol.net/novice/slovenija/drzavni-zbor-sprejel-zakon-o-partnerski-zvezi-415603 Državni zbor sprejel zakon o partnerski zvezi]</ref> Nasprotniki zakona so začeli peticijo za vnovičen referendum, vendar pa predsednik Državnega zbora [[Milan Brglez]] ponovnega referenduma ni dovolil. Dejal je, da gre za zlorabo referendumskega zakona. Zakon je začel veljati 24. maja 2016 in je stopil v uporabo 24. februarja 2017. Od 24. februarja 2017 do 10. junija je partnersko zvezo sklenilo sedem parov.<ref>(slovenščina) [http://www.legebitra.si/zakon-o-partnerski-zvezi/ Zakon o partnerski zvezi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202061219/http://www.legebitra.si/zakon-o-partnerski-zvezi/ |date=2017-02-02 }}</ref><ref>[https://english.sta.si/2266486/new-civil-unions-act-enters-into-force New civil unions act enters into force]</ref><ref name=":0" /> ==== Pravna zaščita ==== Leta 1998 je bila prepovedana kakršnakoli oblika diskriminacije na delovnem mestu na podlagi spolne usmerjenosti. Isto velja tudi za iskalce dela.<ref name="RK">{{Navedi splet |url=http://legalminds.lp.findlaw.com/list/queerlaw-edit/msg02568.html |title=Ales Pecnik of ''Roza Klub'' Ljubljana, 14 April 1999 |accessdate=2016-08-20 |archive-date=2015-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151201041517/http://legalminds.lp.findlaw.com/list/queerlaw-edit/msg02568.html |url-status=dead }}</ref> Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti je bila prav tako prepovedana na drugih področjih, kot so šolstvo, nastanitev ter razpolaga z blagom in storitve. Slovenija ima ene izmed najobsežnejših protidiskriminacijskih zakonov v EU.<ref>[http://fra.europa.eu/fra/material/pub/comparativestudy/FRA_hdgso_part1_en.pdf Report on Homophobia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080910171134/http://fra.europa.eu/fra/material/pub/comparativestudy/FRA_hdgso_part1_en.pdf |date=2008-09-10 }}, European Fundamental Rights Agency, p. 26</ref> Julija 2009 je Ustavno sodišče ugotovilo, da 14. člen Ustave Republike Slovenije prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti<ref name="odlocitve.us-rs.si"/><ref name="equalrightstrust.org"/> 17. februarja 2016 je vlada sprejela nov protidiskriminacijski zakon, ki med drugim prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja. Zakon je bil 21. aprila sprejet s strani Državnega zbora s 50/67 glasov.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C1257F5C0048D555&db=kon_zak&mandat=VII 1041-VII Zakon o varstvu pred diskriminacijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134549/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C1257F5C0048D555&db=kon_zak&mandat=VII |date=2018-12-21 }}</ref><ref>[https://english.sta.si/2255133/parliament-establishes-independent-equality-advocate Parliament establishes independent equality advocat]</ref> Državni svet ni zahteval, da bi Državni zbor znova glasoval o zakonu. 28. aprila je [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] (SDMS) vložilo zahtevo, da bi se ponovno izvedel referendum.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=1A910C6C56B39D8FC1257FA3003107FB&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v zvezi z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo 28.04.2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134615/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=1A910C6C56B39D8FC1257FA3003107FB&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref><ref>(slovenščina) [http://www.delo.si/novice/politika/predstavniki-delavcev-migrantov-v-dz-vlozili-referendumske-pobude-se-za-tri-zakone.html Delavci migranti vložili referendumske pobude še za tri zakone]</ref><ref>(slovenščina) [http://www.primorski.it/stories/STA/275152/ Predstavniki delavcev migrantov v DZ vložili referendumske pobude še za tri zakone (daljše)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160429142810/http://www.primorski.it/stories/STA/275152/ |date=2016-04-29 }}</ref> Toda 5. maja je predsednik Državnega zbora Milan Brglez zavrnil 35-dnevni rok, do katerega bi lahko pobudniki zbrali zahtevanih 40.000 veljavnih podpisov za izvedbo referenduma, saj naj bi šlo za zlorabo referendumskega zakona.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=2E1F146BE2F6CF90C1257FAA004ADFBD&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Odločitev predsednika Državnega zbora o nedoločitvi roka za zbiranje podpisov volivcev 05.05.2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134552/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=2E1F146BE2F6CF90C1257FAA004ADFBD&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref><ref>(slovenščina) [http://www.rtvslo.si/slovenija/brglez-je-zavrnil-se-tri-referendumske-pobude-odbor-2014-protestiral-pred-dz-jem/392224 Brglez je zavrnil še tri referendumske pobude.]</ref> Naslednjega dne je poslal odredbo o proglasitvi zakona.<ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=786863CD269F8F95C1257FAB0036CAE0&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Dopis predsedniku Republike Slovenije 06.05.2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134555/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=786863CD269F8F95C1257FAB0036CAE0&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref><ref>(slovenščina) [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=30259BFB7C3BA0B1C1257FAB002BBAB6&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc 1041-VII Dopis Uradnemu listu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221134540/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=30259BFB7C3BA0B1C1257FAB002BBAB6&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc |date=2018-12-21 }}</ref> Zakon je bil proglašen s strani [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] in objavljen v uradnem listu 9. maja 2016.<ref>(slovenščina) [https://www.uradni-list.si/_pdf/2016/Ur/u2016033.pdf#!/u2016033-pdf Uradni list RS, št. 33/2016 z dne 9. 5. 2016]</ref><ref>(slovenščina) [http://siol.net/aktualno/naslovna/objavljeni-zakoni-za-katere-so-delavci-migranti-predlagali-referendume-1341 Objavljeni zakoni, za katere so delavci migranti predlagali referendume] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180731183337/https://siol.net/aktualno/naslovna/objavljeni-zakoni-za-katere-so-delavci-migranti-predlagali-referendume-1341 |date=2018-07-31 }}</ref> 10. maja je SDMS Brglezovo odločitev podalo v obravnavo Ustavnemu sodišču.<ref>(slovenščina) [http://www.rtvslo.si/slovenija/delavci-migranti-so-vlozili-ustavno-pritozbo-nad-brglezovo-odlocitev/392659 Delavci migranti so vložili ustavno pritožbo nad Brglezovo odločitev]</ref> Sodišče je 14. julija 2016 pritrdilo Brglezu in zavrglo pritožbo SDMS ter odločilo, da je šlo za zlorabo pravice do referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30998|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-03|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-brglez-ravnal-popolnoma-prav-ko-je-preprecil-referendume.html|title=Ustavno sodišče: Brglez ravnal prav, ko je preprečil referendume|work=Delo|accessdate=2017-04-03|archive-date=2017-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170404042951/http://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-brglez-ravnal-popolnoma-prav-ko-je-preprecil-referendume.html|url-status=dead}}</ref> == Javno mnenje == [[Slika:LGBT Škofja Loka.jpg|sličica|odgovor na ustanovitveni kongres stranke [[Glas za otroke in družine]], ki je potekal 25. 3. 2017 v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-za-otroke-visje-place-in-pokojnine-vec-spostovanja-mam-ocetov-otrok/418168|title=Ustanovljena stranka Za otroke: "Višje plače in pokojnine, več spoštovanja mam, očetov, otrok"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-03-27}}</ref>|317x317_pik]] Anketa [[Eurobarometer|Eurobarometra]], ki je bila objavljena decembra 2006, je pokazala, da je 31 % anketiranih Slovencev podpiralo istospolne poroke, 17 % vseh pa jih je menilo, da bi morali istospolni pari imeti tudi pravico do posvojitve otrok (povprečje pritrdilnih odgovorov v Evropski Uniji je znašalo 44 % za prvo in 33 % za drugo vprašanje).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.angus-reid.com/polls/index.cfm/fuseaction/viewItem/itemID/14203 |title=arhivska kopija |accessdate=2017-03-27 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905233521/http://www.angus-reid.com/polls/index.cfm/fuseaction/viewItem/itemID/14203 |url-status=dead }}</ref> Anketa Dela Stik, objavljena februarja 2015, je pokazala, da je 59 % anketiranih Slovencev podpiralo istospolne poroke, medtem ko jih je 38 % vseh podpiralo tudi posvojitve otrok s strani istospolnih staršev. Anketa je med drugim merila tudi podporo Noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri je takrat v Državnem zboru tekla razprava. Rezultati so pokazali, da je novelo podpirala skromna večina (51 %) anketiranih Slovencev.<ref name="Delo February 2015">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-podpira-istospolne-poroke-do-posvojitev-je-zadrzana/358447|title=Večina podpira istospolne poroke, do posvojitev je zadržana|date=16 February 2015|accessdate=16 February 2015|website=RTV Slovenia|language=slovenščina|ref=Delo February 2015}}</ref> Oktobra 2015 je bila objavljena anketa Eurobarometra, ki je pokazala, da je 54 % Slovencev menilo, da bi morali geji, lezbijke in biseksualci imeti enake pravice kot heteroseksualne osebe (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 71 %). Temu je nasprotovalo 40 % (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 23 %), neopredeljenih pa je bilo 6 % (enako EU povprečju). Da s spolnim odnosom med osebama istega spola ni nič narobe, je menilo 55 % Slovencev (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 67 %), 38 % pa je nasprotovalo takemu odnosu (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 27 %). 54 % Slovencev je menilo, da bi morale biti istospolne poroke dovoljene v celotni Evropi (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 61 %), s tem pa se ni strinjalo 40 % anketirancev (v EU je bilo povprečje pritrdilnih odgovorov na to vprašanje 33 %), 6 % vprašanih pa je bilo neopredeljenih (enako EU povprečju).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.equineteurope.org/Discrimination-in-the-EU-in-2015|title=Discrimination in the EU in 2015 - Equinet - European Network of Equality Bodies|accessdate=2017-04-03|website=www.equineteurope.org|language=en|archive-date=2017-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170519102644/http://www.equineteurope.org/Discrimination-in-the-EU-in-2015|url-status=dead}}</ref> Decembra 2015, nekaj dni pred [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Referendumom o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih]], je Delo znova objavilo izsledke javnomnenjske ankete, ki je pokazala, da se je referenduma nameravalo zagotovo udeležiti 43 % anketirancev. Od teh 43 % jih je 47 % odgovorilo, da ne podpirajo izenačitve pravic, medtem ko se jih je za podporo izenačitve pravic izreklo 45 %, 8 % pa ni bilo opredeljenih.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-zaradi-pravic-istospolnih-razdeljeni-na-dve-sloveniji.html|title=Anketa Dela: Zaradi pravic istospolnih razdeljeni na dve Sloveniji|work=Delo|accessdate=2017-04-26|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222173332/http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-zaradi-pravic-istospolnih-razdeljeni-na-dve-sloveniji.html|url-status=dead}}</ref> === Javni napisi o tematiki LGBT+ === <gallery widths="150" heights="150"> Slika:12308575 10207001261424364 8493094874784244263 n.jpg|sličica|grafit na fasadi pred [[Gimnazija Koper|Gimnazijo Koper]] v odgovor na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|predreferendumski]] čas, prevod: "''Volim lahko, ker sem človek, in ne ker sem moški. Šolam se lahko, ker sem človek, in ne ker sem bele polti. Nekega dne se hočem poročiti, ker sem človek, ne pa ker sem [[Heteroseksualnost|straight]]''." Slika:Graffiti Kranj 01.jpg|sličica|V [[Kranj|Kranju]] so grafit, ki se je prvotno glasil ''Lezbijke na kole'', spremenili v ''Pred lezbijke na kolena.'' Slika:Grafiti lgbt cerkev koper.jpg|grafit na [[Koper|koprski]] [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnici Marijinega vnebovzetja]] v predreferendumskem času Slika:Tržaška anti lgbt.jpg|napis na zapuščeni hiši na [[Tržaška cesta|Tržaški cesti]] v Ljubljani </gallery> == Gibanja LGBT+ v Sloveniji == === Začetki organiziranega gibanja LGBT+ === Lezbično in gejevsko gibanje je v [[Ljubljana|Ljubljani]] aktivno od leta 1984, ko je bil ustanovljen Magnus, gejevski oddelek na [[Društvo ŠKUC|ŠKUC]] (Študentski kulturno-umetniški center, [[Ljubljana]]), kot »Kulturna organizacija za socializacijo homoseksualnosti«. Prolezbična feministična skupina Lilit, ki je začela delovati leta 1985, od leta 1987 kot LL, je bila lezbična skupina znotraj ŠKUC. Leta 1990 sta Magnus in LL ustanovili nacionalno lezbično in gejevsko kampanjsko organizacijo ''[[Roza klub]]''. Organizirano LGBT gibanje se je v Sloveniji začelo že v osemdesetih letih, leta 1984, ko je v decembru potekal prvi ustanovni sestanek sekcije Magnus, ki je delovala znotraj takratnega ŠKUC (Študentskega kulturno-umetniškega centra) foruma in je prva gejevska organizacija v tedanjih socialističnih državah. Oblikovanje sekcije je sledilo aprilskemu Festivalu Magnus: »Homoseksualnost in kultura« v toku katerega so se zvrstili številni tematski LGBT dogodki (odprtje razstave homoseksualnega tiska, video projekcije filmov …). Tudi v tedanji Jugoslaviji pa je bil pomemben del združevanja LGBT klubska scena, tako se je od leta 1984 vsako soboto zvečer tedanji disko K4 prelevil v Magnus Gay Club, ki je bil edino organizirano družabno življenje gejev v socialističnih državah. Magnus je bil v večini sestavljen iz gejev, tako da se je leto pozneje oblikovala feministična iniciativa Lilit, znotraj katere je je leta 1987 oblikovala lezbična sekcija LL, ki se je leto pozneje osamosvojila in zaživela pod okriljem ŠKUC foruma. Skozi leta delovanja so organizacije pustile močan pečat na kulturnem in literarnem področju, kakor tudi na področju ozaveščanja preventive okužb s HIV-om, družabnem življenju in pobudam za združevanje v varnih prostorih, prav tako pa so skozi različne akcije naslavljale politične odločevalce in strokovnjake.<ref name=":1" /> === Najstarejši festival LGBT+ filma v Evropi === Festival LGBT filma<ref>{{Navedi splet|title=Festival LGBT Filma|url=https://www.lgbtfilmfest.si/|website=www.lgbtfilmfest.si|accessdate=2023-12-15}}</ref> je bil v Sloveniji prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT+ filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Filmske projekcije se tradicionalno odvijajo v Slovenski kinoteki v decembru. Ob 30-letnici se je Festival gejevskega in lezbičnega filma preimenoval v Festival LGBT filma. === Kulturno informacijsko in svetovalno središče Legebitra === Glavni namen razvoja društva Informacijski center Legebitra ([[Legebitra|LEGEBITRA]]) je bil zagotavljanje varnega prostora za [[Lezbijka|lezbijke]], [[Gej|geje]], [[Biseksualnost|biseksualne]] in [[Transspolnost|transspolne]] osebe. Društvo se je razvilo iz neformalne skupine Legebitra, ki je bila ustanovljena kot projekt [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] leta 1998. Pri svojem delu društvo deluje primarno na področjih zagovorništva pravic za istospolno usmerjene, biseksualne in transspolne osebe ([[LGBT]]) in socialno-varstvenih storitev za mlade iz skupine LGBT. Poslanstvo organizacije, ki danes deluje kot [[nevladna organizacija]] neprofitnega značaja s statusom humanitarne organizacije, je predvsem izboljšati položaj in odnos do LGBT-oseb na različnih nivojih in področjih življenja v Sloveniji. Z zagotavljanjem varnega prostora in posredovanjem relevantnih in točnih informacij izobražuje in osvešča, hkrati pa s svojim delom tudi opozarja na neenakost v slovenski družbi. === Škandal v lokalu Galerija, protestno pitje radenske in prva parada ponosa v Ljubljani === Kljub temu da se je dokaj močno in napredno gibanje oblikovalo že v zgodnjih 80-ih letih, pa je prvo parado ponosa Slovenija doživela šele v novem tisočletju. Leta 2001 sta v ljubljanski lokal [[Galerija (lokal)|Galerija]] poskušala vstopiti dva pesnika, [[Brane Mozetič]] in [[Jean Paul Daoustu]]. Redar ju je odslovil z besedami, da »naj se že navadimo, da lokal ni več za tako vrsto ljudi«. Lokal se je nahajal v [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji]], ki je bila v lasti [[Mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]]. Skupnost LGBT+ je po incidentu zahtevala, da državni organi reagirajo na nestrpnost ter da obsodijo lokal in ravnanje redarja, katerega dejanje je opravičeval tudi lastnik lokala. Skupnost LGBT+ in aktivisti so po incidentu organizirali t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestniki in protestnice, ki so pri pitju mineralne vode sodelovali, so v lokalu naročili samo mineralno vodo, zasedli čim več prostih miz in s pitjem izjemno zavlačevali, ter tako zmanjševali dobiček lastniku. Navkljub pričakovanju, da bodo mestne oblasti dejanje obsodile, se to ni zgodilo, zato so aktivisti ter aktivistke začeli organizirati prvo spontano parado ponosa v Sloveniji, imenovano ''Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji''. Politično kulturna akcija se je začela pred ljubljansko [[Galerija ŠKUC|Galerijo ŠKUC]] in končala pred [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestno hišo]]. Vključevala je veliko različnih govorcev, tako posameznikov, kot predstavnikov različnih društev, ki so se shoda proti nestrpnosti udeležili ([[Amnesty International]], [[Društvo za nenasilno komunikacijo]], [[Mirovni Inštitut|Mirovni inštitut]], [[Društvo za teorijo in kulturo hendikepa]] ...). Vsako leto od tedaj se v Ljubljani odvija organizirana [[parada ponosa]], danes imenovana ''Pride'' (angl. ponos). Vsako leto nosi drugačen naslov, ki je vezan na aktualno problematiko skupnosti LGBT+.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.ljubljanapride.org/zgodovina/|title=Zgodovina - Društvo Parada Ponosa|publisher=Društvo Parada Ponosa|accessdate=2017-06-11|language=sl-SI}}</ref> === Slovenska parada ponosa v Ljubljani === {| class="wikitable" !Leto !Naslov |- |2001 |Obvoznica mimo nestrpnosti |- |2002 |Država, veš svoj dolg? |- |2003 |Mi drugačni, vi enakopravni |- |2004 |Poroka bo! |- |2005 |Registracija je diskriminacija! |- |2006 |Dovolj! Odvrzimo maske! |- |2007 |Ponosno naprej! |- |2008 |I feel Slovenia! |- |2009 |Revolucija ljubezni |- |2010 |Dovolj čakanja |- |2011 |Še vedno čakamo! |- |2012 |Naprej v Srednji Vek |- |2013 |Solidarnost in svoboda sta istospolni par |- |2014 |Ja, in? |- |2015 |PRIDEm z družino |- |2016 |Mi nismo nič od tega |- |2017 |Odstiranje nevidnega |- |2018 |Neizogibno prepleteni |- |2019 |Presezimo kulturo sovraštva |- |2020 |Še vedno čakamo |- |2021 |Uprimo se zatiranju |- |2022 |Čas je za mavrični glas |- |2023 |Več skupnosti, en boj |} === Nevladne organizacije v področju človekovih pravic LGBT+ oseb === V letu 2003 je v Ljubljani pričelo delovati [[Društvo DIH]], ki z različnimi aktivnostmi deluje za podporo pripadnikom in pripadnicam LGBT+ skupnosti v Sloveniji. Aktivnosti društva obsegajo pogovorne skupine, delavnice, strokovno svetovanje, tabore, svetovanje glede [[HIV]]/[[AIDS|aids]] [[Preventiva|preventive]], publikacije, informiranje preko interneta, sodelovanje pri pripravi in izvedbi [[Parada ponosa|Parade ponosa]], sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, ki delujejo na področju pravic LGBT+, pomoč študentom pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, vključevanje prostovoljcev v delo, izobraževanje prostovoljcev, medijske kampanje in okrogle mize, družabne in športne aktivnosti. Leta 2014 je skupina bi, trans, kvir in aseksualnih oseb ustanovila Kvartir (zloženka iz kvir - ang. ''queer'' in "umetnost", ang. ''art'') v prizadevanjih po okrepitvi skupnosti, aktivizma in ustvarjalnosti na področju svojih identitet. Njihova dejavnost se je začela z LGBT+ družabnimi večeri in se z leti razširila na več specializiranih projektov na področju skupnsti in umetnosti, ukvarjajo pa se tudi z LGBT+ spolnim zdravjem. === Lezbična četrt === Leta 2012 je Lezbična sekcija društva ŠKUC organizirala prvi slovenski festival lezbične ustvarjalnosti in aktivizma z imenom [[Lezbična četrt]]. Povod za organizacijo festivala je bila 25-letnica delovanja te sekcije.<ref>{{Navedi splet|title=Petindvajset let Lezbične sekcije LL|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/petindvajset-let-lezbicne-sekcije-ll.html|website=old.delo.si|date=2012-11-09|accessdate=2024-05-25|language=sl-si|first=Valentina Plahuta Simčič|last=kultura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL - za četrt utopizma - Metina lista %|url=https://metinalista.si/25-let-lezbicne-sekcije-skuc-ll-za-cetrt-utopizma/|website=Metina lista|date=2012-11-06|accessdate=2024-05-25|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}</ref> Festival je postal sestavni del lezbičnega gibanja v Sloveniji, tesno povezan z oblikovanjem in razvojem slovenske skupnosti LGBTQ+. Z vmesnim premorom med letoma 2014 in 2018 je festival doživel že deset edicij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Festival Lezbična četrt v deseti izdaji na temo reciklaže|url=https://www.sta.si/3304145/festival-lezbicna-cetrt-v-deseti-izdaji-na-temo-reciklaze|website=www.sta.si|accessdate=2024-05-25}}</ref> === Prva nevladna organizacija za pravice transspolnih oseb === V letu 2014 je pričela neformalno, z letom 2015 pa tudi formalno kot nevladna organizacija - zavod delovati [[Zavod TransAkcija|Transfeministična Iniciativa TransAkcija]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavod TransAkcija {{!}} podpora trans osebam v Sloveniji|url=https://transakcija.si/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US}}</ref>, zavod za podporo in zavezništvo [[Transspolnost|transspolnih]] oseb. Zavod se v svojih programih ukvarja specifično s podporo [[Transspolnost|transspolnim]] in cisspolno nenormativnim osebam ter s transspolnostjo povezanimi tematikami. [https://transakcija.si Zavod TransAkcija] deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji, njegovo ključno poslanstvo pa je zagovorništvo človekovih pravic in svoboščin transspolnih in spolno nenormativnih oseb. Zavod prispeva k vidnosti transspolnih oseb in tematik v javnih družbenih prostorih ter se zavzema za pojavljanje diskurza o spolih, spolnih identitetah in spolnih izrazih v slovenski javnosti. Zavod s svojimi aktivnostmi pomembno prispeva k vidnosti in sprejemanju transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb v slovenski družbi ter k razvoju družbenih narativov v smeri večjega vključevanja raznolikih [[Spolna identiteta|spolnih identitet]] in izrazov. V produkciji zavoda so nastali [https://transakcija.si/slovar/ Slovar]<ref>{{Navedi splet|title=Slovar|url=https://transakcija.si/slovar/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US}}</ref> s transspolnostjo povezanih izrazov v slovenskem jeziku, [https://transakcija.si/t-prirocnik/ Priročnik o tranziciji]<ref>{{Navedi splet|title=t-priročnik: spletni priročnik o tranziciji|url=https://transakcija.si/t-prirocnik/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US|archive-date=2023-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20231215170831/https://transakcija.si/t-prirocnik/|url-status=dead}}</ref> za transspolne osebe v Sloveniji, [https://transakcija.si/medijski-prirocnik/ Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti]<ref>{{Navedi splet|title=Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti|url=https://transakcija.si/medijski-prirocnik/|accessdate=2023-12-15|language=sl-SI}}</ref> ter serija letnih kulturno-izobraževalnih festivalov [https://transakcija.si/category/transformacije/ TransFormacije]<ref>{{Navedi splet|title=#transformacije Archives|url=https://transakcija.si/category/transformacije/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US|archive-date=2023-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20231215170828/https://transakcija.si/category/transformacije/|url-status=dead}}</ref> in strokovnih posvetov TransMisija<ref>{{Navedi splet|title=#transmisija Archives|url=https://transakcija.si/category/transmisija/|website=TransAkcija|accessdate=2023-12-15|language=en-US|archive-date=2023-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20231215170831/https://transakcija.si/category/transmisija/|url-status=dead}}</ref>. === Decentralizacija LGBT+ aktivizma === Leta 2019 je bila v Mariboru organizirana prva parada ponosa v Sloveniji izven Ljubljane. V organizaciji MKC Maribor - Maribor Pride je parada ponosa v Mariboru nato potekala tudi v letih 2021, 2022 in 2023. Leta 2019 je začela na Koroškem neformalno delovati skupina, ki se je kasneje v letu 2020 formalizirala kot Zavod Koroška Pride - center za razvoj enakopravnosti. Zavod je v letu 2020 organiziral prvo parado ponosa na slovenskem podeželju - na Koroškem, sledeč s paradami ponosa v letih 2021, 2022 in 2023 ter drugimi aktivnostmi za promocijo LGBT+ aktivizma na slovenskem podeželju. Leta 2023 se je v Pomurju formaliziralo društvo Fršlus. == Družbene razmere == === Gejevska kultura === V [[Ljubljana|Ljubljani]] obstaja veliko za geje prijaznih klubov in barov. Začenši z le nekaj se njihovo število iz leta v leto povečuje. [[Klub K4]] v Ljubljani enkrat na mesec (v soboto) organizira žur za geje in lezbijke (K4 ROZA). Kluba [[Factory]] in [[Bolivar]] gostujeta žure, namenjene gejem in lezbijkam, ki jih organizira skupina Jing Jang. Žuri tam običajno potekajo enkrat mesečno. Drugi za geje prijazni bari in klubi v Ljubljani so [[Lan]], [[Tiffany]] in [[Galerija]].{{Navedi vir}} === Skladbe v slovenščini, povezane s tematiko LGBT+ === <gallery> Slika:Jakob kapus bumerang.jpg|Videospot pesmi ''Bumerang'' pevca [[Jakob Kapus|Jakoba Kapusa]] prikazuje različne fetiše in subkulture, med drugim tudi [[Transvestit|transvestita]], [[Twink (gejevski sleng)|twinka]] in [[Hunk|hunka]]. Slika:Saša lendero mamma mia.png|[[Saša Lendero]] v pesmi ''Mamma Mia'' poje o tem, kako se je nesrečno zagledala v geja. Slika:Omar Naber Sladek strup gej poljub.png|V videospotu pesmi ''Sladek strup'' pevca [[Omar Naber|Omarja Naberja]] lahko opazimo poljub med igralcem (Omarjem) in režiserjem. Slika:Vauks vseh skrivnosti se ne izda.jpg|[[Vauks]] v svoji pesmi ''Vseh skrivnosti se ne izda'' poje o dolgoletnem prijatelju, ki mu razkrije, da je gej, in o stiski, ki jo je zaradi tega preživljal Slika:Marlenna ona je kurva challe salle.png|V videospotu pesmi Challeta Salleta z naslovom ''Ona je kurva'' nastopa [[kraljica preobleke]] [[Marlenna]]. Slika:Tipi so pičke lgbt.png|[[Smrt boga in otrok]] v videospotu pesmi ''Tipi so pičke'' prikazujejo strastno poljubljanje med moškima. Slika:Natalija Verboten - poroka.png|V videospotu pesmi ''Lepa na pogled'' pevke [[Natalija Verboten|Natalije Verboten]], ki je bil posnet v [[Zgornja Kungota|Zgornji Kungoti]], pevkinem rodnem kraju, se pevka poroči z žensko. </gallery> === Nasilje do skupnosti LGBT+ === Številni primeri izrazitega nasilja do gejev se pojavljajo po vsej Sloveniji, najodmevnejši se je zgodil 25. julija 2009 v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer so se v lokalu Open Cafe, enem izmed znanih ljubljanskih gej barov, trije mlajši zamaskirani moški z [[Bakla|baklami]] znesli nad lokal in celo telesno poškodovali ljudi, pri čemer je bil ranjen tudi gejevski aktivist [[Mitja Blažič]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/napadalci-na-open-cafe-oprani-krivde.html|title=Napadalci na Open Cafe oprani krivde|work=Delo |accessdate=2017-03-27}}</ref> Leta 2007 je bilo v [[Maribor|Mariboru]] več posameznikov pretepenih med [[Parada ponosa|parado ponosa]], in sicer so bili krivci mlajši moški.{{Navedi vir}} ===Parada ponosa 2023=== 17. junija 2023 je v Ljubljani potekala vsakoletna parada ponosa, ki se je začela v avtonomni coni [[Metelkova]], se nadaljevala po [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykovi cesti]], mimo [[Bavarski dvor|Bavarskega dvora]] in se zaključila na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]], kjer so potekali govori in koncert glasbenice [[Masayah]]. Udeležilo se je je približno 3500 udeležencev, med njimi tudi predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]], ki je udeležence nagovorila. Dogodek je potekal pod geslom »Več skupnosti, en boj« in je pomenil vrhunec vrste večdnevnih festivalskih dogodkov, ki so poudarjali pozive k [[solidarnost]]i in skupnemu boju za človekovo [[dostojanstvo]] po vsem svetu.{{refn|group=opombe|Nagovor Musarjeve: »[[Ponos]] je močno čustvo, ki lahko spodbudi pozitivne spremembe. Ko ljudje stopijo na ulice s ponosom in [[samozavest]]jo, kažejo ostalim, da je sprejemanje ključnega pomena in da je [[ljubezen]] tisto gibalo, ki nas bogati in dela boljše, dobre, plemenite. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je, čista in preprosta. Ljubezen je voda življenja.« in »Parada ponosa je več kot le barvit dogodek in mavrične zastave. Je izraz zavzemanja za človekovo dostojanstvo. Je protest z jasnim sporočilom, da je vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave.«<ref>{{navedi novice | title = To se je v Ljubljani dogajalo na dan Parade ponosa | author = N. Š. |date = 17. junij 2023 | url = https://www.zurnal24.si/slovenija/ljubljana-napad-na-dan-parade-ponosa-407671 | publisher = Žurnal24.si}}</ref>}} Med parado in po njej so se udeleženci soočali z grožnjami, nasiljem, žalitvami, [[zažig zastave|zažiganjem zastav]] in uničevanjem zasebne lastnine. Neznani storilec je vrgel steklenico v okno lokala [[Pritličje]], kjer je bila izobešena [[mavrična zastava]]. Člani podmladka [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS) [[Janez Janša|Janeza Janše]] so skušali udeležence parade izzivati s svetopisemskimi argumenti, da »obstajata samo dva [[Biološki spol|spola]]«. [[Zala Klopčič]], aktivistka in vplivnica, je na ulici trdila, da je Bog ustvaril ljudi po svoji podobi, pri čemer se je sklicevala na moške in ženske, druge spolne identitete pa naj bi bile [[propaganda]]. Posamezniki, povezani s podmladkom SDS, so v objavah na [[družbeno omrežje|družbenih omrežjih]] izražali proti-LGBTIQ+ pogled, drugi, med njimi nekdanji vodja podmladka SDS Dominik Štrakl in [[Urban Purgar]], vidna osebnost, povezana z [[identitarci|identitarnim gibanjem]], pa so objavili protisemitske in homofobne komentarje. Podmladek SDS je trdil, da je žrtev nestrpnosti skupnosti LGBTIQ+, ter uporabljal taktiko projiciranja lastnega ravnanja na druge. Med parado ponosa so ljubljanski policisti prejeli prijavo o neznanem osumljencu, ki je fizično napadel dve osebi in ju lažje poškodoval.<ref name="Mladina">{{navedi novice |title=»Samo dva spola« / Nasilje in nestrpnost na Paradi ponosa |author=Dr. Boris Vezjak |date=19. junij 2023 |work=Mladina |url=https://www.mladina.si/225499/samo-dva-spola-nasilje-in-nestrpnost-na-paradi-ponosa/ |accessdate=2023-06-19}}</ref> [[Katja Sešek]], predstavnica [[Parada ponosa (društvo)|društva Parada ponosa]], je za [[Radio Slovenija]] povedala, da takšne sovražnosti ni bilo že več let. [[Mitja Blažič]], dolgoletni aktivist in prejšnja žrtev podobnih napadov, je številne primere nasilja, homofobije in transfobije med Parado ponosa izpostavil kot neprimerljive in zaskrbljujoče.{{refn|group=opombe|Blažičeva izjava:»Razbito steklo v Pritličju, mulci na motorjih kričijo ‘jebem vam mater pedersku’, pretepena punca z mavrično zastavo na Bavarcu, skupina mladih z dvignjenimi sredinci prav tam, protestniki anti-LGBT kampanje podmladka SDS na [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenski]], novice o verbalnem in fizičnem nasilju na socialnih omrežjih vso noč, zažgane mavrične zastave, javno priznanje t. i. [[Rumeni jopiči|Rumenih jopičev]], da so organizirali napade na udeleženke_ce parade … toliko nasilnih [[homofobija|homofobnih]] in [[transfobija|transfobnih]] prizorov na Ljubljana Pride in toliko policije nisem videl od 2001, ko smo prvič korakali. Zlovešč občutek me je spremljal ves večer in prvič sem si z obraza zbrisal mavrico, ko sem odhajal s Kongresnega. To se meni ne zdi naključje.«<ref name="Mladina"/>}} Varuh človekovih pravic [[Peter Svetina]], predsednica Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]] in predsednica Pirc Musar so obsodili dejanja nestrpnosti in nasilja ter poudarili pomen spoštovanja [[človekove pravice|človekovih pravic]] in [[svoboda izražanja|svobode izražanja]] [[spolna usmerjenost|spolne usmerjenosti]]. Policija v zvezi s prireditvijo preiskuje prijave fizičnih napadov, tatvin in kršitev javnega reda in miru. Nasilje je 20. junija obsodil tudi predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-premier-robert-golob-obsodil-nasilje-na-sobotni-paradi-ponosa/ |title=Tudi premier Robert Golob obsodil nasilje na sobotni paradi ponosa |date=20. junij 2023 |work=N1info}}</ref> Predsednik vodilne opozicijske stranke (SDS) [[Janez Janša]] in Janševa stranka se na incidente niso odzvali. O dogodkih sta molčala tudi ministrica za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan]] in minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]].<ref>{{navedi novice |title=Parada ponosa: Udeleženci priča grožnjam, nasilju, žalitvam, zažigu zastav |author=STA |date=19. junij 2023 |work=Dnevnik |url=https://www.dnevnik.si/1043026380 |accessdate=2023-06-19 |archive-date=2023-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620114117/https://www.dnevnik.si/1043026380 |url-status=dead }}</ref><ref name="Mladina" /> === Grafiti za in proti LGBT+ === Po Sloveniji, zlasti v večjih mestih, lahko najdemo različne grafite, ki tako ali drugače omenjajo tematiko LGBT+. Razmah so doživeli zlasti v času pred [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Referendumom o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boju-proti-sovraznim-grafitom-s-sprejem-v-roki-lahko-iz-ubiti-hitro-nastane-ljubiti/369837|title=V boju proti sovražnim grafitom: s sprejem v roki lahko iz ubiti hitro nastane ljubiti|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-29}}</ref> === Javno izražanje LGBT+ === V Sloveniji le redko kdaj srečamo neheteroseksualen par, ki se drži za roke, poljublja ali kako drugače očitno izkazuje naklonjenost v javnosti. Pogostejša so taka izražanja s strani lezbičnih parov, do katerih je v Sloveniji nekoliko manj stigme kot do gejevskih parov.{{Navedi vir}} <gallery> Slika:Peter prevc žiga papež poljub.jpeg|[[Žiga Papež]] (Papster) je v Planici skočil na ciljno ravnino in [[Peter Prevc|Petru Prevcu]] ukradel poljub. Za svoje početje ni bil sankcioniran. </gallery> == Reklame z LGBT+ vsebino == {{Brez virov|Razdelek}}<gallery widths="170" heights="170"> Slika:Radenska LGBT reklama.png|V [https://www.youtube.com/watch?v=s_v9gSaxXlo TV reklami] za Radensko fanta rečeta, "rad imam ... fante," in dekleti rečeta "rada imam ... punce". Slika:Hitradio center lgbt naslovnica reklama.png|Reklamni plakat [[Hitradio Center]] (2017) na križišču Tržaške, Aškerčeve in Bleiweisove ceste v Ljubljani, ki prikazuje gejevski par, je prva tovrstna reklama na tako obljudenem mestu. Slika:Otto reklama.png|Reklamni pano za nedrček ponudnika Otto.si, na katerem se poljubljata dve ženski, je pritegnil marsikateri pogled pozimi 2018.{{Pojasni}} </gallery> == Povzemalna tabela == {| class="wikitable" style="margin-bottom: 10px;" | dekriminalizacija moških homoseksualnih dejanj | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1977) |- |ista privolitvena starost za istospolne in raznospolne | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1977) |- |zakoni proti diskriminaciji na delovnem mestu na podlagi spolne usmerjenosti | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1998) |- |zakoni proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti pri nudenju dobrin in storitev | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1998) |- |zakoni proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti na vseh ostalih področjih (vključno s posredno diskriminacijo in sovražnim govorom) | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (1998) |- | možnost registracije istospolne partnerske skupnosti | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2006–2017) |- | možnost sklenitve partnerske zveze | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2017) |- | posvojitev otroka svojega istospolnega partnerja | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- | priznanje v tujini opravljene skupne posvojitve otroka s strani istospolnega para | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- |možnost proste vključitve v vojsko za geje in lezbijke | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- |pravica do pravne spremembe pripisanega spola (ob ugotovljeni [[Disforija spola|disforiji spola]])<ref>{{Navedi revijo|title=Sprememba spola v Sloveniji|last=Weber|first=Nana|date=April 25, 2013|journal=Pravna praksa|publisher=GV Založba|issue=16-17|language=slovenščina|issn=0352-0730}} </ref> | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] |- | dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske, ki niso v zvezi z moškim | [[Slika:X_mark.svg|17x17_pik|No]] |- |prepoved spreobrnitvene terapije za mladoletnike LGBT | [[Slika:X_mark.svg|17x17_pik|No]] |- | nadomestno materinstvo za istospolne (in raznospolne) pare | [[Slika:X_mark.svg|17x17_pik|No]] |- |možnost darovanja krvi kot [[Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi|MSM]]<!-- V pravilniku darovanja krvi sicer piše, da MSM-i ne smejo darovati krvi, vendar pa se vprašalnik, ki ga darovalec izpolni pred darovanjem, zanaša samo na resnicoljubnost. Torej če si MSM in se zlažeš, lahko daruješ kri. Seveda pa je to odsvetovano. --> | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2022) |- | skupna posvojitev otroka s strani istospolnega para | [[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2022) |- |možnost sklenitve istospolne zakonske zveze |[[Slika:Yes_check.svg|15x15_pik|Yes]] (2022) |} == Opombe == {{sklici|group=opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pravice LGBT v Evropi]] * [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji]] [[Kategorija:LGBT v Sloveniji]] [[Kategorija:Človekove pravice v Sloveniji]] [[Kategorija:Pravice LGBT|Slovenija]] ne5043wuj1cmxvkzpnl1k95sp7z3mij 0 425174 6732444 6075562 2026-08-07T19:54:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nataša Živković''', [[slovenci|slovenska]] [[umetnica]], * [[9. april]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]] Nataša Živković je vsestranska odrska umetnica, ki od leta 2000 ustvarja na različnih področjih uprizoritvenih umetnosti, v sodobnem plesu, gledališču, performansu in tudi v filmu. Je samozaposlena v kulturi in deluje kot plesalka, igralka, koreografinja tako na institucionalni kot na alternativni sceni v neodvisnih produkcijah<ref name="mesto zensk">{{navedi splet|url=http://www.cityofwomen.org/sl/content/umetnica/natasa-zivkovic|title=o umetnici, Mesto žensk|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|format=|work=|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011225843/http://www.cityofwomen.org/sl/content/umetnica/natasa-zivkovic|url-status=dead}}</ref>. Poleg ustvarjalnega dela je aktivna tudi kot mentorica in pedagoginja: uči balet in sodobni ples ter z zavodom Bunker sodeluje pri projektu Igrišče za gledališče, ki se posveča kulturno-umetnostni vzgoji v izobraževanju.<ref name="link">{{navedi splet |url=http://www.igriscezagledalisce.si/ |title=Igrišče za gledališče |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date=2016-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005224959/http://www.igriscezagledalisce.si/ |url-status=dead }}</ref> Po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani je leta 2009 diplomirala na oddelku za Francoski jezik in oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo na Univerzi v Ljubljani. Neformalno izobrazbo na področju sodobnega plesa je pridobivala na delavnicah v tujini in doma, med drugim s koreografi: [[Maja Delak]], [[Mala Kline]], [[Iztok Kovač]], [[Wendy Houston]], [[Jacqui Carroll]] & [[John Nobbs]], [[Iñaki Azpillaga]], [[Anne-Marie Blink]], [[Lisa Nelson]], [[Mark Tompkins]], [[Martin Kilvady]] & [[Les Slovaks]], [[Xavier Le Roy]], [[Loïc Touzé]], [[Matija Ferlin]], [[Claudia Fancello]] etc. Leta 2006 je bila štipendistka DanceWEBa na referenčnem mednarodnem festivalu ImpulsTanz, Dunaj. == Nagrade in priznanja == Leta 2010 je bila prejemnica nagrade ZLATA PTICA, ki jo podeljuje Liberalna akademija za dosežke na področju uprizoritvenih umetnosti.<ref name="mladina">{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/50653/natasa-zivkovic-plesalka-in-igralka/ |title= Nataša Živković, Mladina |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> == Avtorske predstave == Poleg številnih vlog, koreografij, sodelovanj in soavtorstev je tudi avtorica treh celovečernih predstav:<ref name="skiemanat">{{navedi splet |url= http://ski.emanat.si/natasa-zivkovic/|title= Živković, koreografski imenik |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> * 2014 ZAVOLJOOČETA (Cankarjev dom, Ljubljana. Produkcija: Via Negativa, Koprodukcija: Mesto Žensk)<ref name="via negativa">{{navedi splet |url=http://vntheatre.com/sl/projekti/nerazresljivo/zavoljooceta/ |title= Zavoljoočeta, Via Negativa |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> * 2010 TIHOŽITJE (Gledališče Glej, Ljubljana. Produkcija Via Negativa-Via Nova)<ref name="delo">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/kultura/oder/natasa-zivkovic-ko-ti-ves-zakaj-si-na-odru-ve-to-tudi-gledalec.html |title= Intervju, Delo |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date= 2016-10-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161011224324/http://www.delo.si/kultura/oder/natasa-zivkovic-ko-ti-ves-zakaj-si-na-odru-ve-to-tudi-gledalec.html |url-status= dead }}</ref> * 2009 PRVA LJUBEZEN, DRUGIČ (Preboleti Naceta Junkarja) – avtorski prvenec, Cankarjev dom, Lj. Produkcija: Mesto Žensk, koprodukcija: Cankarjev dom<ref name="članek Siol">{{navedi splet |url= http://siol.net/trendi/kultura/natasa-zivkovic-morda-je-zdaj-cas-da-smo-malo-tiho-39415|title= članek, SiolNET |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * Pregled ostalih soavtorskih in skupinskih del v [http://ski.emanat.si/natasa-zivkovic/ Koreografskem imeniku] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Živković, Nataša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] hbx1hm9lc9iucha64a6pq5gs1c1rls1 0 425408 6732595 6645748 2026-08-08T06:23:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732595 wikitext text/x-wiki ''Za miniserijo glej [[Pesem ptic trnovk (miniserija)]].'' {{Infopolje Knjiga | name = ''Pesem ptic trnovk'' | image = [[Slika:Pesem_ptic_trnovk.jpg|300px]] | image_caption = Naslovnica prvega slovenskega prevoda knjige (ki je izšel v dveh delih). | author = [[Colleen McCullough]] | title_orig = ''The Thorn Birds'' | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Avstralija]] | language = [[angleščina]] | publisher = Pomurska založba | release_date = 1977 | slo_pub_date = 1980 | subject = | genre = [[Duhovniški roman]] | media_type = | pages = 458 <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = | preceded_by = | followed_by = <!-- Klasifikacija --> | isbn = | oclc = | dewey = | congress = <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = | predmetne-oznake = | cobiss = }} '''''Pesem ptic trnovk''''' (v izvirniku ''The Thorn Birds'') je najbolje prodajan roman avstralske avtorice [[Colleen McCullough]] iz leta 1977. Večina zgodbe se dogaja na Droghedi, izmišljeni ovčji farmi v [[Avstralija|Avstraliji]]. Zgodba se vrti okoli družine Cleary in zajema obdobje od leta 1915 do 1969.<ref>{{Navedi knjigo|title=Pesem ptic trnovk|last=McCullough|first=Colleen|publisher=Pomurska založba|year=1984|isbn=|location=Murska Sobota|page=|cobiss=}}</ref> V Sloveniji je roman prvič izšel leta 1980 pri ''Pomurski založbi''. Izdali so ga v visoki nakladi 40000 izvodov. Ista založba ga je ponovno izdala leta 1984. Na tej izdaji sta na naslovnici glavna igralca iz miniserije, posnete po knjigi leto pred tem. Po svetu so roman prodali v 30 milijonih izvodih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/knjiga/umrla-je-collen-mccullough-avtorica-pesmi-ptic-trnovk.html|title=Umrla je Colleen McCullough, avtorica Pesmi ptic trnovk|date=29. 1. 2015|accessdate=23. 10. 2016|website=Delo|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150910153225/http://www.delo.si/kultura/knjiga/umrla-je-collen-mccullough-avtorica-pesmi-ptic-trnovk.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1983 je bila po romanu posneta televizijska miniserija v režiji [[Daryl Duke|Daryla Duka]]. Glavna igralca v njej sta bila [[Richard Chamberlain]] in [[Rachel Ward]]. Pesem ptic trnovk je postala druga najvišje ocenjena in priljubljena miniserija v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vseh časov takoj za serijo [[Korenine (serija)|Korenine]]. Prejela je 4 [[Zlati globus|zlate globuse]]. == Zgodba == Zgodba najprej predstavi Meghann "Meggie" Cleary, štiriletno deklico, ki živi na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] v začetku 20. stoletja. Njen oče je irski kmetijski delavec Paddy, mati pa aristokratska ženska Fee. Meggie je edina hči med samimi fanti. Čeprav je lep otrok, se mora za svoj položaj boriti med samimi starejšimi brati. Med njimi je njen najljubši najstarejši Frank, uporniški mladenič, ki se proti svoji volji uri za kovača in se po izgledu razlikuje od ostalih otrok. Paddy je reven, vendar ima bogato sestro Mary Carson, ki živi v Avstraliji na ogromnem ovčjem ranču, imenovanem ''Drogheda''. Nekega dne Paddy dobi sestrino pismo, ki mu ponuja službo na ''Droghedi''. Tam Meggie spozna Ralpha de Bricassarta, mladega, sposobnega in zelo ambicioznega duhovnika, ki so ga zaradi žalitve škofa kazensko premestili na majhno oddaljeno župnijo Gillanbone v bližini ''Droghede''. Ralph se je spoprijateljil z Mary v upanju, da bo svoje ogromno premoženje zapustila Katoliški cerkvi, s čimer bi se sam rešil izgnanstva. Ralph privlači Mary, ki tega niti ne skriva, vendar on nadaljuje s svojimi obiski pri njej. Medtem bdi nad Clearyevimi in kmalu vzame pod svojo zaščito Meggie, ki ji družina ne namenja dovolj pozornosti. Zaradi tega Ralph postane središče njenega življenja. Odnos Franka z očetom Paddyjem ni bil nikoli miren, medtem ko pa je od matere Fee dobival več pozornosti kot drugi otroci. Ko se nekega dne izkaže, da je Fee, ki je v svojih štiridesetih letih, spet noseča, se Frank in Paddy znova spreta. Slednjemu uide iz ust resnica: Frank ni njegov biološki sin. Fee je imela afero s poročenim politikom, s katerim je zanosila. Ko je bil Frank star 18 mesecev, je Feejin oče hčer poročil s Paddyjem. Fee je Franka imela raje od ostalih otrok zaradi podobnosti očetu, njeni izgubljeni ljubezni. Na Feejino in Meggijeno žalost Frank po tem dogodku zbeži in postane profesionalni boksar. Zatem Fee rodi najprej sina Hala, pozneje pa še dvojčka Jamesa in Patricka (Jims in Patsy), vendar kaže le malo zanimanja za otroke. Hal, Meggijin ljubljeni brat, kmalu umre. [[File:Pesem ptic trnovk 1984.JPG|thumb|left|Izdaja iz leta 1984, na naslovnici glavna igralca iz serije, Richard Chamberlain in Rachel Ward]] Po tem dogajanju se Meggie še bolj oklepa Ralpha, hkrati pa zori v svoji ženskosti. Mnogi, vključno z njima samima, se sprašujejo o tesnosti njunega odnosa. To opazi tudi Mary Carson, ki postane ljubosumna in kuje načrt za ločitev Ralpha in Meggie. Pri tem igra na Ralphovo šibko točko, njegovo skrito željo: visoko mesto v cerkveni hierarhiji. Skrivno napiše novo oporoko, kjer premoženja ne zapusti Paddyju, ampak imenuje Katoliško cerkev za glavno upravičenko in Ralpha za izvršitelja. Kljub temu je poskrbljeno tudi za družino Cleary – kakor dolgo bo živel kdo od njihovih potomcev, lahko bivajo na ''Droghedi''. Mary umre v noči po zabavi za njen 75. rojstni dan, kjer je največjo pozornost uživala njena nečakinja Meggie, ki je sedaj stara 17 let. Mary je uredila, da je njeno novo oporoko po njeni smrti najprej videl samo Ralph, ki se je tako moral odločiti med ljubeznijo do Meggie in svojimi ambicijami. Upravljanje z bogastvom, vrednim 13 milijonov funtov (v današnjih številkah 200 milijonov dolarjev), mu je zagotavljalo vzpon po cerkveni hierarhiji. Ralph se odloči za slednje. Odvetnik mu zgrožen zaman brani in s tem se začne Ralphov hiter vzpon. Pred odhodom pride do poljuba med njim in Meggie, ki ga ne more odvrniti od njegovih ambicij. Družino Cleary zatem doletijo novi udarci. Najprej izvejo, da je bil Frank obsojen na 30 let zapora zaradi umora. Nato pride do požara na ''Droghedi'' in smrti očeta Paddyja, ki ga ubije padlo drevo, ter njegovega sina Stuarta, ki ga ubije merjasec. Tri leta pozneje pride na ''Droghedo'' nov delavec Luke O'Neill, ki se zaljubi v Meggie. Kmalu se poročita in se odselita v North Queensland. Luke najde Meggie službo pri zakoncih Mueller, sam pa se zaposli kot pobiralec sladkornega trsa. Meggie je nesrečna, saj Luke ne kaže več toliko zanimanja ne zanjo ne za njuno hčer Justine, ki jo rodi v času bivanja pri Muellerjevih, s katerima se je spoprijateljila. Obišče jo Ralph, ki odhaja iz Avstralije v Rim. Po njegovem odhodu je Meggie še bolj nesrečna, zato se Muellerjeva odločita, da jo pošljeta na oddih na samoten otok. Ralph se v tem času vrne in se ji pridruži za nekaj dni. Vda se skušnjavi in po vrnitvi vsakega na svoj konec je Meggie noseča in odločena, da se loči od Luka in vrne na ''Droghedo''. Na ''Droghedi'' Meggie rodi Ralphovega sina, ki ga poimenuje Dane. Fee hitro spozna, čigav sin je v resnici otrok. Njen odnos z Meggie se izboljša. Otroka tako odraščata na ''Droghedi'', kjer živijo tudi Meggijini samski bratje. Po dolgem času jih obišče sedaj kardinal Ralph, ki tako prvič vidi Dana, vendar kljub očitni podobnosti ne ugotovi, da je njegov sin. Dane se odloči, da bo postal duhovnik, čemur Meggie odločno nasprotuje. Fee ji pove, da kar je ukradla Bogu, mora sedaj vrniti. Justine se odloči, da bo postala igralka in odpotuje v Anglijo, Dane pa skupaj s svojim mentorjem Ralphom, za katerega ne ve, da je njegov oče, v Rim. Justine in Dane se še bolj zbližata kot brat in sestra. Ralph in Dane predstavita Justine svojega prijatelja Rainerja, nemškega politika, s katerim se pozneje zaljubita. Dane je v Rimu posvečen v duhovnika, vendar Meggie ne pride na slovesnost. Po njej Dane odpotuje v Grčijo na počitnice, kjer umre med reševanjem utapljajoče se ženske. Meggie prosi Ralpha, naj uredi prevoz Danovega trupla na ''Droghedo'' in mu takrat prizna, da je njegov sin. Po pogrebu Ralph umre v Meggijinih rokah. Justine prekine zvezo z Rainerjem, vendar se po njegovem vztrajanju le odloči, da se poroči z njim. Mladoporočenca se odločita, da ne bosta živela na ''Droghedi''. == Osebe == * '''Meghann "Meggie" Cleary''' – Osrednji lik, edina hči v veliki družini sinov. V romanu jo spremljamo od otroštva do starosti. * '''Ralph de Bricassart''' – Meggijina prava ljubezen, čeden irski katoliški duhovnik, pozneje kardinal, Danov oče. * '''Padraic "Paddy" Cleary''' – Meggijin oče, dober in preprost irski kmet. * '''Fiona "Fee" Armstrong Cleary''' – Paddyjeva žena in Meggijina mati, nekoč aristokratska ženska. * '''Francis "Frank" Armstrong Cleary''' – Meggijin najstarejši in najljubši brat, nezakonski prvi (in najljubši) Feejin sin, Paddyjev pastorek. Postane profesionalni boksar. * '''Mary Elizabeth Cleary Carson''' – Paddyjeva izjemno bogata starejša sestra, dobrotnica Ralpha in lastnica Droghede. * '''Luke O'Neill''' – Meggijin mož v nesrečnem triletnem zakonu, Justinin oče. * '''Dane O'Neill''' – Sin Meggie in Ralpha, Meggie je v ponos in veselje, utone v Grčiji star 26 let. * '''Justine O'Neill''' – Hči Meggie in Luka, inteligentno in neodvisno dekle, postane igralka. * '''Luddie in Anne Mueller''' – Meggijina delodajalca v času zakona z Lukom, postanejo prijatelji za vse življenje. * '''Bob, Jack in Hughie Cleary''' – Meggijini starejši bratje, vsi podobni Paddyju, živijo neporočeni na Droghedi. * '''Stuart "Stu" Cleary''' – Meggijin brat, najbližnji po starosti, tih, spominja na mater. * '''Harold "Hal" Cleary''' – Meggijin mlajši ljubljeni brat, umre star 4 leta. * '''James in Patrick "Jims in Patsy" Cleary''' – Dvojčka, najmlajša Meggijina brata. * '''Rainer "Rain" Moerling Hartheim''' – Ralphov in Danov prijatelj, član Zahodonemškega parlamenta, Justinin mož. * '''Nadškof (pozneje kardinal) Vittorio di Contini-Verchese''' – Ralphov mentor, Rainerjev in Danov prijatelj. == Pomen naslova == Naslov romana se navezuje na staro legendo o ptici, ki poje slajše od kateregakoli drugega bitja, a samo enkrat v življenju. Ko zapusti gnezdo, išče trnov grm in se s prsmi nasadi na najdaljši in najostrejši trn. Med umiranjem zapoje najlepšo pesem v življenju in takrat potihne ves svet, da ji prisluhne. Tako poje, dokler se ji življenje ne izteče. Legenda tako pove, da to, kar je najboljše in najlepše, dosežemo le za ceno velike bolečine. == Viri == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Pesem ptic trnovk (miniserija)]] [[Kategorija:Avstralski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1977]] [[Kategorija:Duhovniški romani]] {{normativna kontrola}} as0v3o0vjm2gt1df7kbj1cfmwykgr8h 0 426299 6732716 6624042 2026-08-08T10:22:40Z Anzet 118843 6732716 wikitext text/x-wiki '''17. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal med 10. in 24. novembrom 2006 v Ljubljani s projekcijami v Cankarjevem domu (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kinodvoru, Kinoklubu Vič in Kinu Komuna. Festival je zadnjič vodila dolgoletna programska direktorica Jelka Stergel. Predvajanih je bilo 112 različnih filmov. Otvoritvena filma sta bila ''Transilvanija'' Tonyja Gatlifa in kratki ''Poljub'' Boštjana Hladnika, zaključna pa ''Režiser porok'' Marca Bellocchia in kratki ''Potepuški čevlji'' Jackie Oudney.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/zmagoviti-zgodbi-o-drugacnosti/148354 |title=Zmagoviti zgodbi o drugačnosti |accessdate=23. 11. 2016 |date=24. 11. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=domov |title=Gledalce in žirije je prepričala drugačnost |accessdate=25. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174529/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=domov |url-status=dead }}</ref> ==Nagrade== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Nagrada !! Film<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/o173564 |title=Vodomec danski režiserki Annetti K. Olesen |accessdate=22. 11. 2016 |date=24. 11. 2006 |format= |work=Delo |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122220655/http://www.delo.si/clanek/o173564 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=pressreleases |title=Sporočilo medijem 16 |accessdate=2. 11. 2014 |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308193703/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=pressreleases |url-status=dead }}</ref> !! Režiser !! Žirija<ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=News |title=Aktualne novice in obvestila |accessdate=25. 11. 2016 |date=17. 11. 2006 |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174718/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=News |url-status=dead }}</ref> !! Sklop |- | vodomec || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|GBR}} ''1:1 (Ena proti ena) / 1:1 (En til en)'' || Annette K. Olesen || rowspan="2"|<small>Jay Jeon, Ana Maria Percavassi, Marjan Strojan</small> || rowspan="2"|Perspektive |- | vodomec − posebna omemba || {{flagicon|DEU}} ''Namizni tenis / Pingpong'' || Matthias Luthardt |- | nagrada FIPRESCI || {{flagicon|HUN}} ''Bele dlani / Fehér tenyér'' || Szabolcs Hajdu || <small>Janine Euvrard, Janusz Wroblewski, Damir Radić</small> || Jug–jugovzhodno |- | zlati kolut || {{flagicon|IRE}}{{flagicon|GBR}} ''Zajtrk na Plutonu / Breakfast on Pluto'' || Neil Jordan || <small>občinstvo</small> || Obzorja |- | nagrada Amnesty International || {{flagicon|IRN}} ''Ofsajd / Offside'' || Jafar Panahi || <small>Hans van Gerven, Aleksandar Manić, Hanna Slak</small> || 12 filmov na temo človekovih pravic |} * vodomec: nagrada mednarodne žirije, ki jo generalni pokrovitelj Mobitel podeli režiserju najbolje ocenjenega filma iz sekcije Perspektive * zlati kolut: nagrada občinstva, za katero tekmujejo filmi iz kategorije Obzorja in ki pomeni odkup filma * FIPRESCI: nagrada mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev * nagrada Amnesty Internaitonal: nagrada za najboljši film na temo človekovih pravic<ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=nagrade |title=Nagrade |accessdate=25. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174716/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=nagrade |url-status=dead }}</ref> ;Glasovanje občinstva Prejemnika zlatega koluta izbira občinstvo med filmi v sekciji Obzorja. Gledalci so lahko glasovali z glasovalnimi lističi ob odhodu iz dvorane ali pa preko mobilnih telefonov. Filme so ocenjevali z ocenami 1–5. {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%; text-align:center" |- ! colspan="3"|Glasovanje občinstva<ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=glasovanje |title=Glasovanje |accessdate=25. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126001343/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=glasovanje |url-status=dead }}</ref> |- ! <small>Mesto</small> !! Film !! Ocena |- | 1. || '''''Zajtrk na Plutonu''''' || 4,7 |- | 2. || ''Pri belem dnevu'' || 4,68 |- | 3. || ''Vitus'' || 4,65 |- | 4. || ''Tako lepa dežela'' || 4,6 |- | 5. || ''Ohcet'' || 4,56 |- | 6. || ''Hokejska zvezda'' || 4,55 |- | 7. || ''Veter, ki trese ječmen'' || 4,53 |- | 8. || ''Hiša na sipini'' || 4,49 |- | 8. || ''Kronika pobega'' || 4,49 |- | 10. || ''Zver v srcu'' || 4,44 |- | 11. || ''Za ljubi kruhek'' || 4,32 |- | 12. || ''Nekakšna sreča'' || 4,29 |- | 13. || ''Rubežnik'' || 4,24 |- | 14. || ''Predlog'' || 4,23 |- | 15. || ''Postopanje'' || 4,18 |- | 16. || ''Ne boli me'' || 4,11 |- | 17. || ''Isabella'' || 3,97 |- | 18. || ''Rdeča cesta'' || 3,9 |- | 19. || ''Zimsko potovanje'' || 3,82 |- | 20. || ''Mali rdeči cvetovi'' || 3,81 |- | 21. || ''Družinski prijatelj'' || 3,79 |- | 22. || ''Podnebje'' || 3,57 |- | 23. || ''Popolni par'' || 2,66 |- | 24. || ''Odete'' || 2,65 |} ==Festivalski sklopi== * Perspektive: uradni tekmovalni program za nagrado vodomec * Obzorja: tekmovalni program za nagrado občinstva (zlati kolut) * Predpremiere * Fokus: Francija * Proti vetru * Ekstravaganca * Jug jugovzhod: za nagrado mednarodne kritike FIPRESCI * Dokumentarni filmi * Posebni poklon: Marco Bellocchio * Izbor kratkih filmov ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''1:1 (En til en) <small>/ 1:1 (One to One)</small>'' || 1:1 (Ena proti ena) || Annette K. Olesen || style="text-align:center"|{{flagicon|DNK}}{{flagicon|GBR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>dan.</small> |- | 2. || ''Ahlaam'' || Ahlam || Mohamed Al-Daradji || style="text-align:center"|{{flagicon|IRQ}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|NLD}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>arab.</small> |- | 3. || ''Legături bolnăvicioase <small>/ Love Sick</small>'' || Bolna ljubezen || Tudor Giurgiu || style="text-align:center"|{{flagicon|ROU}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>rom.</small> |- | 4. || ''Candy'' || Candy || Neil Armfield || style="text-align:center"|{{flagicon|AUS}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''Hong yan (红颜 ) <small>/ Dam Street</small>'' || Cesta čez jez || Li Yu || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|FRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | 6. || ''Cómo pasan las horas <small>/ The Hours Go By</small>'' || Ko ure minevajo || Inés de Oliveira Cézar || style="text-align:center"|{{flagicon|ARG}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 7. || ''Kargaran mashghoole karand <small>/ Men at Work</small>'' || Ljudje pri delu || Mani Haghighi || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 8. || ''En soap <small>/ A Soap</small>'' || Milo || Pernille Fischer Christensen || style="text-align:center"|{{flagicon|DNK}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>dan.</small> |- | 9. || ''Mistrz <small>/ The Master</small>'' || Mojster || Piotr Trzaskalski || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>polj./rus.</small> |- | 10. || ''Pingpong'' || Namizni tenis || Matthias Luthardt || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 11. || ''Wristcutters: A Love Story'' || Picerija kamikaze || Goran Dukić || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 12. || ''Be ahestegi... <small>/ Gradually...</small>'' || Postopoma || Maziar Miri || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 13. || ''Changement d'adresse <small>/ Change of Address</small>'' || Sprememba naslova || Emmanuel Mouret || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 14. || ''Uro'' || Uro || Stefan Faldbakken || style="text-align:center"|{{flagicon|NOR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nor.</small> |- | 15. || ''Mutual Appreciation'' || Vzajemno občudovanje || Andrew Bujalski || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 16. || ''Zaman mi-istad <small>/ Time Froze</small>'' || Zamrznjen čas || Ali Reza Amini || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 17. || ''Bye Bye Berlusconi!'' || Zbogom, Berlusconi! || Jan Henrik Stahlberg || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |} ===Obzorja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''L'amico di famiglia <small>/ The Family Friend</small>'' || Družinski prijatelj || Paolo Sorrentino || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Casa de areia <small>/ The House of Sand</small>'' || Hiša na sipini || Andrucha Waddington || style="text-align:center"|{{flagicon|BRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>port.</small> |- | 3. || ''Maurice Richard <small>/ The Rocket</small>'' || Hokejska zvezda || Charles Binamé || style="text-align:center"|{{flagicon|CAN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>fr./angl.</small> |- | 4. || ''Isabella'' || Isabella || Pang Ho-Cheung || style="text-align:center"|{{flagicon|HKG}}{{flagicon|CHN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>kant.</small> |- | 5. || ''Crónica de una fuga <small>/ Chronicle of an Escape</small>'' || Kronika pobega || Israel Adrián Caetano || style="text-align:center"|{{flagicon|ARG}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 6. || ''Kan shang qu hen mei <small>/ Little Red Flowers</small>'' || Mali rdeči cvetovi || Zhang Yuan || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|ITA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | 7. || ''Mne ne bolno <small>/ It Doesn't Hurt</small>'' || Ne boli me || Aleksej Balabanov || style="text-align:center"|{{flagicon|RUS}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>rus.</small> |- | 8. || ''Štestí <small>/ Something Like Happiness</small>'' || Nekakšna sreča || Bohdan Sláma || style="text-align:center"|{{flagicon|CZE}}{{flagicon|DEU}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>češ.</small> |- | 9. || ''Odete <small>/ Two Drifters</small>'' || Odete || João Pedro Rodrigues || style="text-align:center"|{{flagicon|PRT}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>port.</small> |- | 10. || ''Die Bluthochzeit <small>/ The Wedding Party</small>'' || Ohcet || Dominique Deruddere || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|BEL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 11. || ''Iklimler <small>/ Climates</small>'' || Podnebje || Nuri Bilge Ceylan || style="text-align:center"|{{flagicon|TUR}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>tur.</small> |- | 12. || ''Un couple parfait <small>/ A Perfect Couple</small>'' || Popolni par || Nobuhiro Suwa || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|JPN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 13. || ''Slumming'' || Postopanje || Michael Glawogger || style="text-align:center"|{{flagicon|AUT}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 14. || ''The Proposition'' || Predlog || John Hillcoat || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|AUS}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 15. || ''Alla luce del sole <small>/ Come Into the Light</small>'' || Pri belem dnevu || Roberto Faenza || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 16. || ''Red Road'' || Rdeča cesta || Andrea Arnold || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 17. || ''Komornik <small>/ The Collector</small>'' || Rubežnik || Feliks Falk || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>polj.</small> |- | 18. || ''Eize makom nifla <small>/ What a Wonderful Place</small>'' || Tako lepa dežela || Eyal Halfon || style="text-align:center"|{{flagicon|ISR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>filip./hebr./rus./angl.</small> |- | 19. || ''The Wind That Shakes the Barley'' || Veter, ki trese ječmen || Ken Loach || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRL}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|ESP}}{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 20. || ''Vitus'' || Vitus || Fredi M. Murer || style="text-align:center"|{{flagicon|CHE}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 21. || ''El Khoubz el hafi <small>/ For Bread Alone</small>'' || Za ljubi kruhek || Rachid Benhadj || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|MAR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>arab.</small> |- | 22. || ''Breakfast on Pluto'' || Zajtrk na Plutonu || Neil Jordan || style="text-align:center"|{{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 23. || ''Winterreise <small>/ Winter Journey</small>'' || Zimsko potovanje || Hans Steinbichler || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem./angl.</small> |- | 24. || ''La Bestia nel cuore <small>/ Don't Tell</small>'' || Zver v srcu || Cristina Comencini || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ESP}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Il caimano <small>/ The Caiman</small>'' || Aligator || Nanni Moretti || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Babel'' || Babilon || Alejandro González Iñárritu || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl./špan./jap./arab.</small> |- | 3. || ''Knallhart <small>/ Tough Enough</small>'' || Brutalna mularija || Detlev Buck || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 4. || ''Direktøren for det hele <small>/ The Boss of It All</small>'' || Glavni šef || Lars von Trier || style="text-align:center"|{{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|GER}}{{flagicon|ISL}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>dan./isl./angl./rus.</small> |- | 5. || ''Thank You For Smoking'' || Hvala, ker kadite || Jason Reitman || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 6. || ''Me and You and Everyone We Know'' || Jaz in ti in vsi, ki jih poznava || Miranda July || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 7. || ''Colour Me Kubrick: A True...ish Story'' || Jaz, Kubrick || Brian W. Cook || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|FRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Jindabyne'' || Jindabyne || Ray Lawrence || style="text-align:center"|{{flagicon|AUS}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 9. || ''Quando sei nato non puoi piu nasconderti<br><small>/ Once You're Born You Can No Longer Hide</small>'' || Ko si rojen, se ne moreš več skriti || Marco Tullio Giordana || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 10. || ''Fast Food Nation'' || Narod hitre prehrane/Zašpehan narod || Richard Linklater || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 11. || ''Wu ji (無極)<small>/ The Promise</small>'' || Obljuba || Chen Kaige || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|KOR}}{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | 12. || ''Offside'' || Ofsajd || Jafar Panahi || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 13. || ''Das Parfum – Die Geschichte eines Mörders<br><small>/ Parfume: The Story of a Murderer</small>'' || Parfum || Tom Tykwer || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ESP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 14. || ''The Road to Guantanamo'' || Pot v Guantanamo || Michael Winterbottom, Mat Whitecross || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl./arab.</small> |- | 15. || ''Revolver'' || Revolver || Guy Ritchie || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl./mand.</small> |- | 16. || ''Shortbus'' || Shortbus || John Cameron Mitchell || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 17. || ''The Libertine'' || Strup za ženske || Laurence Dunmore || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 18. || ''La tigre e la neve <small>/ The Tiger and the Snow</small>'' || Tiger in sneg || Roberto Benigni || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 19. || ''[[Vrni se|Volver]] <small>/ Return</small>'' || Vrni se || [[Pedro Almodóvar]] || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>šp.</small> |} ===Fokus: Francija=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''13 Tzameti <small>/ 13 Thirteen</small>'' || 13 Trinajst || Géla Babluani || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GEO}} || 2005 || rowspan="5" style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 2. || ''Camping sauvage <small>/ Wild Camp</small>'' || Divje kampiranje || Christophe Ali, Nicolas Bonilauri || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2005 |- | 3. || ''Indigenes <small>/ Days of Glory</small>'' || Domorodci || Rachid Bouchareb || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|MAR}}{{flagicon|ALG}}{{flagicon|BEL}} || 2006 |- | 4. || ''Flandres <small>/ Flanders</small>'' || Flandrija || Bruno Dumont || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 |- | 5. || ''Fauteuils d'orchestre <small>/ Orchestra Seats</small>'' || Parter || Danièle Thompson || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 |- | 6. || ''Transylvania'' || Transilvanija || Tony Gatlif || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>fr./rom.</small> |} ===Proti vetru=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Laitakaupungin valot <small>/ Lights in the Dusk</small>'' || Luči v temi || Aki Kaurismäki || style="text-align:center"|{{flagicon|FIN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>fin.</small> |- | 2. || ''Mala Noche'' || Mala Noche || Gus Van Sant || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 1985 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 3. || ''Yihe yuan <small>/ Summer Palace</small>'' || Poletna rezidenca || Lou Ye || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>kit.</small> |- | 4. || ''Police Beat'' || Policajevo območje || Robinson Devor || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''A Prairie Home Companion'' || Radijski šov || Robert Altman || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 6. || ''Zui hao de shi guang <small>/ Three Times</small>'' || Trikrat || Hou Hsiao-hsien || style="text-align:center"|{{flagicon|TWN}}{{flagicon|FRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mand./tajv.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Gwoemul <small>/ The Host</small>'' || Gostitelj || Bong Joon-ho || style="text-align:center"|{{flagicon|KOR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>kor.</small> |- | 2. || ''Survive Style 5+'' || Način preživetja 5+ || Gen Sekiguči || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |- | 3. || ''Taxidermia'' || Taxidermija || György Pálfi || style="text-align:center"|{{flagicon|HUN}}{{flagicon|AUT}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>madž.</small> |- | 4. || ''46-okunen no koi <small>/ Big Bang Love: Juvenile A</small>'' || Veliki pok ljubezni || Takaši Miike || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |- | 5. || ''Hak se wui <small>/ Election</small>'' || Volitve || Johnnie To || style="text-align:center"|{{flagicon|HKG}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>kant.</small> |} ===Jug jugovzhod=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Fehér tenyér <small>/ White Palms</small>'' || Bele dlani || Szabolcs Hajdu || style="text-align:center"|{{flagicon|HUN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>madž.</small> |- | 2. || ''Sutra ujutro <small>/ Tomorrow Morning</small>'' || Jutri zjutraj || Oleg Novković || style="text-align:center"|{{flagicon|SRB}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>srb.</small> |- | 3. || ''Što je muškarac bez brkova? <small>/ What Is a Man Without a Mustache?</small>'' || Kaj je moški brez brkov? || Hrvoje Hribar || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 4. || ''Cum mi-am petrecut sfârsitul lumii <small>/ The Way I Spent the End of the World</small>'' || Kako sem preživel konec sveta || Cătălin Mitulescu || style="text-align:center"|{{flagicon|ROM}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>rom.</small> |- | 5. || ''Nafaka'' || Nafaka || Jasmin Duraković || style="text-align:center"|{{flagicon|BIH}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>bos./angl.</small> |- | 6. || ''Maimuni prez zimata <small>/ Monkeys in Winter</small>'' || Opice pozimi || Milena Andonova || style="text-align:center"|{{flagicon|BGR}}{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>bolg.</small> |- | 7. || ''Optimisti <small>/ The Optimists</small>'' || Optimisti || Goran Paskaljević || style="text-align:center"|{{flagicon|SRB}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>srb.</small> |- | 8. || ''Put lubenica <small>/ The Melon Route</small>'' || Pot lubenic || Branko Schmidt || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 9. || ''Kontakt <small>/ Contact</small>'' || Stik || Sergej Stanojkovski || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|MKD}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mak.</small> |- | 10. || ''Sve džaba <small>/ All for Free</small>'' || Vse zastonj || Antonio Nuić || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|SRB}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 11. || ''Stille Sehnsucht − Warchild'' || Izginuli || Christian Wagner || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|SVN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem./bos.</small> |} ===Dokumentarni filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Fabulous! The Story of Queer Cinema'' || Čudovito! Zgodba gejevskega filma || Lisa Ades, Lesli Klainberg || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 2. || ''Što sa sobom preko dana <small>/ Facing the Day</small>'' || Kaj početi sam s seboj čez dan || Ivona Juka || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 3. || ''The Bridge'' || Most || Eric Steel || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 4. || ''Absolute Wilson'' || Popolnoma Wilson || Katharina Otto-Bernstein || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''Congo river, au-delà des ténèbres<br><small>/ Congo River, Beyond Darkness</small>'' || Reka Kongo, onstran teme || Thierry Michel || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|FIN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>fr./svah./angl.</small> |- | 6. || ''Solidarność, Solidarność... <small>/ Solidarity, Solidarity...</small>'' || Solidarnost, solidarnost ... || style="width: 200pt"|<small>Juliusz Machulski, Andrzej Jakimowski, Jan Jakub Kolski, Filip Bajon, Jerzy Domaradzki, Piotr Trzaskalski, Krzysztof Zanussi, Robert Gliński, Jacek Bromski, Ryszard Bugajski, Feliks Falk, Andrzej Wajda, Małgorzata Szumowska</small> || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>polj.</small> |- | 7. || ''The Pervert's Guide to Cinema'' || Sprevrženčev filmski vodnik || Sophie Fiennes || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|AUT}}{{flagicon|NLD}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Vierka <small>/ Vierka, Or the Mystery of Family B's Disappearance</small>'' || Vierka ali skrivnost izginotja družine B || Miroslav Janek || style="text-align:center"|{{flagicon|CZE}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>češ.</small> |} ===Posebni poklon: Marco Bellocchio=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Il principe di Homburg <small>/ The Prince of Homburg</small>'' || Homburški princ || rowspan="5"|Marco Bellocchio || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 1997 || rowspan="5" style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Il sogno della farfalla <small>/ The Butterfly's Dream</small>'' || Metuljev sen || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|FRA}} || 1994 |- | 3. || ''Il regista di matrimoni <small>/ The Wedding Director</small>'' || Režiser porok || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} || 2006 |- | 4. || ''La balia <small>/ The Nanny</small>'' || Varuška || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 1999 |- | 5. || ''L'ora di religione (Il sorriso di mia madre) <small>/ My Mother's Smile</small>'' || Verska vzgoja || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2002 |} ===Izbor kratkih filmov=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Aria'' || Arija || Claudio Noce || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Cherno na byalo <small>/ Black on White</small>'' || Črno na belem || Andrej Cvetkov || style="text-align:center"|{{flagicon|BGR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>bolg.</small> |- | 3. || ''Muhammed'' || Muhamed || Lisa Marie Gamlem || style="text-align:center"|{{flagicon|NOR}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>nor.</small> |- | 4. || ''Exoticore'' || Nenavadnost bivanja || Nicolas Provost || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>angl./fr./nor.</small> |- | 5. || ''Yövuoro <small>/ Nightshift</small>'' || Nočna izmena || Sara Wahl, Samppa Kukkonen, Simo Koivunen || style="text-align:center"|{{flagicon|FIN}} || 2004 || style="text-align:center"|— |- | 6. || ''We Have Decided Not to Die'' || Odločili smo se, da ne bomo umrli || Daniel Askill || style="text-align:center"|{{flagicon|AUS}} || 2004 || style="text-align:center"|— |- | 7. || ''The Draft'' || Osnutek || Gary Shore || style="text-align:center"|{{flagicon|IRE}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Vagabond Shoes'' || Potepuški čevlji || Jackie Oudney || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 9. || ''Birthday'' || Rojstni dan || Bertrand Lee || style="text-align:center"|{{flagicon|SGP}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | colspan="7" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Posvečeno Boštjanu Hladniku (1929–2006)</small> |- | 10. || ''Fantastična balada <small>/ A Fantastic Ballad</small>'' || Fantastična balada || [[Boštjan Hladnik]] || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 1957 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |- | 11. || ''Poljub <small>/ The Kiss</small>'' || Poljub || Boštjan Hladnik || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 1969 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |} ==Gosti== {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan="2"|Gosti 17. Liffa |- ! Gost !! Film |- | Birol Ünel, igralec || rowspan="2"|''Transilvanija'' |- | Raymond Tarabay, producent |- | Paulus Manker, igralec || ''Postopanje'' |- | Feliks Falk, režiser || ''Rubežnik''; ''Solidarnost, solidarnost ...'' |- | Goran Dukić, režiser || rowspan="2"|''Picerija Kamikaze'' |- | Mikal P. Lazarev, igralka |- | Christophe Ali, režiser || rowspan="2"|''Divje kampiranje'' |- | Nicolas Bonilauri, režiser |- | Hrvoje Hribar, režiser || ''Kaj je moški brez brkov?'' |- | Dominique Deruddere, režiser || ''Ohcet'' |- | Marzia Tedeschi, igralka || ''Za ljubi kruhek'' |- | Mohammad-Reza Foroutan, igralec || ''Postopoma'' |- | Antonio Nuić, režiser || rowspan="2"|''Vse zastonj'' |- | Nataša Janjić, igralka |- | Fatemeh Motamed Arya, igralka || rowspan="2"|''Ljudje pri delu'' |- | Ahmad Ali Hamed, igralec |- | Branko Schmidt, režiser || rowspan="2"|''Pot lubenic'' |- | Stanislav Babić, producent |- | Ahmed Rhuhel in Rasul Shafiq, zapornika || ''Pot v Guanatanamo'' |- | Hans Steinbichler, režiser || ''Zimsko potovanje'' |- | Meike Hauck, scenaristka || ''Namizni tenis'' |- | Jasmin Duraković, režiser || rowspan="2"|''Nafaka'' |- | Senad Bašić, igralec |- | Lucia Chiarla, igralka, scenaristka || ''Zbogom, Berlusconi'' |- | Ian Watson, montažer || ''Ahlam'' |- | Milena Andonova, režiserka || rowspan="2"|''Opice pozimi'' |- | Bonka Ilieva-Boni, igralka |- | Ali Reza Amini, režiser || rowspan="2"|''Zamrznjen čas'' |- | Farnaz Ramshidi Mogadam, asistent režije |- | Eyal Halfon, režiser || ''Tako lepa dežela'' |- | Oleg Novković, režiser || rowspan="2"|''Jutri zjutraj'' |- | Milena Marković, scenaristka |- | Cristian Vararu, igralec || ''Kako sem preživel konec sveta'' |- | Sergej Stanojkovski, režiser || rowspan="2"|''Stik'' |- | Tomislav Pinter, kinematograf |} ==Zunanje povezave== * [http://17.liffe.si 17. Liffe] ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [http://17.liffe.si/index.php?menu_item=News Aktualne novice in obvestila] * [http://17.liffe.si/index.php?menu_item=lifMovieList ABC seznam filmov] * [http://17.liffe.si/index.php?menu_item=programmebill Programski list] * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/17.pdf |title=Katalog 17. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe|2006]] [[Kategorija:2006 v Sloveniji]] [[Kategorija:2006 v filmu]] evr9j86p8op7gfgryegyw5dtkl2yyly 0 426363 6732178 6575256 2026-08-07T12:30:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |field=[[toksikologija]], [[genetika]] |alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] |workplaces=[[Nacionalni inštitut za biologijo]]<br/>[[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani]] |awards=[[Zoisovo priznanje]] <small>(2016)</small> }} '''Metka Filipič''' (roj. '''Adamič'''), [[Slovenci|slovenska]] [[toksikologija|toksikologinja]] in [[genetika|genetičarka]], * [[1954]], [[Ljubljana]]. Po diplomi in doktoratu na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] je sprva delovala kot raziskovalka v podjetju [[Lek (podjetje)|Lek]] in nato na [[Inštitut za varovanje zdravja|Inštitutu za varovanje zdravja]], podoktorsko pa se je usposabljala tudi na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] ([[New York]], ZDA) s štipendijo Mednarodne zveze za boj proti raku. Od leta 1996 je raziskovalka [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]], kjer je kasneje prevzela vodenje Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Poleg tega deluje kot profesorica toksikološke kemije na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]]. Strokovno se posveča predvsem [[ekotoksikologija|ekotoksikologiji]] – genotoksičnemu in [[karcinogen]]emu delovanju onesnažil v okolju ter zaščitnim učinkom različnih snovi. Precejšnjo pozornost je vzbudil njen raziskovalni projekt s ciljem preučevanja škodljivih učinkov [[citostatik]]ov, ki se izločajo v okolje z odplakami. V te namene njena raziskovalna skupina razvija [[analizna kemija|analitske tehnike]] in metode ugotavljanja vplivov na [[modelni organizem|modelne organizme]] ter celične kulture. Leta 2014 ji je Nacionalni inštitut za biologijo podelil nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti inštituta, leta 2016 pa je prejela tudi [[Zoisovo priznanje]] »za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi«.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi novice| url=http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20161120/C/161129978/1039/znanost-stopila-na-cesto- |title=Znanost stopila na cesto |last=Manfreda |first=Dragica |date=20.11.2016 |work=Gorenjski glas |accessdate=22.11.2016}} * {{navedi epizodo| url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/102694209 |title=Prof.dr. Metka Filipič, toksikologija, NIB |series=Podobe znanja |station=[[Ars (radio)|Ars]] |date=15.4.2011}} * {{navedi novice| url=https://krog.sta.si/2210522/z-razvojem-novih-celicnih-linij-do-zmanjsanja-zivalskih-testov-v-genotoksikologiji |title=Z razvojem novih celičnih linij do zmanjšanja živalskih testov v genotoksikologiji |date=22.12.2015 |work=STAkrog |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=22.11.2016}} == Zunanje povezave == * [https://www.nib.si/component/directory/?view=details&id=75&Itemid=12 prof. dr. Metka Filipič] na spletišču Nacionalnega inštituta za biologijo * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/09892 Osebna bibliografija] v sistemu [[COBISS]] {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Filipič, Metka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski genetiki]] [[Kategorija:Slovenski toksikologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]] 7es7i7rysen7u8xxn46qkebnpwzq4r4 0 426369 6732714 6431295 2026-08-08T10:18:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732714 wikitext text/x-wiki '''Postfaktična''', '''postresnična''' ali '''poresnična politika''' je naziv za pojav v [[politika|politiki]], ki temelji na pobujanju čustev brez upoštevanja dejstev oziroma pri katerem dejstva več niso v ospredju.<ref name="kittlitz">[http://www.zeit.de/2016/36/luegen-politik-donald-trump-rudy-giuliani-thomas-de-maiziere-gefuehlte-wahrheit/komplettansicht ''Die Erde ist eine Scheibe''], Alard von Kittlitz, Die Zeit, 28.&nbsp; 9. 2016</ref> Od klasičnega izpodbijanja ali potvarjanja resnice pa se razlikuje po tem, da postfaktična politika resničnim podatkom enostavno daje le sekundarni pomen.<ref name=theguardian>{{navedi splet | url =https://www.theguardian.com/books/2016/nov/15/post-truth-named-word-of-the-year-by-oxford-dictionaries| title= 'Post-truth' named word of the year by Oxford Dictionaries| first=Alison | last=Flood | date = 15. 11. 2016 | accessdate = 20. 11. 2016|work=The Guardian}}</ref> Izraz ''postfaktičen'' (angl. ''post-truth'') se je prvič pojavil leta 1992 v eseju srbsko-ameriškega književnika [[Steve Tesich|Steva Tesicha]] v časopisu ''[[The Nation]]''. Tesich je v omenjenem eseju pisal o [[afera Iran-Contra|aferi Iran-Contra]] in [[zalivska vojna|zalivski vojni]] ter navedel: »kot svobodni ljudje smo se svobodno odločili, da želimo živeti v nekakšnem postfaktičnem svetu.«<ref name=theguardian/> Besedno zvezo postfaktična politika je leta 2010 v [[stolpica|stolpici]] v reviji ''Grist'' uporabil bloger David Roberts,<ref name="HuffCoinage">{{navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.co.uk/tom-jeffery/britain-needs-more-democr_b_10699898.html|title=Britain Needs More Democracy After the EU Referendum, Not Less|author=Tom Jeffery|date=26. 6. 2016|accessdate=11. 7. 2016|website=The Huffington Post}}</ref><ref name="Coining">{{navedi novice|url=http://grist.org/article/2010-03-30-post-truth-politics/|title=Post-Truth Politics|date=1. 1. 2010|website=Grist|accessdate=11. 7. 2016}}</ref><ref name=economist-10-9-16>[http://www.economist.com/news/briefing/21706498-dishonesty-politics-nothing-new-manner-which-some-politicians-now-lie-and "The post-truth world: Yes, I’d lie to you," ''The Economist'' 10. 9. 2016]</ref> razširila pa se je v času kampanje [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitev leta 2016]] ter [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|britanskega referenduma za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije]].<ref name="Freedland-nojoke">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2016/may/13/boris-johnson-donald-trump-post-truth-politician|title=Post-truth politicians such as Donald Trump and Boris Johnson are no joke |author=Jonathan Freedland|date=13. 5. 2016|accessdate=11. 7. 2016|newspaper=The Guardian}}</ref><ref name="WaPo-era">{{navedi novice|title=Why the post-truth political era might be around for a while|url=https://www.washingtonpost.com/posteverything/wp/2016/06/16/why-the-post-truth-political-era-might-be-around-for-a-while/|author=[[Daniel W. Drezner]]|date=16. 6. 2016|accessdate=11. 7. 2016|newspaper=The Washington Post}}</ref> Jezikoslovci ugledne britanske založbe slovarjev [[Oxford Dictionaries]] so besedo ''postresnica'' (angl. ''post-truth'') izbrali za [[beseda leta|besedo leta]] 2016.<ref>http://www.delo.si/kultura/razno/post-truth-post-resnicen-je-beseda-leta.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161122224025/http://www.delo.si/kultura/razno/post-truth-post-resnicen-je-beseda-leta.html |date=2016-11-22 }}, vpogled: 22. 11. 2016.</ref> Pri založbi ugotavljajo, da se je v angleščini pogostnost besede glede na predhodno leto povečala za dvajsetkrat.<ref name=theguardian/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Neologizmi]] [[Kategorija:Volitve]] [[Kategorija:Politični aktivizem]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Postmodernizem]] [[Kategorija:Resnica]] [[Kategorija:Sociologija znanja]] cja0hj89yx3crq3scz0iejowfkchcd3 0 426490 6732719 6621876 2026-08-08T10:27:50Z Anzet 118843 6732719 wikitext text/x-wiki '''19. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal med 12. in 23. novembrom 2008 s projekcijami v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinoklub Vič, Kinodvor in Kino Komuna) in Mariboru (Kolosej Maribor). V Ljubljani je bilo prikazanih 108 filmov, v Mariboru pa 24. Izdanih je bilo okrog 46.630 vstopnic. Glavni pokrovitelj festivala je bil Mobitel, darovalka Tobačna Ljubljana, medijski pokrovitelj pa Delo. Otvoritveni film je bila ''Vicky Cristina Barcelona'' (r. Woody Allen), zaključni pa ''Izgubljeni orkester'' (r. Eran Kolirin). 19. izvedba festivala je prinesla kar nekaj sprememb: uvedena je bila tekmovalna sekcija kratkih filmov, v okviru katere je bila prvič podeljena nagrada za najboljši kratki film. Nagrada občinstva je postal zmaj (stekleni kipec akademske kiparke Polone Demšar). Filmi, ki so se potegovali zanj (šlo je za filme brez zagotovljene slovenske distribucije), so bili prvič razvrščeni po različnih sklopih (pred tem so bili vsi v enem sklopu). Sklepno prireditev je na besedilo Vesne Milek režiral Matej Filipčič, povezovala ga je Aleksandra Balmazović ob glasbeni spremljavi Neishe. ==Nagrade== * vodomec: nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektiv po izbiri mednarodne tričlanske žirije (sponzor: Mobitel, glavni pokrovitelj festivala) * zmaj: nagrada občinstva filmu, ki še nima distributerja za Slovenijo (sponzor: Tobačna Ljubljana) * nagrada za najboljši kratki film, ki je bila podeljena prvič (sponzor: Apple VAD Slovenija) * FIPRESCI: nagrada mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev ;Žirije {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Nagrada !! Žiranti<ref>{{navedi splet |url=http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_MS_02.pdf |title=Sporočilo medijem 2 |accessdate=27. 11. 2016 |date=21. 10. 2008 |format= |work=Liffe |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011626/http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_MS_02.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | vodomec || Kieron Corless, Petra Seliškar, Nuno Sena |- | najboljši kratki film || Manca Dorrer, Nerina T. Kocjančič, Olaf Möller |- | FIPRESCI || Maja Bogojević, Vladan Petković, Nadir Öperli |} ;Prejemniki {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRE}} ''Lakota / Hunger'' || Steve McQueen |- | zmaj || {{flagicon|POL}} ''[[Katin (film)|Katin / Katyń]]'' || Andrzej Wajda |- | FIPRESCI || {{flagicon|USA}} ''Balast / Ballast'' || Lance Hamer |- | najboljši kratki film || {{flagicon|MEX}} ''Zemlja in kruh / Tierra y pan'' || Carlos Armella |- | posebna omemba žirije za izbor najboljšega kratkega filma || {{flagicon|SLO}} ''Vučko / Wolfy'' || Matevž Luzar |} ;Glasovanje občinstva Za nagrado občinstva zmaj, ki jo je podelila darovalka Tobačna Ljubljana, so prvič tekmovali filmi iz več sklopov, ki niso imeli zagotovljene slovenske distribucije, pomenila pa je odkup filma. Gledalci so glasove lahko oddali na glasovalnih lističih ob odhodu iz dvorane ali pa preko prenosnih telefonov (ocena 1–5). {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%; text-align:center" ! colspan="3"|Glasovanje občinstva |- ! Mesto !! Film !! Ocena |- | 1. || '''''[[Katin (film)|Katin / Katyn]]''''' || 4,53 |- | 2. || ''Srečanja na koncu sveta / Encounters at the end of the world'' || 4,51 |- | 3. || ''Sneg / Snijeg'' || 4,50 |- | 4. || ''Mamin sinko / Momma's Man'' || 4,42 |- | 5. || ''Nemirna kri / Restless'' || 4,40 |- | 6. || ''Mogočnež / Il divo'' || 4,34 |- | 7. || ''O času in mestu / Of Time and the City'' || 4,33 |- | 7. || ''Somers Town / Somers Town'' || 4,33 |- | 9. || ''Vampirska ljubezen / Lat den rätte komma in'' || 4,31 |- | 10. || ''Julija / Julia'' || 4,26 |- | 11. || ''Kenedi se poroči / Kenedi se ženi'' || 4,23 |- | 12. || ''Kuskus / La graine et le mulet'' || 4,21 |- | 13. || ''Poglej me / Ain't Scared'' || 4,20 |- | 14. || ''Ahil in želva / Achilles and the Tortoise'' || 4,13 |- | 15. || ''Faro, boginja voda / Faro, la reine des eaux'' || 4,11 |- | 16. || ''Nočne ptice / Děti noci'' || 4,10 |- | 17. || ''Aleksandra / Alexandra'' || 4,05 |- | 18. || ''Še vedno združeni / Aruitemo aruitemo'' || 4,04 |- | 19. || ''Neukročeni bik / Wild Bull'' || 3,98 |- | 20. || ''Združena rdeča armada / United Red Army'' || 3,95 |- | 20. || ''Štiri noči z Anno / Czetry noce z Anna'' || 3,95 |- | 22. || ''Otto, gejevski zombi / Otto; or, Up with Dead People'' || 3,86 |- | 23. || ''Poboljšanje / Diorthosi'' || 3,81 |- | 24. || ''Štiri ženske / Naalu Pennungal'' || 3,73 |- | 25. || ''Tišina pred Bachom / Die Stille vor Bach'' || 3,64 |- | 26. || ''Dobro počutje / Wellness'' || 3,62 |- | 27. || ''Potovanje rdečega balona / Flight of the Red Balloon'' || 3,60 |- | 27. || ''V Silvijinem mestu / En la ciudad de Sylvia'' || 3,60 |- | 29. || ''Balast / Ballast'' || 3,54 |- | 29. || ''Kapitan Ahab / Capitaine Achab'' || 3,54 |- | 31. || ''Najlepši časi / Luchshee Vremya Goda'' || 3,46 |- | 32. || ''Tiha svetloba / Stellet Licht'' || 3,44 |- | 33. || ''Romanca med Astrée in Céladonom / Les amours d'Astrée et de Céladon'' || 3,41 |- | 34. || ''Čudovito mestece / Wonderful Town'' || 3,35 |- | 35. || ''Fotografije ... v Silvijinem mestu / Photos ... in Sylvia's City'' || 3,33 |- | 36. || ''Vprašanje človečnosti / La question humaine'' || 3,24 |- | 37. || ''Boljše stvari / Better Things'' || 2,91 |- | 38. || ''Po pouku / Afterschool'' || 2,89 |- | 39. || ''Pesem ptic / El cant dels ocells'' || 2,68 |} ==Programski sklopi== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Sklop !! Opis<ref>{{navedi splet |url=http://www.19.liffe.si/o-liffe/programske-kategorije/ |title=Programske kategorije |accessdate=27. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2010-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100921174954/http://www.19.liffe.si/o-liffe/programske-kategorije/ |url-status=dead }}</ref> |- | Perspektive || uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev za Mobitelovo nagrado vodomec |- | Predpremiere || filmi, odkupljeni za domačo distribucijo |- | Kralji in kraljice || dela prepoznavnih in nagrajevanih avtorjev sodobnega filma |- | Panorama svetovnega filma || festivalski favoriti s petih celin |- | Ekstravaganca || t. i. polnočni kino; drznejše, zvrstno raznolike in žgečkljive vsebine |- | Proti vetru || avtorji, ki z drznejšim pogledom kljubujejo prevladujočim smernicam |- | Fokus || vpogled v eno ali več aktualnih nacionalnih kinematografij – Katalonija |- | Retrospektiva || celovit pregled del pomembnega sodobnega filmskega ustvarjalca – Adoor Gopalakrishnan in Terence Davies |- | Posvečeno || zgoščena predstavitev festivalsko in medijsko izpostavljenega avtorja – Želimir Žilnik |- | Svet na kratko || izbor kratkometražnih filmov mladih avtorjev; po novem tekmovalna sekcija |} ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Ballast'' || Balast || Lance Hamer || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 2. || ''Better Things'' || Boljše stvari || Duane Hopkins || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 3. || ''Wonderful Town'' || Čudovito mestece || Aditya Assarat || style="text-align:center"|{{flagicon|THA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>tajščina</small> |- | 4. || ''Wellness'' || Dobro počutje || Jake Mahaffy || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''Ex Drummer'' || Ex bobnar || Koen Mortier || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>flam./niz.</small> |- | 6. || ''Faro, la reine des eaux <small>/ Faro, Goddess of the Waters</small>'' || Faro, boginja voda || Salif Traoré || style="text-align:center"|{{flagicon|MLI}}{{flagicon|BFA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|CAN}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>bambarščina</small> |- | 7. || ''Capitaine Achab <small>/ Captain Ahab</small>'' || Kapitan Ahab || Philippe Ramos || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|SWE}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 8. || ''Hunger'' || Lakota || Steve McQueen || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRE}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl./irščina</small> |- | 9. || ''Valu <small>/ The Wild Bull</small>'' || Neukročeni bik || Umesh Vinayak Kulkarni || style="text-align:center"|{{flagicon|IND}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>maratajščina</small> |- | 10. || ''Diorthosi (Διόρθωση) <small>/ Correction</small>'' || Poboljšanje || Thanos Anastopoulos || style="text-align:center"|{{flagicon|GRC}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>gr.</small> |- | 11. || ''Regarde-moi <small>/ Ain't Scared</small>'' || Poglej me || Audrey Estrougo || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Mèche Blanche, les aventures du petit castor <small>/ White Tuft, the Little Beaver</small>'' || Beli pramen: Pustolovščine malega bobra || Philippe Calderon || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|CAN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>slov. sinhr.</small> |- | 2. || ''Un conte de Noël <small>/ A Christmas Tale</small>'' || Božična zgodba || Arnaud Desplechin || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 3. || ''Tropa de Elite <small>/ Elite Squad</small>'' || Elitni vod || José Padilha || style="text-align:center"|{{flagicon|BRA}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|USA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>port.</small> |- | 4. || ''Gomorra <small>/ Gomorrah</small>'' || Gomorra || Matteo Garrone || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 5. || ''Inju, la bête dans l'ombre <small>/ Inju: The Beast in the Shadow</small>'' || Inju, zver v senci || Barbet Schroeder || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>fr./jap.</small> |- | 6. || ''Bikur Ha-Tizmoret <small>/ The Band's Visit</small>'' || Izgubljeni orkester || Eran Kolirin || style="text-align:center"|{{flagicon|ISR}}{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>hebr./arab./angl.</small> |- | 7. || ''Adoration'' || Občudovanje || Atom Egoyan || style="text-align:center"|{{flagicon|CAN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Padre Nuestro'' || Oče naš || Christopher Zalla || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}}{{flagicon|ARG}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl./špan.</small> |- | 9. || ''Entre les Murs <small>/ The Class</small>'' || Razred || Laurent Cantet || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 10. || ''Shine a Light'' || Shine a Light || Martin Scorsese || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 11. || ''El orfanato <small>/ The Orphanage</small>'' || Sirotišnica || Juan Antonio Bayona || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}}{{flagicon|MEX}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 12. || ''Centochiodi <small>/ One Hundred Nails</small>'' || Sto žebljev || Ermanno Olmi || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>it./angl.</small> |- | 13. || ''Kunsten a tenke negativt <small>/ The Art of Negative Thinking</small>'' || Umetnost negativnega mišljenja || Bard Breien || style="text-align:center"|{{flagicon|NOR}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>nor.</small> |- | 14. || ''Waltz with Bashir'' || Valček z Baširjem || Ari Folman || style="text-align:center"|{{flagicon|ISR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>hebr.</small> |- | 15. || ''Vicky Cristina Barcelona'' || Vicky Cristina Barcelona || Woody Allen || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}}{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>špan./angl.</small> |- | 16. || ''[[Za vedno]] <small>/ Forever</small>'' || Za vedno || Damjan Kozole || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Boy A'' || Fant A || John Crowley || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 2. || ''Julia'' || Julija || Erick Zonca || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|MEX}}{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl./špan.</small> |- | 3. || ''Kino Lika <small>/ Cinema Lika</small>'' || Kino Lika || Dalibor Matanić || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 4. || ''La Graine et le mulet <small>/ Secret of the Grain</small>'' || Kuskus || Abdellatif Kechiche || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 5. || ''Momma's Man'' || Mamin sinko || Azazel Jacobs || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 6. || ''Il Divo'' || Mogočnež || Paolo Sorrentino || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>it./angl.</small> |- | 7. || ''Luchshee Vremya Goda <small>/ The Best of Times</small>'' || Najlepši časi || Svetlana Proskurina || style="text-align:center"|{{flagicon|RUS}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>rus.</small> |- | 8. || ''Restless'' || Nemirna kri || Amos Kollek || style="text-align:center"|{{flagicon|ISR}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|CAN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>hebr./angl.</small> |- | 9. || ''Děti noci <small>/ Night Owls</small>'' || Nočne ptice || Michaela Pavlátová || style="text-align:center"|{{flagicon|CZE}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>češ.</small> |- | 10. || ''Afterschool'' || Po pouku || Antonio Campos || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 11. || ''Revanche'' || Povračilo || Götz Spielmann || style="text-align:center"|{{flagicon|AUT}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 12. || ''Jas sum od Titov Veles <small>/ I Am from Titov Veles</small>'' || Sem iz Titovega Velesa || Teona Strugar Mitevska || style="text-align:center"|{{flagicon|MKD}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>mak.</small> |- | 13. || ''Snijeg <small>/ Snow</small>'' || Sneg || Aida Begić || style="text-align:center"|{{flagicon|BIH}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|IRN}}{{flagicon|DEU}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>bos.</small> |- | 14. || ''Somers Town'' || Somers Town || Shane Meadows || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 15. || ''La Question humaine <small>/ The Heartbeat Detector</small>'' || Vprašanje človečnosti || Nicolas Klotz || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Er Shi Si Cheng Ji <small>/ 24 City</small>'' || 24 City || Jia Zhang-ke || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>kit.</small> |- | 2. || ''Achilles to kame <small>/ Achilles and the Tortoise</small>'' || Ahil in želva || Takeshi Kitano || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |- | 3. || ''Happy-Go-Lucky'' || Kar brez skrbi || Mike Leigh || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 4. || ''Katyń <small>/ Katyn</small>'' || [[Katin (film)|Katin]] || Andrzej Wajda || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>polj./nem./rus.</small> |- | 5. || ''Le silence de Lorna <small>/ Lorna's Silence</small>'' || Lornin molk || Jean-Pierre in Luc Dardenne || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>fr./alb./rus.</small> |- | 6. || ''Maradona by Kusturica'' || Maradona || Emir Kusturica || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}}{{flagicon|FRA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl./špan./it./srb.</small> |- | 7. || ''Le voyage du ballon rouge <small>/ Flight of the Red Balloon</small>'' || Potovanje rdečega balona || Hou Hsiao-hsien || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 8. || ''Les amours d'Astrée et de Céladon <small>/ The Romance of Astrea and Celadon</small>'' || Romanca med Astrée in Céladonom || Éric Rohmer || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|SPA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 9. || ''Encounters at the End of the World'' || Srečanja na koncu sveta || Werner Herzog || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 10. || ''Standard Operating Procedure'' || Standardni postopek || Errol Morris || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 11. || ''Aruitemo aruitemo <small>/ Still Walking</small>'' || Še vedno združeni || Hirokazu Kore-eda || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |- | 12. || ''Cztery noce z Anna <small>/ Four Nights with Anna</small>'' || Štiri noči z Anno || Jerzy Skolimowski || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}}{{flagicon|FRA}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>polj.</small> |- | 13. || ''Jitsuroku rengô sekigun: Asama sansô e no michi <small>/ United Red Army</small>'' || Združena rdeča armada || Koji Wakamatsu || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Otto; or, Up with Dead People'' || Otto, gejevski zombi || Bruce LaBruce || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|CAN}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl./nem.</small> |- | 2. || ''[Rec]'' || Snemaj! || Jaume Balagueró, Paco Plaza || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 3. || ''Lat den rätte komma in <small>/ Let the Right One In</small>'' || Vampirska ljubezen || Tomas Alfredson || style="text-align:center"|{{flagicon|SWE}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>šved.</small> |- | 4. || ''À l'intérieur <small>/ Inside</small>'' || Znotraj || Alexandre Bustillo, Julien Maury || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |} ===Fokus: Sodobni katalonski film=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Dies d'agost <small>/ August Days</small>'' || Avgustovski dnevi || Marc Recha || style="text-align:center" rowspan="8"|{{flagicon|ESP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>katal.</small> |- | 2. || ''Cravan vs. Cravan'' || Cravan proti Cravanu || Isaki Lacuesta || 2002 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 3. || ''Honor de cavalleria <small>/ Honor of the Knights</small>'' || Čast vitezov || Albert Serra || 2006 || style="text-align:center"|<small>katal.</small> |- | 4. || ''Unas fotos en la ciudad de Sylvia <small>/ Photos ... in the City of Sylvia</small>'' || Fotografije ... v Silvijinem mestu || José Luis Guerín || 2007 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 5. || ''Más allá del espejo <small>/ Beyond the Mirror</small>'' || Onstran ogledala || Joaquim Jordà || 2006 || style="text-align:center"|<small>špan./katal.</small> |- | 6. || ''El cant dels ocells <small>/ Birdsong</small>'' || Pesem ptic || Albert Serra || 2008 || style="text-align:center"|<small>katal.</small> |- | 7. || ''Die Stille vor Bach <small>/ The Silence Before Bach</small>'' || Tišina pred Bachom || Pere Portabella || 2007 || style="text-align:center"|<small>katal./špan./nem.</small> |- | 8. || ''Pont de Varsòvia <small>/ Warsaw Bridge</small>'' || Varšavski most || Pere Portabella || 1990 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 9. || ''En la ciudad de Sylvia <small>/ In the City of Sylvia</small>'' || V Silvijinem mestu || José Luis Guerín || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}}{{flagicon|FRA}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>špan./fr.</small> |} ===Posvečeno: Želimir Žilnik=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Kenedi se ženi <small>/ Kenedi Is Getting Married</small>'' || Kenedi se poroči || rowspan="3"|Želimir Žilnik || style="text-align:center"|{{flagicon|SRB}} || 2007 || rowspan="3" style="text-align:center"|<small>romščina/srb./nem.</small> |- | 2. || ''Kenedi se vraća kući <small>/ Kenedi Goes Back Home</small>'' || Kenedi se vrača domov || style="text-align:center" rowspan="2"|{{flagicon|SCG}} || 2003 |- | 3. || ''Gde je bio Kenedi dve godine? <small>/ Kenedi, Lost and Found</small>'' || Kenedi, izgubljen in najden || 2005 |} ===Retrospektiva: Terence Davies=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''The House of Mirth'' || Hiša radosti || rowspan="6"|Terence Davies || {{flagicon|GBR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|DEU}} || style="text-align:center"|2000 || style="text-align:center"|<small>angl./fr.</small> |- | 2. || ''The Long Day Closes'' || Konec dolgega dne || rowspan="3" style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || style="text-align:center"|1992 || rowspan="5" style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 3. || ''The Neon Bible'' || Neonska biblija || style="text-align:center"|1995 |- | 4. || ''Of Time and the City'' || O času in mestu || style="text-align:center"|2008 |- | 5. || ''Distant Voices, Still Lives'' || Oddaljeni glasovi, tihožitja || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|FRG}} || style="text-align:center"|1998 |- | 6. || ''The Terence Davies Trilogy'' || Trilogija Terenca Daviesa || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || style="text-align:center"|1976−1983 |} ===Retrospektiva: Adoor Gopalakrishnan=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Mukhamukham <small>/ Face to Face</small>'' || Iz oči v oči || rowspan="10"|Adoor Gopalakrishnan || rowspan="3" style="text-align:center"|{{flagicon|IND}} || 1984 || rowspan="10" style="text-align:center"|<small>malajalamščina</small> |- | 2. || ''Swayamvaram <small>/ One's Own Choice/The Selection</small>'' || Izbira posameznika || 1972 |- | 3. || ''Anantaram <small>/ Monologue</small>'' || Monolog || 1987 |- | 4. || ''Kathapurushan <small>/ Man of the Story/The Protagonist</small>'' || Osrednji junak || style="text-align:center"|{{flagicon|IND}}{{flagicon|JAP}} || 1995 |- | 5. || ''Elippathayam <small>/ The Rat Trap</small>'' || Past za podgane || style="text-align:center"|{{flagicon|IND}} || 1981 |- | 6. || ''Nizhalkkuthu <small>/ Shadow Kill</small>'' || Rabljeva dilema || style="text-align:center"|{{flagicon|IND}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|NED}}{{flagicon|CHE}} || 2002 |- | 7. || ''Naalu pennungal <small>/ Four Women</small>'' || Štiri ženske || rowspan="4" style="text-align:center"|{{flagicon|IND}} || 2007 |- | 8. || ''Kodiyettam <small>/ The Ascent</small>'' || Vstajenje || 1977 |- | 9. || ''Mathilukal <small>/ The Walls</small>'' || Zaporniški zidovi || 1990 |- | 10. || ''Vidheyan <small>/ The Servile</small>'' || Zasužnjen || 1993 |} ===Proti vetru=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Alexandra'' || Aleksandra || Aleksandr Sokurov || style="text-align:center"|{{flagicon|RUS}}{{flagicon|FRA}} || style="text-align:center"|2007 || style="text-align:center"|<small>rus.</small> |- | 2. || ''Stellet Licht <small>/ Silent Light</small>'' || Tiha svetloba || Carlos Reygadas || style="text-align:center"|{{flagicon|MEX}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} || style="text-align:center"|2007 || style="text-align:center"|<small>nem./fr./špan.</small> |- | 3. || ''Üç maymun <small>/ Three Monkeys</small>'' || Tri opice || Nuri Bilge Ceylan || style="text-align:center"|{{flagicon|TUR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || style="text-align:center"|2008 || style="text-align:center"|<small>tur.</small> |- | 4. || ''Histoire(s) du cinéma'' || Zgodovine filma || Jean-Luc Godard || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || style="text-align:center"|1988–98 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | colspan="7" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Tekmovalni program − 1. sklop</small> |- | 1. || ''Agape'' || Agape || Slobodan Maksimović || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |- | 2. || ''De onbaatzuchtigen <small>/ The Altruists</small>'' || Altruisti || Koen Dejaegher || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>niz.</small> |- | 3. || ''The Apology Line'' || Linija za opravičevanje || James Lees || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 4. || ''The Pearce Sisters'' || Sestri Pearce || Luis Cook || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''Vsakdan ni vsak dan <small>/ Every Day Is Not the Same</small>'' || Vsakdan ni vsak dan || Martin Turk || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |- | 6. || ''Tierra y pan <small>/ Land and Bread</small>'' || Zemlja in kruh || Carlos Armella || style="text-align:center"|{{flagicon|MEX}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>brez dialogov</small> |- | colspan="7" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Tekmovalni program − 2. sklop</small> |- | 7. || ''Scurta plimbare cu masina <small>/ A Short Ride</small>'' || Kratka vožnja || Paul Negoescu || style="text-align:center"|{{flagicon|ROU}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>rom.</small> |- | 8. || ''Love You More'' || Ljubim te bolj || Sam Taylor-Wood || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 9. || ''O zi buna de plaja <small>/ A Good Day for a Swim</small>'' || Odličen dan za kopanje || Bogdan Mustata || style="text-align:center"|{{flagicon|ROU}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>rom.</small> |- | 10. || ''Reflections'' || Refleksije || Ho Tzu-Nyen || style="text-align:center"|{{flagicon|SGP}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 11. || ''Vučko <small>/ Wolfy</small>'' || Vučko || Matevž Luzar || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |- | colspan="7" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Netekmovalni program</small> |- | 12. || ''Frankie'' || Frankie || Darren Thornton || style="text-align:center"|{{flagicon|IRL}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 13. || ''KJFG No. 5'' || KJFG No. 5 || Aleksej Aleksejev || style="text-align:center"|{{flagicon|HUN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>brez dialogov</small> |- | 14. || ''Ich träume nicht auf deutsch <small>/ I Don't Dream in German</small>'' || Ne sanjam v nemščini || Ivana Lalovic || style="text-align:center"|{{flagicon|CHE}}{{flagicon|BIH}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>bos.</small> |- | 15. || ''Procrastination'' || Odlašanje || Johnny Kelly || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2007 || style="text-align:center"|<small>brez dialogov</small> |- | 16. || ''Raak <small>/ Contact</small>'' || Stik || Hanro Smitsman || style="text-align:center"|{{flagicon|NED}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>niz.</small> |- | 17. || ''Vem <small>/ I Know</small>'' || Vem || Jan Cvitkovič || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}}{{flagicon|HUN}} || 2008 || style="text-align:center"|<small>brez dialogov</small> |} ==ITAK filmfest== Drugo leto zapored je v okviru festivala potekalo tekmovanje ITAK filmfest, ki sta ga organizirala LIFFe in Mobitel. Sodelujoči so morali poslati ideje za kratek film na temo »Kaj pa ti počneš s svojim mobitelom?« v obliki scenarija, storyboarda ali že posnetega filmčka z mobilnim telefonom. Najboljše 3 ideje so bile (ponovno) posnete v okviru filmske delavnice, ki jo je vodil Mitja Okorn. Izmed teh treh je žirija – Matevž Luzar, Nataša Bučar in Karmen Štamulak – nagrado ITAK filmfesta za najboljši film, posnet s prenosnim telefonom, podelila filmu ''Names'', katerega avtorji so bili Mitja Mlakar, Mojca Pernat in Miha Šubic (produkcijska skupina Caveman Pictures).<ref>{{navedi splet |url=http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/Sporocilo_za_medije___Mobitel_in_LIFFe_ponovno_vabita_na_ITAK_filmfest_05__11__2008.pdf |title=Sporočilo za medije: Mobitel in LIFFe ponovno vabita na ITAK filmfest |accessdate=27. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011624/http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/Sporocilo_za_medije___Mobitel_in_LIFFe_ponovno_vabita_na_ITAK_filmfest_05__11__2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ==Gosti== {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! Gostje – filmski ustvarjalci<ref>{{navedi splet |url=http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_MS_04.pdf |title=Sporočilo medijem 4 |accessdate=27. 11. 2016 |date=12. 11. 2008 |format= |work=Liffe |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011627/http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_MS_04.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_MS_05.pdf |title=Sporočilo medijem 5 |accessdate=27. 11. 2016 |date=13. 11. 2008 |format= |work=Liffe |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011625/http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_MS_05.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | {{stolpci|2| * Adoor Gopalakrishnan, režiser – sklop Retrospektiva * Erick Zonca, režiser – ''Julija'' * Audre Py, scenarist – ''Julija'' * Bruce LaBruce, režiser – ''Otto, gejevski zombi'' * Jurgen Brünning, producent – ''Otto, gejevski zombi'' * Salif Traoré, režiser – ''Faro, boginja voda'' * Djénéba Koné, igralka – ''Faro, boginja voda'' * Carlos Reygadas, režiser – ''Tiha svetloba'' * Elma Tataragić, producentka – ''Sneg'' * Emir Hadžihafisbegović, igralec – ''Sneg'' * Azazel Jacobs, režiser – ''Mamin sinko'' * Želimir Žilnik, režiser – trilogija o Kenediju * Jose Luis Guerin, režiser – ''V Silvijinem mestu''; ''Fotografije ... v Silvijinem mestu'' * Pilar López de Ayala, igralka – ''V Silvijinem mestu''; ''Fotografije ... v Silvijinem mestu'' * Montse Triola, producentka, igralka – ''Pesem ptic''; ''Čast vitezov'' * Umesh Vinayak Kulkarni, režiser – ''Neukročeni bik'' * Sasson Gabai, igralec – ''Izgubljeni orkester'' * Jeff Clark, igralec – ''Dobro počutje'' * Svetlana Proskurina, režiserka – ''Najlepši časi'' * Duane Hopkins, režiser – ''Boljše stvari'' * Holzer Neta, animator – ''Valček z Baširjem'' * Labina Mitevska, igralka – ''Sem iz Titovega Velesa'' * Michaela Pavlátová, režiserka – ''Nočne ptice'' * Martha Issova, igralka – ''Nočne ptice'' * Thanos Anastopoulos, režiser, scenarist – ''Poboljšanje'' * Damjan Kozole, režiser – ''Za vedno'' * Marjuta Slamič, igralka – ''Za vedno'' * Paco Boublard, igralec – ''Poglej me'' * Ankica Jurić Tilić, producentka – ''Kino Lika'' * Damir Karakaš, igralec, avtor knjižne predloge – ''Kino Lika'' * Artur Steranko, igralec – ''Štiri noči z Anno''s * Natalia Lopez, montažerka – ''Tiha svetloba'' * Robert Prebil, igralec – ''Vsakdan ni vsak dan'' * Labina Mitevska, igralka – ''Sem iz Titovega Velesa'' * Dejan Spasić, igralec – ''Za vedno''; ''Sneg'' * Matevž Luzar, režiser – ''Vučko'' * Jan Cvitkovič, režiser – ''Vem'' * Martin Turk, režiser – ''Vsakdan ni vsak dan'' * Slobodan Maksimovič, režiser – ''Agape'' }} |} ==Zunanje povezave== * [http://www.19.liffe.si/ 19. Liffe] ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [http://www.19.liffe.si/scripts/download.php?file=/data/upload/19_LIFFe_PK(1).pdf Programska knjižica 19. LIFFE] * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/liffe-slavje-temacnih-tem-lakote-in-vojne/157308 |title=Liffe: Slavje temačnih tem lakote in vojne |accessdate=28. 1. 2026 |date=23. 11. 2008 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/19.pdf |title=Katalog 19. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2008 v filmu]] [[Kategorija:2008 v Sloveniji]] c5f543qdk3ul7syia34v4moe2hvnoip 0 426923 6732469 6572708 2026-08-07T20:51:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Nemška loterija | image = [[Slika:NemskaLoterija.jpg|240px]] | image_caption = Nemška loterija, roman Miha Mazzinija, prva izdaja | author = [[Miha Mazzini]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = roman | publisher = Beletrina | release_date = [[2010]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda in mehka vezava) | pages = 147 | oclc = | ISBN = 978-961-242-271-4 | preceded_by = [[Trenutki spoznanja]] | followed_by = [[Duhovi (zgodbe)|Duhovi]] <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 250245888 | predmetne-oznake = slovenska književnost, roman | udk = 821.163.6-311.2 }} '''Nemška loterija''' je roman [[Slovenci|slovenskega]] [[pisatelj]]a [[Miha Mazzini|Miha Mazzinija]]. Izšel je leta 2010. == Vsebina == Mestece na slovenskem podeželju leta 1950. Tonija, vojno siroto, odpustijo iz sirotišnice in ga zaposlijo kot poštarja. Pošto raznaša zjutraj in jo zvečer pobira, sodelavci ga izkoriščajo, sam je za vse. Glavna oseba na pošti je cenzor, katerega naloga je pregledati slučajen izbor pisem, zjutraj in zvečer. Jugoslavija je tisti čas izolirana, na enih mejah so ruski tanki, na drugih ameriški. Lov na vohune in informbirojevce poteka na vso moč in paranoja je na višku. Meje so zaprte, nihče ne sme nikamor, vlada pomanjkanje. Nekega dne Zora Klemenc dobi priporočeno pismo in Toni spozna damo, ki je kljub mrazu rane pomladi precej pomanjkljivo oblečena, očitno siromašno dekle. Vsak dan novo priporočeno pismo in kljub vsem mogočim nezgodam, ki doletijo nemočno Zoro, da pada po Toniju in se obeša nanj, Toni ostane trden v svoji poštarski etiki. Priporočena pisma nehajo prihajati, pojavi pa se Nikolaj, Zorin mož, ki povabi Tonija k sodelovanju v človekoljubni akciji: osamljenim in starim, tistim brez sorodnikov, bodo zastonj delili bone za prehrano. Da pa ne bi bilo videti sumljivo, bodo dobrodelnost maskirali v Nemško loterijo. Srečneži ne bodo vedeli, da vsaka srečka zadane, hkrati pa njihov ponos ne bo prizadet, češ, dobivamo socialno pomoč. Na Zorino prigovarjanje Toni prične raznašati pisma Nemške loterije. Nekega dne ugotovi, da prejemniki v povratnih pismih pošiljajo denar in ko se sooči z Zoro in Nikolajem, mu pokažeta računovodske knjige: plačujejo le zato, da ne bi imeli občutek, da nekaj dobivajo zastonj, vsak med njimi pa vedno zadane več, kot je bil vplačal. Kar je tudi bistvo Nemške loterije. Toni postane sumničav in prične odpirati pisma. A Zorine in Nikolajeve besede se izkažejo za suho zlato: vsaka srečka res zadane in nič več bonov, marveč denar. In zneski so vedno večji od vplačil, včasih prav visoki. Nato pa lepega dne nekdo zadane jackpot - milijon mark. In Toni se znajde pred težko uganko. ==Nominacije== Roman je bil uvrščen med deset finalistov za nagrado [[kresnik (nagrada | Kresnik]].<REF> {{Navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/knjiga/deseterica-finalistov-nagrade-kresnik.html |title=arhivska kopija |access-date=2017-04-22 |archive-date=2017-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170427094041/http://www.delo.si/kultura/knjiga/deseterica-finalistov-nagrade-kresnik.html |url-status=dead }} </REF> ==Izdaje in prevodi == * Slovenija: Beletrina, 2010 * Slovenija, druga izdaja: Beletrina, 2011 * angleška izdaja: CB editions, 2012, ISBN: 978-0-9567359-3-5. * nemška izdaja: Transit Verlag, 2016, ISBN: 978-3-88747-335-8. ==Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mihamazzini.com/SI/nemlot/index.html Nemška loterija na mihamazzini.com ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220074142/http://www.mihamazzini.com/SI/nemlot/index.html |date=2016-12-20 }} [[Kategorija:Knjige leta 2010]] [[Kategorija:Dela Mihe Mazzinija]] [[Kategorija:Slovenski romani]] {{normativna kontrola}} efl3fwxgl38pgzhafpnd2bpv8t2z50r 0 427178 6732556 6671031 2026-08-08T04:08:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Paloma negra | image = [[Slika:PalomaSloVelika.jpg|240px]] | image_caption = Paloma negra, roman Miha Mazzinija, prva izdaja | author = [[Miha Mazzini]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = roman | publisher = Beletrina | release_date = [[2013]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava), e-knjiga | pages = 285 | oclc = | ISBN = 978-961-242-509-8 | preceded_by = [[Polni koledarji, prazni dnevi]] | followed_by = [[Izbrisana_(Mazzini)|Izbrisana]] <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 263056640 | predmetne-oznake = slovenska književnost, roman | udk = 821.163.6-311.2 }} '''Paloma negra''' je roman [[Slovenci|slovenskega]] [[pisatelj]]a [[Miha Mazzini|Miha Mazzinija]]. Izšel je leta 2013. == Prevodi == *Roman je leta 2014 izšel v angleščini pri založbi Open Books<REF> {{Navedi splet |url=http://www.open-bks.com/library/moderns/paloma-negra/about-book.html |title=arhivska kopija |accessdate=2016-12-13 |archive-date=2016-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220110750/http://www.open-bks.com/library/moderns/paloma-negra/about-book.html |url-status=dead }} </REF> v tiskani in e-izdaji. *Roman je leta 2024 izšel v Bosni in Hercegovini pri založbi Connectum.<REF> https://kupiknjigu.ba/proizvod/paloma-negra/{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} </REF> == Zanimivosti == *Roman obravnava tudi navdušenje nad mehiško glasbo, ki se je polotilo Jugoslavije okoli leta 1950. Med zbiranjem gradiva za roman je avtor pogovore snemal in potem zmontiral TV dokumentarec [[YuMex (Jugoslovanska Mehika)]]. *Ovitki gramofonskih plošč jugoslovanskih Mehičanov so na ogled na avtorjevi spletni strani<REF> {{Navedi splet |url=http://www.mihamazzini.com/ovitki/default.html |title=arhivska kopija |accessdate=2016-12-13 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304000244/http://www.mihamazzini.com/ovitki/default.html |url-status=dead }} </REF>. ==Nominacije== Roman je bil uvrščen med deset finalistov za nagrado [[kresnik (nagrada)|kresnik]].<REF> {{Navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/knjiga/deseterica-finalistov-nagrade-kresnik.html |title=arhivska kopija |access-date=2017-04-22 |archive-date=2017-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170427094041/http://www.delo.si/kultura/knjiga/deseterica-finalistov-nagrade-kresnik.html |url-status=dead }} </REF> ==Ocene == * »Novi roman Mihe Mazzinija Paloma negra lahko uvrstimo med večplastne, zagonetne in skrivnostno vabeče knjige, kakršnih v sodobni slovenski prozi ravno ne mrgoli.«<REF>http://www.pogledi.si/knjiga/ples-smrti-v-ritmu-mehiskih-popevk Tina Vrščaj v Pogledih, 23.09.2014.</REF> ==Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mihamazzini.com/SI/paloma/index.html O romanu na avtorjevi spletni strani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220100540/http://www.mihamazzini.com/SI/paloma/index.html |date=2016-12-20 }} * [http://www.mihamazzini.com/ovitki/default.html O ploščah jugoslovanskih Mehičanov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304000244/http://www.mihamazzini.com/ovitki/default.html |date=2016-03-04 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=oL33I39nlV0 TV dokumentarec YuMex (Jugoslovanska Mehika)] [[Kategorija:Knjige leta 2013]] [[Kategorija:Dela Mihe Mazzinija]] [[Kategorija:Slovenski romani]] om3i4ngmdyqqotz9c1tz2uvt0oy6xz9 0 427599 6732731 6706475 2026-08-08T11:07:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Pr' Hostar | director = [[Luka Marčetič]] | producer = [[Goran Hrvaćanin]]<br>Dejan Krupić | writer = Goran Hrvaćanin<br>Dejan Krupić | starring = Goran Hrvaćanin<br>Mario Ćulibrk<br>Dejan Krupić<br>Luka Marčetič<br>Igor Kešina<br>Aljoša Armuš<br>Haris Raković<br>Mateja Terseglav<br>Miri Bolte<br>[[Niko Zagode]]<br>Yuliya Molina<br>Miha Brajnik<br>Martin Intihar<br>Mladen Ercegovac<br>Sanel Kljućanin<br>Magnifico<br>Hamo | music = Drejc Pogačnik | cinematography = Sašo Štih | distributor = Karantanija Cinemas | released = 27. oktober 2016 | runtime = 95 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | gross = 1.088.441 € | editing = Goran Hrvaćanin<br>Luka Marčetič }} '''''Pr' Hostar''''' je slovenska celovečerna brezproračunska<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://metinalista.si/pr-hostar-uspeh-in-vse-ostalo/|title=Pr’ Hostar, uspeh in vse ostalo – Metina lista|date=19.12.2016|accessdate=2018-10-09|website=metinalista.si|publisher=|last=Marčetič|first=Luka|language=sl-SI}}</ref> komedija iz leta 2016. Režiral jo je [[Luka Marčetič]], scenarij sta napisala [[Goran Hrvaćanin]] in Dejan Krupić, ki sta film tudi producirala.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ssdms.si/blog/reportaza-prhostar-prssdms/|title=Pr’Hostar pr’ŠSDMS|date=14. november 2016|accessdate=9. oktober 2018|website=|publisher=Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije|last=|first=|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010095627/http://www.ssdms.si/blog/reportaza-prhostar-prssdms/|url-status=dead}}</ref> Isti ustvarjalci so pred tem posneli uspešno istoimensko serijo, prikazano na portalu [[YouTube]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/dve-zlati-roli-za-hostarje-6239598|title=Dve zlati roli za Hostarje|date=5. november 2016|work=Večer |accessdate=2018-10-09|language=sl-si}}</ref> Film se je razvil iz četrte, najdaljše spletne epizode, ki je bila mišljena kot pilot za nanizanko.<ref name=":14">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042753884/Magazin/pr-hostar-televizije-so-rekle-ne-gledalci-v-kinih-da|title=Pr' Hostar: Televizije so rekle ne, gledalci v kinih da|date=3. november 2016|work=Dnevnik|accessdate=2018-10-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zgodba se dogaja v majhnem podeželskem hotelu Pr' Hostar, ki gre zaradi finančne izgube v prodajo tujemu kupcu, kar želijo zaposleni na vsak način preprečiti. Pr' Hostar je najbolj gledan film leta 2016 v Sloveniji<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/kateri-filmi-so-v-tem-letu-najbolj-polnili-slovenske-kinematografe/410946 |title=Kateri filmi so v tem letu najbolj polnili slovenske kinematografe? |accessdate=25. decembra 2016 |date=25. december 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> in najbolj gledan slovenski film v samostojni Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042778398|title=Komedija Pr'Hostar najbolj gledan slovenski film|date=17. julij 2017|accessdate=9. oktobra 2016|work=[[Dnevnik (časopis)]]|archive-date=2018-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181009092553/https://www.dnevnik.si/1042778398|url-status=dead}}</ref> Za ta film je značilna intenzivna in inovativna uporaba novih medijev, družabnih omrežij za uveljavljanje in promocijo avtorjev, reklama od ust do ust in ignoranca s strani tradicionalnih, prevladujočih medijev, ki so na ta film gledali zviška, kot na nekaj neintelektualnega, vulgarnega, plehkega.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042767521/magazin/aktualno/slovenski-film-recept-za-neuspeh|title=Slovenski film: Recept za (ne)uspeh|date=1. april 2017|work=Dnevnik|accessdate=2018-10-09|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010095754/https://www.dnevnik.si/1042767521/magazin/aktualno/slovenski-film-recept-za-neuspeh|url-status=dead}}</ref><ref name=":8">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042754274/Magazin/velik-uspeh-komedije-pr-hostar-ni-hec|title=Velik uspeh komedije Pr' Hostar ni hec|date=9. november 2016|work=Dnevnik|accessdate=2018-10-09|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010134907/https://www.dnevnik.si/1042754274/Magazin/velik-uspeh-komedije-pr-hostar-ni-hec|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.netokracija.si/pr-hostar-marketing-111994|title=Kaj se marketingarji lahko naučimo iz uspeha filma Pr’ Hostar?|date=2016-11-24|work=Netokracija.si|accessdate=2018-10-09|language=sl-SI|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010174323/https://www.netokracija.si/pr-hostar-marketing-111994|url-status=dead}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042754798/Magazin/goran-hrvacanin-soavtor-in-igralec-iz-filma-pr-hostar-kuro-slovenijo-smo-hoteli-prijeti-za-vrat|title=Goran Hrvaćanin, soavtor in igralec iz filma Pr' Hostar: Kuro Slovenijo smo hoteli prijeti za vrat|date=18. november 2016|work=Dnevnik|accessdate=2018-10-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uspeh filma Pr' Hostar je ustvarjalce spodbudil k snemanju drugega dela z naslovom ''[[Pr' Hostar 2 ‰]]'', ki je bil izdan v letu 2022. ==Zgodba== Delavci gorenjskega podeželskega hotela ''Pr' Hostar'' so razočarani nad poslovanjem hotela, saj so njihove plače nizke, regresa ne dobijo, direktor pa varčuje tudi pri vzdrževanju in nakupih hrane in pijače, zaradi česar tudi gostov praktično ni več, zaposleni pa morajo ves čas improvizirati. Ne vedo pa, da direktor lep del prihodkov porabi zase, zaradi česar nastajajo dolgovi, ki posledično pripeljejo do insolventnosti in začetka prodaje hotela. Delež krivde nosi tudi svojeglavo osebje. Kot kupec prispe premožen, a sumljiv hrvaški poslovnež Antun s spremljevalko Anastasijo in tolmačem Tristanom in takoj napove, da bo odpustil direktorja (čeprav se mu slednji zelo prilizuje) in tudi vse zaposlene, hotel pa spremenil v luksuzni bordel. Receptor Matevž se zagleda v Anastazijo, ki mu vrača naklonjenost, zato se odloči, da jo bo odkupil od Antuna ter se z njo poročil. Zaposleni se odločijo, da bodo prodajo tako ali drugače preprečili. Ko jim običajni triki ne uspejo, se domislijo načrta, kjer bi Antuna uspavali in mu ponoči ukradli 2 milijona evrov iz kovčka, ki ga ima ves čas pri sebi. Načrt jim skoraj uspe, vendar jih preseneti nepričakovan in zamaskiran obiskovalec, zaradi katerega pobegnejo brez denarja. Izkaže se, da je obiskovalec direktor hotela, ki uspe ukrasti denar, ga skrije v športno torbo ter se odloči pobegniti na [[Ciper]]. Direktor s seboj želi vzeti hotelsko sobarico Tatjano, do katere goji simpatijo. Med obiskom pri njej doma, ko jo neuspešno želi zvabiti s sabo, ga preseneti Tatjanin mož Marjan, ki prenaša športno torbo z dresi nogometnih sotekmovalcev. V zmedi direktor zgrabi športno torbo in zbeži na letališče. Antun naslednji dan ugotovi, da denarja ni več in sprva za to osumi zaposlene, ki pa mu povedo, da je denar odnesel direktor. Zato odhiti na letališče, vendar mu direktor uspe zadnji hip pobegniti. Antun tako nima denarja za nakup hotela, zato se je primoran vrniti domov. Direktor v zraku odpre torbo in ugotovi, da so v njej samo nogometni dresi, vendar ve, da poti nazaj ni več. Denar najde Tatjana in odloči se, da bodo zaposleni poslej hotel upravljali sami.<ref name=":12" /> == Produkcija == Komercialne televizije so zavrnile možnost, da bi avtorji za njih naredili televizijsko serijo, po mnenju ustvarjalcev filma zato, ker dobro služijo z oglasi, tujimi serijami in poceni resničnostnimi šovi. Zavrnitev je bila razlog za nastanek celovečernega filma.<ref name=":9" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/film/prihaja-celovecerec-o-gorenjskih-gaunarjih-401958|title=Prihaja celovečerec o "gorenjskih gaunarjih"|date=22. januar 2016|accessdate=2018-10-10|language=sl}}</ref> Film je bil posnet brez pomoči množičnega financiranja (crowdfundinga),<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/neverjetn-kok-se-mamo-fletn.html|title=Neverjetn', kok se mamo fletn'|last=Lešničar|first=Tina|date=28. november 2016|accessdate=2018-10-09|language=sl-si|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010134835/https://www.delo.si/kultura/film-tv/neverjetn-kok-se-mamo-fletn.html|url-status=dead}}</ref> države (Slovenskega filmskega centra) ali zasebnih podjetij.<ref name=":0" /> Z družabnih omrežjih so ustvarjalci filma razbrali, da je njihova ciljna publika stara od 14 do 45 let in jo 70 odstotkov sestavljajo moški.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20161205/C/161209859/1082/1167/s-kletvico-se-veliko-pove-|title=Gorenjski glas {{!}} S kletvico se veliko pove|date=5. december 2016|accessdate=2018-10-09}}</ref> Za Hrvaćanina in Krupića je glavna ideja Hostarjev »jasen sredinec politični korektnosti«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jasen-sredinec-politicni-korektnosti-6241529|title=Jasen sredinec politični korektnosti|date=21. oktober 2018|work=Večer |accessdate=2018-10-10|language=sl-si}}</ref> Film so posneli na [[Bled|Bledu]] v penzionu Pibernik.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/potovanja/slovenski-glampingi-tudi-kampiranje-je-lahko-luksuzno-447247|title=Slovenski glampingi: tudi kampiranje je lahko luksuzno|date=21. avgust 2017|accessdate=2018-10-10|language=sl}}</ref> Goran Hrvaćanin je prispeval stare uniforme iz časov, ko je delal v igralnici.<ref name=":11" /> Film je nastajal 25 snemalnih dni, 12 ur na dan, brez težav bi ga posneli v dvajsetih dneh, dodatnih pet dni so zaradi pomanjkanja ljudi delali po 15 ur na dan skoraj brez spanca. Za snemanje filma so potrebovali zgolj štiri leče, snemali so v [[Ločljivost slike|ločljivosti]] 4K, ki je nudila več manevrskega prostora,v 2K niso mogli, v Full-HD niso, ker bi povečava videa poslabšala kakovost.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/video-reziser-filma-pr-hostar-ni-vazno-kaksno-imas-opremo-ampak-kako-dobro-jo-znas-uporabljati-6238668|title=VIDEO: Režiser filma Pr‘ Hostar: Ni važno, kakšno imaš opremo, ampak kako dobro jo znaš uporabljati|date=25. oktober 2016|work=Večer |accessdate=2018-10-10|language=sl-si}}</ref> Dejan Krupić je deloval tudi kot izvršni producent, direktor fotografije je bil Sašo Štih, Goran Hrvaćanin in Luka Marčetič sta film zmontirala.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.cineplexx.si/movie/pr-hostar/|title=Pr' Hostar {{!}} Cineplexx SI|accessdate=2018-10-09|website=www.cineplexx.si|language=sl|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010095336/https://www.cineplexx.si/movie/pr-hostar/|url-status=dead}}</ref> == Predvajanje, promocija in odziv gledalcev == Film Pr' Hostar je distribuiralo podjetje Karantanija Cinemas, ki se je moralo za distribucijo potegovati.<ref name=":8" /> Film je bil predstavljen na devetih premierah v devetih mestih v skoraj devetih dneh<ref name=":8" /> po vsej Sloveniji (17. oktobra v [[Kranj|Kranju]],<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.mediaspeed.net/galerija/dogodki/13932-premiera-filma-pr-hostar-v-cineplexxu-kranj|title=Mediaspeed.net - Premiera filma Pr' Hostar v Cineplexxu Kranj|accessdate=2018-10-09|website=Mediaspeed.net}}</ref> 18. oktobra v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref>{{Navedi splet|url=https://en-gb.facebook.com/events/1817737475126482/|title=Premiera Pr'Hostar|accessdate=2018-10-09|website=en-gb.facebook.com|language=en}}</ref> 20. oktobra v [[Maribor|Mariboru]],<ref name=":15">{{Navedi novice|url=https://govori.se/dogodki/satiricna-komedija-prhostar-razprodala-premiero/|title=Satirična komedija Pr'Hostar razprodala premiero|date=2016-10-21|work=Govori.se|accessdate=2018-10-09|language=sl-SI}}</ref> 21. oktobra v [[Koper|Kopru]],<ref name=":1" /> 22. oktobra v [[Celje|Celju]]<ref name=":1" /> in 26. oktobra v [[Novo mesto|Novem mestu]]<ref name=":1" />). Medijski pokrovitelj premiere je bil [[Radio 1]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radio1.si/46009/pr-hostar-na-snemanju-smo-bli-pijani-vsak-tretji-vecer|title=PR' HOSTAR: ''Na snemanju smo b'li pijani vsak tretji večer!''|date=18.10.2016|accessdate=2018-10-09|website=www.radio1.si|publisher=|last=1|first=Radio}}</ref> V [[Kino Bežigrad|Kinu Bežigrad]] so premiero razprodali v osmih urah in s tem presegli lanskoletni rekord filma Vojna zvezd. Razprodani sta bili tudi premieri v [[Cineplexx|Cineplexxu]] v Kranju<ref>{{Navedi novice|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/57f622615ee46/host|title=Domača satirična komedija Pr'Hostar|date=6. oktober 2016|work=Ekipa24.si|accessdate=2018-10-10|language=sl}}</ref> in v Koloseju Maribor.<ref name=":15" /> Uspeh v Mariboru je bil presenečenje, saj so avtorjem filma rekli, da je Maribor nekakšna enklava in da bodo tam pogoreli.<ref name=":14" /> Film je na redni spored prišel 27. oktobra 2016 in v slovenskih kinematografih nabral 211.604 gledalcev,<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.cinemania-group.si/distribucija.asp?leto=2016|title=BOX OFFICE - DISTRIBUCIJA SLOVENIJA 2016 / Cinemania group d.o.o., filmi, novice, kino, igralci, nagradna igra, box office, dvd filmi|accessdate=2018-10-09|website=www.cinemania-group.si|last=d.o.o.|first=Cinemania group}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.cinemania-group.si/distribucija.asp?leto=2017|title=BOX OFFICE - DISTRIBUCIJA SLOVENIJA 2017 / Cinemania group d.o.o., filmi, novice, kino, igralci, nagradna igra, box office, dvd filmi|accessdate=2018-10-09|website=www.cinemania-group.si|last=d.o.o.|first=Cinemania group}}</ref> od tega 32 odstotkov v ljubljanskem Koloseju,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/devet-zivljenj-filmskega-hipermarketa.html|title=Devet življenj filmskega hipermarketa|last=Lešničar|first=Tina|date=5. september 2017|accessdate=2018-10-09|language=sl-si|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010134811/https://www.delo.si/novice/slovenija/devet-zivljenj-filmskega-hipermarketa.html|url-status=dead}}</ref> in s tem postal najbolj gledan film leta 2016 v Sloveniji in najbolj gledan slovenski film v samostojni Sloveniji. Film so najprej predvajali na desetih kopijah,<ref name=":2" /> naslednje leto pa na petnajstih.<ref name=":3" /> Film traja 87 oziroma 95 minut.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/prhostar/|title=Kolosej - Filmi - Pr'Hostar|accessdate=2018-10-10|website=www.kolosej.si}}</ref> Da bi proti koncu rednega predvajanja presegli takrat najbolj gledan film [[Gremo mi po svoje]], so 3. aprila 2017 pod imenom »Pr' Hostar dan« organizirali ogled filma za 1 € po Sloveniji.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042766470|title=Film »PrHostar« si je ogledalo že več kot 200.000 ljudi, ustvarjalci želijo prehiteti »Gremo mi po svoje«|date=21. marec 2017|work=Dnevnik|accessdate=2018-10-10|archive-date=2018-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011013915/https://www.dnevnik.si/1042766470|url-status=dead}}</ref> Po koncu rednega predvajanja jim je do naziva najbolj gledanega slovenskega filma manjkalo 300 gledalcev, zato so julija 2017 organizirali 3 oglede zastonj ali po znižani ceni vstopnice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2017/07/11/prhostar-cisto-blizu-rekordni-gledanosti-med-slovenskimi-filmi-manjka-mu-se-300-gledalcev/|title=Pr’Hostar čisto blizu rekordni gledanosti med slovenskimi filmi, manjka mu še 300 gledalcev {{!}} UPORABNA STRAN|date=11. julij 2018|accessdate=2018-10-09|website=www.blog.uporabnastran.si|publisher=|last=|first=|language=sl}}</ref> Najbolj gledan film v Sloveniji so postali z brezplačno projekcijo na prostem za več kot tisoč obiskovalcev ob [[Jezero Jasna|jezeru Jasna]] v Kranjski gori v okviru prireditve, ki jo je organiziral tamkajšnji Turistično informacijski center.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20170720/C/170729979/1082/1167/pri-jasni-je-padel-rekord|title=Gorenjski glas {{!}} Pri Jasni je padel rekord|date=20. julij 2017|accessdate=2018-10-09}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/potovanja/jezero-s-spektakularnim-razgledom-kjer-je-padel-filmski-rekord-foto-445091|title=Jezero s spektakularnim razgledom, kjer je padel filmski rekord #foto|date=16. julij 2017|accessdate=2018-10-09|language=sl}}</ref> == Odziv kritikov in ostalih == Odzivi so bili različni. Peter Kolšek, pisec časopisa [[Delo (časopis)|Delo]], je napisal, da oboževalci filma Pr' Hostar ne berejo knjig in da je sam film režeča se slovenska podrtija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sobotna/iz-citalnice-k-hostarju.html|title=Pomisleki: Iz čitalnice k Hostarju|last=Kolšek|first=Peter|date=2. december 2016|accessdate=2018-10-09|language=sl-si|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010134815/https://www.delo.si/sobotna/iz-citalnice-k-hostarju.html|url-status=dead}}</ref> Tina Bernik z [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]] je pohvalila ustvarjalce, ki so hodili od ene kinodvorane do druge in spodbujali publiko. Menila je, da so ostali filmarji apatični in nonšalantni do javnosti in medijev, da njihove promocije skoraj ni in da njihova imena kljub nagradam kinoobiskovalcem nič ne pomenijo. Obregnila se je tudi ob samozadostnost slovenskih režiserjev, ki zgolj posnamejo film in se ne ukvarjajo s tem, kdo naj bi ga gledal in kako ga nagovarjati in je predlagala, da se novinarje v prihodnje bolj vabi na snemanja slovenskih filmov.<ref name=":7" /> [[Marcel Štefančič|Marcel Štefančič JR.]] z [[Mladina (revija)|Mladine]] je filmu dal oceno ZA-. Ugajala mu je socialna nota filma in večkulturnost Gorenjcev, Gorana Hrvaćanina in Dejana Krupića je imenoval "dobro uigrana butec in butec", omenil je možatost ženskih likov.<ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/177055/pr-hostar/|title=Pr’Hostar {{!}} MLADINA.si|last=Štefančič JR.|first=Marcel|date=28. oktober 2018|work=Mladina.si|accessdate=2018-10-10}}</ref> Deja Crnović, prav tako novinarka [[Mladina (revija)|Mladine]], je o ustvarjalcih filma v pohvalnem članku zapisala, da so filmski outsiderji brez diplome [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], da so bili odpisani in je njihov uspeh presenetil in da je njihov potenciran prikaz slovenstva očitno zadel tja, kjer boli.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/178709/pr-hostar-filmska-ekipa/|title=Pr’ Hostar, filmska ekipa {{!}} MLADINA.si|date=17.2. 2017|work=Mladina.si|accessdate=2018-10-10}}</ref> Na spletnem portalu Koridor so uspeh filma pripisali utrjenemu slovesu igralske zasedbe, kritizirali pa so prehiter oziroma odsoten konec in nejasno nadaljnjo usodo junakov, kar naj bi bila posledica omejenega proračuna filma. Filmu so dali oceno 7/10.<ref>{{Navedi splet|url=http://koridor-ku.si/recenzije/prhostar/|title=Pr`Hostar|date=3. november 2016|accessdate=2018-10-10|website=koridor-ku.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> Tudi Matic Majcen z mariborskega časnika Večer je uspeh pripisal internetni slavi, pa tudi humorju in obrtniški izkušenosti igralcev in ekipe. Zmotila ga je šibka tehnična plat in pripoved, ki ji za nekaj časa zmanjka zagona. Vseeno je pohvalil ustvarjalce, ker niso lobirali za javna sredstva, ampak so preprosto začeli delati, se izboljševali in ustvarili eno najboljših slovenskih komedij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/nad-realnostjo-slovenskega-subvencioniranega-filma-6242734|title=Nad realnostjo slovenskega (subvencioniranega) filma|date=10. december 2016|accessdate=10. oktober 2018|website=|publisher=|last=Majcen|first=Matic}}</ref> Denis Valič je za oddajo Gremo v kino na [[Ars (radio)|3. programu]] [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] napisal, da film ni izviren, vendar pritegne in nasmeji. Dogajanje se mu zdi fragmentirano, film naj bi lepljenka skečev, ne pa zaokrožena celota. Meni, da projekt idejno ni zrasel in da gre za poigravanje znanih stereotipov, a da velja vsako tovrstno pobudo toplo pozdraviti.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/filmska-recenzija-pr-hostar/406509|title=Filmska recenzija: Pr' Hostar|date=31. oktober 2016|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-10-10}}</ref> [[Samo Rugelj]] je za internetni portal [[SiOL.net|Siol.net]] v svoji analizi zapisal, da ustvarjalci Pr' Hostar dobro poznajo svojo publiko in da tudi v prihodnje brez tega ustvarjanje hitov ne bo možno. Humor v tem filmu se mu zdi prostaški in obešenjaški, narejen za ljubitelje filmov, kot sta Borat in Butec in butec.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/siol-plus/kolumne/pr-hostar-po-treh-letih-nov-slovenski-filmski-hit1-429029|title=Pr' Hostar: po treh letih nov slovenski filmski hit|date=3. november 2016|accessdate=2018-10-10|language=sl}}</ref> Jedrt Jež Furlan je v blogu na portalu FokusPokus pohvalila trud avtorjev amaterjev za svoje občinstvo. Všeč so ji prizori z receptorjem in njegovo mamo, ki govori na moškega. Pr' Hostar je zanjo bizarka, seštevek pomanjkljivosti in stereotipov in nihanja med slabim in še sprejemljivim okusom. Meni, da so "čefurji" zavarovalna premija tega filma in da s klenimi domačimi liki morda ne bi uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://fokuspokus.si/article/2028?=pr-hostar-srecna-draga-vas-bizarna-kjer-hisa-mojega-stoji-cefurja|title=Pr’ Hostar: Srečna, draga vas bizarna, kjer hiša mojega stoji čefurja…|date=7.1. 2017|accessdate=2018-10-10|website=fokuspokus.si|publisher=|last=|first=|language=en-US|archive-date=2018-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011013657/https://fokuspokus.si/article/2028?=pr-hostar-srecna-draga-vas-bizarna-kjer-hisa-mojega-stoji-cefurja|url-status=dead}}</ref> Jure Konestabo si je film ogledal za portal Filmstart.si in mu dal oceno 8. Pohvalil je Gorana Hrvaćanina in Dejana Krupića, Mario Ćulibrk in Aljoša Armuš sta se mu zdela bolj prepričljiva v spletni seriji. Ideja filma se mu zdi zanimiva, a zmotilo ga je preveliko število manj zanimivih likov, luknje v scenariju in težave z zapletom zgodbe. Po njegovem se odlične scene slabo povezujejo v celoto, ker nekajminutni skeč ponuja premalo materiala za celovečerni film. Film je zanj poklon oboževalcem, ki bo nove težko pridobil. Kot Jež Furlanova je tudi on opazil moško govorico ženskih likov.<ref>{{Navedi novice|url=https://filmstart.si/kritike/ogledano-pr-hostar-2016/|title=Ogledano: Pr’ Hostar (2016) – Filmstart|date=2016-10-25|work=Filmstart|accessdate=2018-10-10|language=sl-SI|archive-date=2018-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011014028/https://filmstart.si/kritike/ogledano-pr-hostar-2016/|url-status=dead}}</ref> Nejc Furlan je za kolumno spletnega portala Lokalne Ajdovščina napisal, da zgodba izhaja iz tradicije [[Naša mala klinika|Naše male klinike]], Naše krajevne skupnosti in [[Teater Paradižnik|Teatra paradižnik]] in da se film trudi dokazati, da slovenski film lahko uspe brez depresije, samomora in skorajda nasilnega seksa. Film po njegovem ne podcenjuje svoje publike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2016110912011802/Ocena%20filma%20Pr/'Hostar/|title=Ocena filma Pr\'Hostar|date=12. november 2016|accessdate=2018-10-10|website=www.lokalne-ajdovscina.si|publisher=|last=Ajdovščina|first=Lokalne|language=sl}}</ref> == Sodelovanje z oglaševalci == Režiser in producenta filma so skupaj z direktorjem marketinga Karantanija Cinemas, Andrejem Novakom in PR managerko Karantanija Cinemas, Tino Kadunc, 10. novembra 2016 na povabilo Študentske sekcije Društva za Marketing Slovenije obiskali ljubljansko [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]].<ref name=":6" /> Ustvarjalci so v sodelovanju z agencijo Futura DDB jeseni leta 2017 za zdravstveno zavarovalnico Vzajemna pripravili reklamno kampanjo, ki so jo poimenovali "Odhostaj od mame" in v kateri nastopata lika Matevža in Darinke. Goran Hrvaćanin je sodeloval kot režiser, celotna ekipa filma Pr' Hostar kot produkcijska hiša.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/605/odhostaj-od-mame|title=Odhostaj od mame|date=24. oktober 2017|work=Marketing magazin|accessdate=2018-10-10|language=sl|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010095908/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/605/odhostaj-od-mame|url-status=dead}}</ref> Kampanja je prejela več nagrad: * Zlato priznanje na 27. Slovenskem oglaševalskem festivalu<ref>{{Navedi novice|url=https://sof.si/katalog/odhostaj-od-mame/|title=Odhostaj od mame - 27. SOF|work=27. SOF|accessdate=2018-10-10|language=sl-SI}}</ref> * Zlato nagrado v kategoriji "finančne storitve, zavarovalništvo in bančništvo" na 7. konferenci digitalnih komunikacij [[DIGGIT|Diggit]]<ref>{{Navedi novice|url=http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/15543/nagrade-07-diggita-futura-ddb|title=Nagrade 07. Diggita: Futura DDB|date=29. junij 2018|work=Marketing magazin|accessdate=2018-10-10|language=sl|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010100034/http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/15543/nagrade-07-diggita-futura-ddb|url-status=dead}}</ref> * Nagrada NETKO 2017 v kategoriji ".si za akcijo?"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.netko.si/blog/2018/prejemniki-nagrad-netko-2017/|title=Prejemniki nagrad NETKO 2017 {{!}} Netko|date=27.2. 2018|accessdate=2018-10-10|website=www.netko.si|publisher=|last=|first=|language=sl-SI|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010095737/http://www.netko.si/blog/2018/prejemniki-nagrad-netko-2017/|url-status=dead}}</ref> * Nagrada Golden Sempler na 19. konferenci [[SEMPL|Sempl]] v kategoriji "najboljša akcija na družabnih omrežjih"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sempl.si/sl/competition/finalist-2017/|title=SEMPL {{!}} Najboljša dela in zmagovalci SEMPL-a 2017|accessdate=2018-10-10|website=www.sempl.si|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010095819/http://www.sempl.si/sl/competition/finalist-2017/|url-status=dead}}</ref> == Ustvarjalci o uspehu in reakcijah drugih == Eden od ustvarjalcev filma, Goran Hrvaćanin, je uspeh filma pripisal preprostosti, iskrenosti in človeškosti, kritikom filma je očital, da z glavo niso v sedanjosti, da zavidajo prodajo kart, da se bojijo lastnega kmečkega porekla. Meni tudi, da s kletvico več poveš<ref name=":9" />.<ref name=":11" /> Igralec v filmu Niko Zagode je povedal, da je vulgarnost karikatura načina komunikacije v ruralnih okoljih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/slovenski-filmar-prizadet-ko-so-filmu-ocitali-vulgarnost-6372612|title=Slovenski filmar prizadet, ko so filmu očitali vulgarnost|date=22. december 2017|work=Večer |accessdate=2018-10-09|language=sl-si}}</ref> Mnenju o velikih zaslužkih so avtorji ugovarjali, da polovico vsote vzame kino prikazovalec, od preostanka pa pobereta distributer in producent, ta pa nazadnje, ko pokrije stroške promocije, denar razdeli med avtorje, od deležev producenta in avtorjev pa se plača še vsa, približno 30 članska ekipa, predprodukcijske in postprodukcijske storitve in da so zaradi tega v minusu. Dejali so, da so bili tudi odvisni od uslug, ki niso večne in da si zaradi vseh težav snemanja filma brez proračuna ne želijo več. Luka Marčetič je dodal tudi, da razume finančno stisko slovenskih filmskih ustvarjalcev in da noče, da bi bil uspeh njegovega filma orožje proti njim.<ref name=":0" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /> == Komercialni uspeh in rekordi == Pr' Hostar je s prodajo vstopnic zaslužil 1.088.441 €.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Film je podrl tudi več rekordov. * Je prvi film, ki je s prodajo vstopnic v Sloveniji zaslužil več kot 1 milijon €<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2017/03/30/prhostar-edini-film-v-sloveniji-ki-je-s-prodajo-vstopnic-zasluzil-vec-kot-1-mio-e-je-prejel-se-2-zlati-roli/|title=Pr’Hostar, edini film v Sloveniji, ki je s prodajo vstopnic zaslužil več kot 1 mio €, je prejel še 2 Zlati roli {{!}} UPORABNA STRAN|date=30. marec 2017|accessdate=2018-10-09|website=www.blog.uporabnastran.si|publisher=|last=|first=|language=sl}}</ref> * Ima tudi največji otvoritveni vikend leta 2016: 28.160 gledalcev<ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/pr-hostar-postal-drugi-najbolj-gledan-film-v-samostojni-sloveniji/412033|title=Pr'Hostar postal drugi najbolj gledan film v samostojni Sloveniji|date=9. januar 2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-10-09}}</ref> * Luka Marčetič je s tem filmom osvojil rekord otvoritvenega vikenda med slovenskimi režiserskimi prvenci<ref name=":5" /> == Nagrade == * Tri [[Zlata rola|zlate role]] in štiri velike zlate role za preseženih 200.000 gledalcev<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2016/11/07/film-prhostar-je-v-11-ih-dneh-osvojil-kar-tri-zlate-role-saj-so-do-danes-zabelezili-82-533-gledalcev/|title=Film Pr’Hostar je v 11-ih dneh osvojil kar tri Zlate role, saj so do danes zabeležili 82.533 gledalcev {{!}} UPORABNA STRAN|date=7. november 2016|accessdate=2018-10-09|website=www.blog.uporabnastran.si|publisher=|last=|first=|language=sl}}</ref> * Nagrada [[Žarometi (nagrada)|žaromet]] 2016 za filmsko zgodbo leta<ref>{{Navedi novice|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/58b579462c213/zarometi-so-podeljeni|title=ŽAROMETI SO PODELJENI!|date=28. februar 2017|work=Ekipa24.si|accessdate=2018-10-09|language=sl}}</ref> ==Igralci== Imena so pridobljena z različnih virov.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> *Dejan Krupić kot Matevž * Goran Hrvaćanin kot Jerč * Igor Kešina kot direktor * Mateja Terseglav kot Tatjana * Aljoša Armus kot Bobi * Haris Raković kot Redjo * Mario Ćulibrk kot Mark *[[Luka Marčetič]] kot Antun * [[Niko Zagode]] kot Tristan * Yuliya Molina kot Anastasija * Miri Bolte kot mama Darinka * Uroš Albert kot generalni direktor *Miha Brajnik kot Marjan *[[Jože Robežnik]] kot nosač *[[Magnifico]] kot Mau Gniu Fico *[[Matevž Šalehar|Matevž Šalehar - Hamo]] == Filmska ekipa == Ekipo so sestavljali:<ref name=":12" /> *Jan Misir – asistent kamere * Lev Predan Kowarski – gafer/lučkar * David Wetter Zagajšek – mikroman * Erik Margan – asistent režije * Tosja Berce Flaker – tajnik režije * Maja Razboršek, Ana Lazovski in Manja T. Korošec – maska ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih filmov]] *[[Seznam najbolj gledanih filmov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{IMDb title|6129232}} * {{BSF|pr-hostar}} [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2016]] [[Kategorija:Satirični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v hotel]] [[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]] [[Kategorija:Neodvisni filmi]] eows2vjveif0k7r96p6n1yxg8y3yebk 0 428386 6732213 6177691 2026-08-07T13:17:21Z Erardo Galbi 166658 Presledka 6732213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = <center>Kučukkajnarški mir</center> | long_name = | image = Treaty of Küçük Kaynarca.svg | image_width = 300px | caption = Osmansko cesarstvo (zeleno) je moralo Ruskemu imperiju odstopiti nekaj ozemlja (rdeče-zelene črte) na azijski in evropski fronti. Krimski kanat (rumeno-zelene črte) je dobil neodvisnost, čeprav je v resnici postal ruski satelit in bil leta 1783 priključen k Rusiji. | type = trgovinski in mirovni sporazum | date_drafted = | date_signed = 21. julij 1774 | location_signed = Küçük Kaynarca, sedaj Kajnardža, Bolgarija | mediators = | negotiators = * [[Slika:Flag_of_Russia.svg|25px]] [[Nikolaj Vasiljevič Repnin|Nikolaj Repnin]] * [[Slika:Flag of Turkey.svg|25px]] [[Ahmed Resmî Efendi]] * [[Slika:Flag of Turkey.svg|25px]] [[İbrahim Münib Efendi]] | parties = • [[Slika:Flag_of_Russia.svg|25px]] [[Ruski imperij]]<hr> • [[Slika:Flag of Turkey.svg|25px]] [[Osmansko cesarstvo]] | signatories = • [[Slika:Flag_of_Russia.svg|25px]] [[Peter Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski|Peter Rumjancev]] <hr> • [[Slika:Flag of Turkey.svg|25px]] [[Muhsinzade Mehmed Paša]] | wikisource = }} '''Kučukkajnarški mir''' ([[Ruščina|rusko]] Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, [[Turščina|turško]] Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21. julija 1774 v Küçük Kaynarci (sedaj Kajnardža, [[Bolgarija]]) podpisali [[Ruski imperij]] in [[Osmansko cesarstvo]]. Po nedavnem turškem porazu v [[bitka pri Kozludži|bitki pri Kozludži]] se je uradno končala [[rusko-turška vojna (1768–1774)]] in označila poraz Osmanskega cesarstva v boju proti Rusiji.<ref name=ref1> Ömer Lütfi Barkan (1985). ''Ord. Prof. Ömer Lütfi Barkan'a armağan'' (v turščini). Istanbul University. str. 48. </ref> Rusko stran je predstavljal feldmaršal [[Peter Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski|Rumjancev]], turško pa Musul Zade Mehmed Paša.<ref name=ref1/> Pogodba je bila veliko ponižanje za nekoč mogočno osmansko državo in znanilec kasnejših konfliktov med Osmani in Rusi. Za rusko stran je bila samo eden od mnogo poskusov za prevzem oblasti na osmanskem ozemlju. Rusija je morala Osmanskemu cesarstvu vrniti [[Moldavija|Moldavijo]] in [[Vlaška|Vlaško]], vendar je dobila pravico do zaščite [[pravoslavje|pravoslavnih kristjanov]] v Osmanskem cesarstvu<ref name=ref3>Hurewitz, J.C. (1975). ''The Middle East and North Africa in World Politics: A Documentary Record'' (v turščini). New Haven: Yale University Press.</ref> in pravico do posredovanja v Moldaviji in Vlaški zaradi zlorab turških oblasti. Rusija je pridobljene pravice za zaščito kristjanov uporabila predvsem v obdonavskih kneževinah Vlaški in Moldaviji, zlasti med vladanjem zadnjih [[Fanarioti|fanariotskih]] knezov in po grški vojni za neodvisnost (1821–1829). Leta 1787 je sultan [[Abdul Hamid I.]] zaradi naraščajočih sovražnosti Rusiji napovedal novo vojno.<ref name="ref4">Hoiberg, Dale H., urednik (2010). ''Abdulhamid I.'' Encyclopædia Britannica. I: A-ak Bayes (15. izdaja). Encyclopedia Britannica Inc. str. 22. ISBN 978-1-59339-837-8.</ref> [[Slika:Ahmed Resmi Greek.JPG|thumb|right|[[Ahmed Resmî Efendi]], vodja osmanskih pogajalcev]] [[Slika:Treaty of Küçük Kaynarca1.jpg|thumb|Spominska plošča ne mestu, kjer je bila pogodba podpisana]] Na [[Kavkaz]]u je Rusija dobila [[Kabardino-Balkarija|Kabardijo]], neomejeno suverenost nad pristaniščema [[Azov]] in [[Enikale]] na Kerškem polotoku na [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in del pokrajine Edisan med rekama [[Bug]] in [[Dneper]] ob izlivu Dnepra,<ref name=ref4/> vključno s pristaniščem [[Herson]]. Rusija je z njim dobila svoje drugo pristanišče na [[Črno morje|Črnem morju]], ki zdaj ni bilo več v popolni osmanski domeni. Z [[Niška pogodba|Niško pogodbo]], podpisano leta 1739, je morala Rusija Osmanskemu cesarstvu vrniti Krim in Moldavijo. Dovolili so ji zgraditi pristanišče Azov, vendar brez utrdb in pravic do vojnega ladjevja na Črnem morju. Vse omejitve iz Niške pogodbe so bile s Kučukkajnarško pogodbo ukinjene. Razen tega je Rusija dobila pravico do plovbe skozi [[Dardanele]], pravoslavni kristjani pa pravico, da plujejo pod rusko zastavo. Dogovorjena je bila tudi gradnja ruske pravoslavne cerkve v [[Carigrad]]u, ki se ni nikoli udejanila. Bukovino je Rusija leta 1775 prepustila Avstriji.<ref name=ref4/> [[Krimski kanat]] je bil prvo muslimansko ozemlje, ki se je osvobodilo osmanske nadoblasti, ker je Kučukkajnardžijska pogodba prisilila [[Visoka porta|Visoko porto]], da je [[Tatari|Krimskim Tatarom]] priznal neeodvisnost, čeprav je sultan kot [[kalif]] [[islam]]a ostal njihov verski vodja. Kanat, ki je bil uradno neodvisen, je bil dejansko odvisen od Rusije, dokler ga ni [[Katarina Velika]] leta 1783 priključila k Rusiji in s tem še povečala rusko moč na Črnem morju. Z [[rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turško vojno 1768–1774]] se je začelo obdobje evropske preokupacije z vzhodnim vprašanjem: kaj bi se zgodilo v ravnotežju moči, če bi Osmansko cesarstvo izgubilo svoje ozemje in se sesulo? Kučukkajnarška pogodba je dala nekaj odgovorov na to vprašanje. Po sklenitvi [[karlovški mir|karlovškega miru]] leta 1699 Osmansko cesarstvo ni bilo več agresivna sila, ki je več kot tri stoletja ogrožala krščansko Evropo. Eden od največjih nasprotnikov Osmanskega cesarstva so postali [[Habsburžani]], ruski carji pa so se trudili priti na Črno morje, glavni branik prestolnice Istanbul. Rusko ladjevje je po dveh stoletjih konfliktov nazadnje uničilo osmansko vojno ladjevje, ruska kopenska vojska pa je večkrat težko porazila osmansko vojsko. Meje Osmanskega cesarstva so se v naslednjih dveh stoletjih postopoma krčile in Rusiji je uspelo potisniti zahodno mejo svojega imperija na zahod do [[Dneper|Dnepra]].<ref>''The Cambridge History of Islam I: The Central Islamic Lands'' (v turščini). Cambridge University Press. 1970.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1774]] [[Kategorija:Rusko-turške vojne]] [[Kategorija:Mirovni sporazumi]] [[Kategorija:Osmanska Grčija]] 2pmggc2rdcbl5kf01r0w89c73fhk0oc 0 428559 6732268 6558554 2026-08-07T14:56:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mojca Kumerdej''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[filozof]]inja in [[kritik|kritičarka]], * [[1964]], [[Ljubljana]]. Diplomirala je iz filozofije in [[sociologija kulture|sociologije kulture]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], poklicno pa deluje v kulturnem uredništvu časnika ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', za katerega piše o sodobnem [[ples]]u, [[gledališče|gledališču]], [[performans]]u, [[film]]u in [[književnost]]i. Njen prvi roman ''[[Krst nad Triglavom]]'' (2001) je humorna in ironična parodija [[France Prešeren|Prešernovega]] epa ''[[Krst pri Savici]]''. Kasneje je izdala še dve zbirki kratkih zgodb, za svoj drugi roman ''Kronosova žetev'' (2016) pa je leta 2017 prejela [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/razno/nagrajenci-presernovega-sklada-od-glasbenika-do-arhitektov.html |title=Nagrajenci Prešernovega sklada; od glasbenika do arhitektov |work=Delo |date=17.1.2017 |accessdate=18.1.2017 |archive-date=2017-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170118170940/http://www.delo.si/kultura/razno/nagrajenci-presernovega-sklada-od-glasbenika-do-arhitektov.html |url-status=dead }}</ref> Njena dela so bila prevedena v več kot deset jezikov in objavljena v različnih domačih in tujih literarnih revijah ter antologijah.<ref>{{navedi splet |url=https://bio.si/sl/epizode/4/ |title=Čisto novo sobivanje |publisher=BIO – Bienale oblikovanja |accessdate=18.1.2017 |archive-date=2017-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170118230026/https://bio.si/sl/epizode/4/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://wordswithoutborders.org/contributor/mojca-kumerdej/ |title=Mojca Kumerdej |work=Words Without Borders, the Online Magazine for International Literature |accessdate=18.1.2017}}</ref> Poleg tega je dobitnica priznanja [[kristal Vilenice]] leta 2006, ki se podeljuje v sklopu Mednarodnega literarnega festivala Vilenica<ref>{{navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/mednarodni-literarni-festival-vilenica/ |title=Mednarodni literarni festival Vilenica |publisher=Društvo slovenskih pisateljev |accessdate=18.1.2017 |archive-date=2017-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170119045701/http://www.drustvo-dsp.si/mednarodni-literarni-festival-vilenica/ |url-status=dead }}</ref> in [[Cankarjeva nagrada|Cankarjeve nagrade]] za leto 2023. Leta 2017 je dobila nagrado [[Kritiško sito (nagrada)|kritiško sito]] za ''Kronosovo žetev''. == Dela == * ''Krst nad Triglavom'', Študentska založba, Ljubljana, 2001 {{cobiss|ID=110919168}} * ''Fragma'', Študentska založba, Ljubljana, 2003 {{cobiss|ID=126548480}} * ''Temna snov'', Študentska založba, Ljubljana, 2011 {{cobiss|ID=254755584}} * ''Kronosova žetev'', Beletrina, Ljubljana, 2016 {{cobiss|ID=284283904}} * ''Gluha soba'', Goga, Novo mesto, 2022 {{cobiss|ID=96495619}} * ''V očesu odblesk'', Beletrina, Ljubljana, 2025 == Sklici in opombe == {{sklici|ˇ2}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Kumerdej, Mojca}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kumerdej, Mojca]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kumerdej, Mojca]] dpwjk88jushy3r2cxt4sn9azvwlxwrn 0 428700 6732220 6611022 2026-08-07T13:25:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milorad Ulemek "Legija"''', tudi '''Milorad Luković''', [[Srbi|srbski]] paravojaški vodja in zločinec, * [[15. marec]] [[1968]], [[Beograd]]. Ulemek je deloval kot poveljnik [[Srbska prostovoljna garda|Srbske prostovoljne garde]], t. i. "[[Željko Ražnatović|Arkanovih]] tigrov", ter [[Enota za posebne operacije (Srbija)|Enote za posebne operacije]], "rdečih beretk". Obsojen je bil za organizacijo [[atentat]]ov na predsednika vlade [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], na nekdanjega predsednika predsedstva Srbije [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]], za neuspela atentata na [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in umor štirih članov stranke [[Srbsko gibanje obnove]]. == Življenje in kariera == Ulemek se je rodil 15. marca 1968 (nekateri viri navajajo leto 1965)<ref>{{Navedi novice|title=Milorad Luković Legija: Jedna karijera|date=6. 5. 2004|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=377617|language=sr|work=Vreme|accessdate=2019-03-08|archive-date=2020-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200712000623/https://www.vreme.com/cms/view.php?id=377617|url-status=dead}}</ref> v [[Beograd]]u v [[Srbi|srbsko]] družino, izvirajočo s [[Hrvaška|hrvaškega]] [[Kordun]]a.<ref>{{Navedi novice|title=Legija je uvjeren da se predao političkim istomišljenicima|date=4. 5. 2004|url=http://www.nacional.hr/clanak/10987/legija-je-uvjeren-da-se-predao-politickim-istomisljenicima|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203044830/http://www.nacional.hr/clanak/10987/legija-je-uvjeren-da-se-predao-politickim-istomisljenicima|archivedate=3. 2. 2014|work=Nacional|language=hr}}</ref> Oče Milan je bil podčastnik v [[JLA]], medtem ko je mati Natalija delala kot uslužbenka v hranilnici.<ref>{{Navedi novice|title=Legija pred bankrotom|date=28. 8. 2008|url=http://www.glas-javnosti.rs/clanak/hronika/glas-javnosti-28-08-2008/legija-pred-bankrotom|language=sr|work=Glas javnosti}}</ref> V mladosti je nosil vzdevek "Cema" po [[Cement|cementu]], ki naj bi ga dvigoval kot uteži.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Legija: Od najtraženijeg begunca do najčuvanijeg|date=6. 5. 2004|url=https://www.blic.rs/vesti/tema-dana/legija-od-najtrazenijeg-begunca-do-najcuvanijeg/0s8ylkt|language=sr|work=Blic}}</ref> Leta 1985 je dokončal tečaj za avtomehanika.<ref>{{Navedi novice|title=Milorad Ulemek Legija – prilog za biografiju|date=24. 5. 2007|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=499576|language=sr|work=Vreme|accessdate=2019-03-07|archive-date=2019-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190219130106/https://www.vreme.com/cms/view.php?id=499576|url-status=dead}}</ref> ===Francoska tujska legija=== Po neuspelem [[Rop (kriminal)|ropu]] leta 1985 je Ulemek pobegnil v [[Francija|Francijo]]. 10. aprila 1986 se je pridružil [[Francoska tujska legija|francoski tujski legiji]]. V legiji je ostal šest let ter se bojeval v [[Čad]]u, [[Libija|Libiji]], [[Bejrut]]u, v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] in [[Irak]]u ([[Zalivska vojna]]).<ref>[http://www.danas.co.yu/20040504/dogadjajdana1.html Članak o Ulemeku u Danasu]</ref> Po tem delu svoje kariere je dobil vzdevek Legija. ===Srbska prostovoljna garda=== Po izbruhu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]], 18. marca 1992, se je Ulemek vrnil v [[Srbija|Srbijo]]<ref>{{Navedi novice|title=Dezertirao iz Legije stranaca|date=24. 7. 2003|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2003/07/24/srpski/H03072303.shtml|language=sr|work=Glas javnosti|accessdate=2019-03-07|archive-date=2012-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120319030306/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2003/07/24/srpski/H03072303.shtml|url-status=dead}}</ref> in se pridružil [[Srbska prostovoljna garda|Srbski prostovoljni gardi]], paravojaški formaciji [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]]. Sprva je bil inštruktor, kasneje pa je napredoval v enega od poveljnikov garde in se boril z Arkanom na Hrvaškem in v Bosni. Poveljeval je posebni enoti pod imenom "Super Tigrovi", ki je delovala v vzhodni [[Slavonija|Slavoniji]] in v letih 1994–1995 v okolici [[Bihać]]a. ===Rdeče beretke=== Ko so bili Tigri leta 1996 razpuščeni, se je Ulemek pridružil [[Enota za posebne operacije|Enoti za posebne operacije Službe državne varnosti]], znani kot "''Rdeče beretke''". Rdeče beretke so uradno bile enota za boj proti [[Terorizem|teroriz]]mu, ki pa je izvajala posebne operacije v [[BiH]], na Hrvaškem in na [[Kosovo|Kosovu]], kot tudi odstranjevala nasprotnike tedanjega predsednika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]. Tega leta je tudi namesto družinskega priimka Ulemek prevzel priimek svoje prve soproge, Luković.<ref>{{Navedi novice|title=Legija danas puni 49: Ovo su sve žene s kojima je bio i svi krimosi s kojima je ratovao!|date=15. 3. 2017|url=https://www.espreso.rs/vesti/hronika/128245/legija-danas-puni-49-ovo-su-sve-zene-s-kojima-je-bio-i-svi-krimosi-s-kojima-je-ratovao/strana/2|language=sr|work=Espreso.rs}}</ref> Ulemek je leta 1998{{Navedi vir}} postal poveljnik Rdečih beretk. V času [[Vojna na Kosovu|kosovske vojne]] je bil njihov poveljnik na bojišču.{{Navedi vir}} 5. oktobra 2000 je bila vladavina Slobodana Miloševića strmoglavljena v množičnih demonstracijah. Čeprav vloga Ulemka v dogajanju ni v celoti jasna, je najbolj sprejeto prepričanje, da se je neposredno pred padcem režima sestal z voditelji opozicije in sklenil dogovor o prestopu enote na nasprotno stran.<ref>{{Navedi knjigo|title=Transitions to Democracy: A Comparative Perspective|last=Stoner|first=Kathryn|publisher=JHU Press|year=2013|isbn=9781421408132|location=|page=96|last2=McFaul|first2=Michael|url=https://books.google.com/books?id=_y4r3AQDVtQC&pg=PA96|cobiss=|language=en}}</ref> Rdeče beretke so tako 5. oktobra Miloševiću odrekle zvestobo in niso sodelovale pri dušenju demonstracij, v zameno za podporo pa nova vlada ni posegala v njihove privilegije ali jih preganjala zaradi njihove preteklosti. Leta 2001 je Ulemek zaradi več incidentov<ref>{{Navedi novice|title=SUP uhapsio Legiju|date=16. 6. 2001|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sup-uhapsio-legiju/nwd8etn|work=Blic|language=sr}}</ref> odstopil kot poveljnik Enote za posebne operacije. Novembra istega leta je enota državi odpovedala poslušnost in zahtevala zamenjavo nekaterih državnih funkcionarjev. Povod za upor je bila [[aretacija]] dveh osumljencev za vojne zločine pred [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaškim sodiščem]], medtem ko naj bi bil razlog strah pripadnikov enote, med njimi mnogih nekdanjih pripadnikov paravojaških enot, da država namerava sčasoma predati sodišču tudi njih.<ref>{{Navedi novice|title=Oružana pobuna|date=15. 11. 2001|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=301595|work=Vreme|language=sr|accessdate=2019-03-13|archive-date=2017-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170808113424/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=301595|url-status=dead}}</ref> === Prijetje in sojenja === Enota za posebne operacije je bila razpuščena 25. marca 2003 zaradi suma vpletenosti v atentat na premierja [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]]; sum je bil kasneje potrjen, kot morilec pa je bil identificiran namestnik poveljnika Rdečih beretk v času Ulemkovega poveljstva. Ulemek, za katerim je bila razpisana tiralica zaradi organiziranja atentata, se je policiji predal v noči na 2. maj 2004 po 14 mesecih skrivanja<ref>{{Navedi novice|title=Predao se Milorad Luković Legija|date=3. 5. 2004|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=05&dd=03&nav_category=16&nav_id=139708|language=sr|work=B92}}</ref> (kasneje je večkrat zatrdil, da se je ves čas skrival v svoji hiši). Ulemek prestaja zaporno kazen v posebnem varovanem oddelku [[Zapor|zapora]] Zabela pri [[Požarevac|Požarevcu]].<ref>{{Navedi novice|title=Ulemeku produžen boravak u "alkatrazu" još dve godine|date=6. 7. 2018|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:736913-Ulemeku-produzen-boravak-u-alkatrazu-jos-dve-godine|language=sr|work=Novosti.rs}}</ref> V zaporu je napisal večje število [[Knjiga|knjig]]. == Kriminalna dejavnost == Milorad Ulemek je bil po več sojenjih obsojen na skupno več kot sto let zaporne kazni. Po srbski zakonodaji, po kateri najdaljša zaporna kazen znaša 40 let, jih bo toliko tudi odslužil.{{Navedi vir}} === Atentat na Ibarski magistrali === 3. oktobra 1999 so pripadniki Enote za posebne operacije izvedli poskus atentata na voditelja stranke [[Srbsko gibanje obnove]] [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. V namerno izzvanem trčenju na [[Ibarska magistrala|Ibarski magistrali]] so umrli štirje člani gibanja, medtem ko je Drašković preživel. Po več sodbah in njihovih razveljavitvah je bilo Ulemku za ta umor prisojenih 40 let zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Konačna presuda za slučaj „Ibarska magistrala“|date=18. 1. 2010|url=https://www.cins.rs/news/srpski/article/konacna-presuda-za-slucaj-ibarska-magistrala-|language=sr|work=cins.rs}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Legiji četvrti put 40 godina|date=21. 12. 2009|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/legiji-cetvrti-put-40-godina/5vrrr70|language=sr|work=Blic}}</ref> === Atentat na Ivana Stambolića === 15. junija 2000 se je zgodil nov poskus atentata na Vuka Draškovića v [[Črna gora|črnogorski]] [[Budva|Budvi]]. [[Ivan Stambolić]], nekdanji predsednik predsedstva Srbije, je nepojasnjeno izginil 25. avgusta 2000 med rekreacijo iz [[Košutnjak]]a v [[Beograd]]u. Konec marca leta 2003 so bili odkriti njegovi posmrtni ostanki na [[Fruška gora|Fruški gori]]. Preiskava je ugotovila, da je bil Stambolić ubit na dan ugrabitve. Za ugrabitelje in morilce so bili spoznani pripadniki Enote za posebne operacije s poveljnikom Ulemkom na čelu. Umor Draškovića in Stambolića naj bi odredil Slobodan Milošević zaradi grožnje, ki sta mu jo predstavljala kot politična nasprotnika. Ker so v obeh atentatih sodelovale iste osebe, je sojenje zanju potekalo združeno v en proces; Ulemek je bil julija 2005 za umor Stambolića in poskus umora Draškovića skupaj z drugimi vpletenimi obsojen na 40 let zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Legiji še 40 let zapora|date=18. 7. 2005|url=https://www.delo.si/novice/svet/legiji-se-40-let-zapora.html|work=Delo|archive-date=2024-12-09|access-date=2019-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20241209095120/https://www.delo.si/novice/svet/legiji-se-40-let-zapora.html|url-status=dead}}</ref> === Zločini Zemunskega klana === Ulemek je bil kot eden ključnih članov [[Zemunski klan|Zemunskega klana]], kriminalne združbe, ki se je ukvarjala z [[Ugrabitev|ugrabitvami]] in preprodajo [[Psihoaktivna droga|drog]], obsojen na dodatnih 40 let zapora. Na sojenju je 24 članov klana prejelo skupno preko 400 let zapora za 17 umorov, tri ugrabitve in dva napada, izvedene v letih od 2000 do 2002.<ref>{{Navedi novice|title=Konačna presuda ’’zemunskom klanu’’|date=16. 12. 2009|url=https://www.cins.rs/srpski/news/article/konacna-presuda-zemunskom-klanu|language=sr|work=Cins.rs}}</ref> === Atentat na Zorana Đinđića === Predsednik srbske vlade [[Zoran Đinđić]] je bil ustreljen 12. marca 2003 okoli 12:25 pred enim od vhodov v vladno palačo v Beogradu. Ugotovljeno je bilo, da ga je z enim strelom iz [[Bojna puška|bojne puške]] v srce ubil namestnik poveljnika Rdečih beretk [[Zvezdan Jovanović]]. Razloga za umor premierja, na katerega je bilo v predhodnih dneh izvedenih že več poskusov atentata,<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Atentatorima 378 godina|date=23. 5. 2007|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:198392-АТЕНТАТОРИМА-378-ГОДИНА|language=sr|work=Novosti.rs}}</ref> naj bi bila njegov boj proti [[Organizirani kriminal|organiziranemu kriminalu]] in prozahodna usmerjenost.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Deset let od atentata na Zorana Đinđića|date=12. 3. 2013|url=https://www.delo.si/novice/svet/deset-let-od-atentata-na-zorana-Dindica.html|work=Delo|archive-date=2020-10-01|access-date=2019-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001230630/https://www.delo.si/novice/svet/deset-let-od-atentata-na-zorana-Dindica.html|url-status=dead}}</ref> Sodišče je prepoznalo Ulemka in vodjo Zemunskega klana [[Dušan Spasojević|Dušana Spasojevića]], ubitega 27. marca v spopadu s policijo, kot glavna organizatorja atentata. Ulemka in Jovanovića je za atentat doletelo 40 let zapora.<ref name=":0" /> === Ostalo === Leta 1985, pri 17 letih, je s prijateljem oropal trgovino športne opreme v [[Novi Beograd|Novem Beogradu]].<ref name=":1" /> Ulemek je bil na šestmesečno zaporno kazen obsojen že leta 2000 za [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]], ki jo je povzročil 3. marca 1996 na cesti [[Niš]]–[[Bela Palanka]] s prehitro vožnjo in v kateri sta bili huje poškodovani dve osebi. Obsodba tedaj ni imela vpliva nanj.<ref>{{Navedi novice|title=DOSIJE LEGIJA Organizovao je 23 UBISTVA, zatvorenik je sa najviše MAKSIMALNIH KAZNI u Srbiji, a sada ga čeka još jedna presuda|date=23. 5. 2018|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/dosije-legija-organizovao-je-23-ubistva-zatvorenik-je-sa-najvise-maksimalnih-kazni-u/qhkmtk6|work=Blic.rs|language=sr}}</ref> ==Viri== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ulemek, Milorad}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbske vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Srbski kriminalci]] cfvsdp8z189234xjh96w32t5emonxby 0 429880 6732438 6731513 2026-08-07T19:49:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nataša Kramberger''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[novinar]]ka, * [[14. april]] [[1983]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Kramberger {{!}} EU Prize for Literature|url=http://www.euprizeliterature.eu/authors/nata%C5%A1a-kramberger|website=www.euprizeliterature.eu|accessdate=2021-01-12|archive-date=2021-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210114050205/http://www.euprizeliterature.eu/authors/nata%C5%A1a-kramberger|url-status=dead}}</ref> Krambergerjeva je več let živela in ustvarjala v [[Berlin]]u, leta 2016 pa se je preselila na kmetijo v Slovenskih goricah.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/natasa-kramberger-slovenka-ki-je-zivljenje-v-berlinu-zamenjala-za-kmetovanje-v-jurovskem-dolu-in-postala-glas-kmetic/|title=Slovenka, ki je Berlin zamenjala za kmetijo v Jurovskem Dolu in postala glas kmetic|date=2. 1. 2025|accessdate=2. 8. 2025|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Najbolj znana je po svojem romanu ''Nebesa v robidah: roman v zgodbah'', ki ga je izdala leta 2007 in je bil nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|title=PRVENKA Nataša Kramberger Nebesa v robidah|publisher=JSKD|accessdate=17. februarja 2017|archive-date=2017-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171110000703/http://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|url-status=dead}}</ref> Za ta roman je leta 2010 prejela [[Nagrada Evropske unije za književnost|nagrado Evropske unije za književnost]].<ref>{{navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042393408/kultura/splosno/1042393408|title=Nataša Kramberger med prejemniki nagrade Evropske unije za književnost|publisher=Dnevnik|date=6. oktober 2010|accessdate=17. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2025 je prejela nagrado Prešernovega sklada za esejistični roman ''Po vsej sili živ''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podelitev-presernovih-nagrad_2.html|title=Podelitev Prešernovih nagrad: 'Nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega'|date=7. 2. 2025|accessdate=2. 8. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> == Življenjepis == Nataša Kramberger se je rodila 14. aprila 1983 v Mariboru, mami Mariji Šauperl,<ref>{{navedi splet|url=https://www.rasg.si/images/Ovtarjeve_novice/LETO%202010/O_novice_112010.pdf|title=Evropska knjižna nagrada »Evropejki iz Jurovskega Dola«|publisher=Ovtarjeve novice|date=26. november 2010|accessdate=8. marec 2019|author=Pukšič, Edvard}}</ref> po poklicu učiteljici in knjižničarki. Odraščala je v [[Jurovski dol|Jurovskem dolu]], kjer je obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]], kjer je leta 2002 opravila maturo. V dijaških letih je začela pisati za šolski časopis ''Borec'', kjer je bila dve leti glavna urednica pod mentorjem Sašo Mikićem. Sodelovala je tudi v Gledališki šoli Prve gimnazije. V poletni praksi 2002 je začela delati kot novinarka časopisa ''[[Večer (časopis)|Večer]]'' in tednika ''7D''. kjer je bil njen mentor Mirko Lorenci. Leta 2002 se je vpisala na študij komunikologije - tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]ju, kjer leta 2016 diplomirala z nalogo ''Trajnostni marketing kot družbeni proces menjave''. V okviru Erasmus projekta je študirala tudi na Univerzi v Utrechtu, od koder se je leta 2004 preselila v [[Berlin]]. Od takrat deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Objavlja reportaže, intervjuje, članke, kolumne za več slovenskih medijev: ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Emzin'', ''Pogledi'', ''Mentor'', ''Sodobnost'', ''[[Mladina]]'', ''AirBeletrina'', ''Kažin'' in nemški ''Periskop''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.periskop-berlin.org/2017/03/15/natasa-kramberger/|title=Nataša Kramberger|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925194233/http://www.periskop-berlin.org/2017/03/15/natasa-kramberger/|url-status=dead}}</ref> Občasno živi v Jurovskem dolu in [[Milano|Milanu]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/natasa-kramberger-nomadizem-med-jurovskim-dolom-in-milanom.html|title=Nataša Kramberger: Nomadizem med Jurovskim Dolom in Milanom|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. avgust 2017|accessdate=8. marec 2019|author=Rak, Peter|archive-date=2018-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180611174648/http://www.delo.si/kultura/knjiga/natasa-kramberger-nomadizem-med-jurovskim-dolom-in-milanom.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.periskop-berlin.org/wp-content/uploads/2017/03/wochenende-interview1.pdf|title=Nataša Kramberger: „Europa sollte aus den Fehlern Jugoslawienslernen“|publisher=taz am wochenende|date=1. november 2014|accessdate=8. marec 2019|author=Uwe, Rada}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Prevzela je kmetijo, se začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom in naravno gradnjo in organizacijo delavnic, dogodkov. Prvi projekt je bil zbiranje odpadnega tekstila iz katerega izdelujejo vrečke, žakeljčke, ki ga predajo naprej skupaj z zgodbo o tekstilu (lastnik, uporaba) poimenovan Polne vreče zgodb. Na podlagi projekta je nastal scenarij za dokumentarni film, ki ga je režirala Hana Kastelicova.<ref>{{navedi splet|url=https://polnevrecezgodb.wordpress.com/|title=Polne vreče zgodb |publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/polne-vrece-zgodb-oda-lepoti-zivljenja/253641|title=Polne vreče zgodb - oda lepoti življenja |publisher=MMC RTV Slovenija|date=22. marec 2011|accessdate=8. marec 2019|author=M. K.}}</ref> == Literarno delo == Na razpisu za [[Državno srečanje mladih literatov Urška|mlado literaturo Urška]] 2006 je osvojila prvo nagrado: objavo prvenca, ki ga je z naslovom ''Nebesa v robidah'' naslednje leto (2007) izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v zbirki Prvenke<ref>{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2021-01-12}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Roman je dobil večinoma pozitivne kritike, uvrščen je bil med peterico finalistov za kresnika junija 2008 in dobil Nagrado EU za literaturo (2010). Roman je preveden v več tujih jezikov (albanščina, bolgarščina, češčina, danščina , hrvaščina , italijanščina , makedonščina, nizozemščina, srbščina).<ref name="eupl">{{Navedi splet |url=http://www.euprizeliterature.eu/author/2010/natasa-kramberger |title=Predstavitev na spletni strani literarne nagrade EU (v angleščini) |accessdate=2017-02-17 |archive-date=2014-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140922144547/http://www.euprizeliterature.eu/author/2010/natasa-kramberger |url-status=dead }}</ref> Ocene: [[Matej Bogataj|M. Bogataj]], Literatura 72/5, 2008.<ref>Bogataj, Matej (2008). Nataša Kramberger: Nebesa v robidah. ''Sodobnost (1963), letnik 72, številka 5, str. 765-767''. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YUZKOXOO}}</ref> Projekt ''Kaki vojaki'' z ilustratorko Jano Kocjan je žanrsko neulovljiv tekst med prozo in poezijo. V rezidenci Topolovo, kjer je bivala februarja 2016, je napisala Tujčice.<ref>{{navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2017/07/natasa-kramberger-tujcice/|title=Nataša Kramberger: Tujčice|publisher=Ars|date=17. julij 2017|accessdate=8. marec 2019|author=Detela, Lev}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tretji roman ''Primerljivi hektarji'' je izšel leta 2017. V njem piše o prevzemu in delu na kmetiji, aktivizmu za ohranitev dreves v Berlinu in otroštvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042836603|title=Nataša Kramberger: V prepiru sem vsaj tisočkrat rekla prav to: »Sem ekonomska migrantka.«|publisher=Dnevnik Objektiv|date=18. avgust 2018|accessdate=8. marec 2019|author=[[Ervin Hladnik Milharčič]]|archive-date=2018-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819115540/https://www.dnevnik.si/1042836603|url-status=dead}}</ref> Njeno delo je nastajalo kot preplet žanrov časnikarstva, esejistike in literature. Njeno nnovinarsko delo je obravnavala Petra Godeša v magistrskem delu ''Narativ v literarnonovinarskem žanru : analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih''.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_godesa-petra.pdf|title=Narativ v literarnonovinarskem žanru:analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih|publisher=|date=2015|accessdate=8. marec 2019|author=[[Petra Godeša]]}}</ref> Med ljubšimi avtorji omenja [[Italo Calvino|Itala Calvina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.airbeletrina.si/clanek/knjiga-priznanj-natasa-kramberger|title=Knjiga priznanj: Nataša Kramberger |publisher=Airbeletrina|date=10. februar 2015|accessdate=8. marec 2019|author=[[Noah Charney]]}}</ref> == Bibliografija == === Proza in poezija === * ''Tujčice'' (Collana Koderjana / Zbirka Koderjana; 10). Cividale del Friuli / Čedad : Novi Matajur, 2016 {{COBISS|ID=8992748}}{{COBISS|ID=8993260}} * ''Kaj le nosiš v sebi'' (v dialogu z [[Dragica Čadež|Dragico Čadež]]), 2025 === Proza === * ''Nebesa v robidah: roman v zgodbah'' (Zbirka Prvenke). Ljubljana : Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - revija Mentor, 2007 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Kaki vojaki : roman v rimah in slikah'' (Zbirka Nova Znamenja; 38). Maribor : Litera, 2011 {{COBISS|ID=67783425}} * ''Primerljivi hektarji : pripoved v setvenem koledarju'' (Zbirka Prišleki). Ljubljana : LUD Literatura, 2017 {{COBISS|ID=293240064}} * ''Po vsej sili živ''. Založba Goga, 2024. === Esejistika === * ''Brez zidu : časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014'' (Zbirka S poti). Ljubljana : Cankarjeva založba, 2014 {{COBISS|ID=276112896}} === Scenaristika === * ''Polne vreče zgodb''. RTV Slovenija, 2011 (r. Hanka Kastelicová) === Izbor kratke proze, reportaž, esejev === * ''Gustlek v Anični deželi''. Maribor : Večer, 31. julij 2010 * ''Vila Smeralda'' (Zbirka Poletne zgodbe). Ljubljana : Delo, 2011 {{COBISS|ID=4478188}} == Nagrade == * Nagrada Urška 2006 ([[Državno srečanje mladih literatov Urška|Festival mlade literature Urška]] 2006) * A Sea for World, 2008 (Anna Lindh Foundation) za kratko zgodbo ''Slana ruleta''<ref>{{navedi splet|url=https://www.annalindhfoundation.org/networks/slovenia/news/international-success-natasa-kramberger|title=International success of Nataša Kramberger|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Young Euro Connect award, 2009, za esej ''Svinjska glava v plastiki / Dva tedna s smetarji''<ref>{{navedi splet|url=http://www.young-euro-connect.de/index.php?sprache=eng&seite=s2_5|title=The Journalist 2009|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}</ref> * EU Prize for literature / Nagrada EU za literaturo, 2010, za roman ''Nebesa v robidah'' * Zlati znak JSKD, 2011, za izjemen enkraten dosežek na področju literarne dejavnosti * [[Nagrada Prešernovega sklada]] 2025 ===== Nominacije ===== * Prva peterica: [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], 2008 za roman ''Nebesa v robidah'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.mladina.si/165055/natasa-kramberger-pisateljica-novinarka-kmetica/ Perat, Katja ''Nataša Kramberger, pisateljica, novinarka, kmetica.''] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175116334 Nataša Kramberger, pisateljica: "Zame je pripoved vedno tudi angažma, vendar mora peti."]. Naši umetniki pred mikrofonom (13. marec 2025). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175107541 Nataša Kramberger: Če kmetovanje ni poezija, potem ni vredno]. Nedeljski gost (9. februar 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{UrškiniNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nemški Slovenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] kcja1hlb1jqti01wfc31a19xb3bit0c 0 430024 6732275 6621148 2026-08-07T14:58:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mojca Smerdu''', [[slovenci|slovenska]] [[kipar]]ka, * [[16. januar]] [[1951]], [[Ljubljana]]. Smerdujeva je leta 1974 diplomirala iz [[kiparstvo|kiparstva]] na [[Akademija za likovno umetnost v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je leta 1976 dokončala tudi kiparsko specialko pri [[Drago Tršar|Dragu Tršarju]]. Leta 2016 je prejela [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za razstavo ''Skulpture''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/nagrada-presernovega-sklada-mojca-smerdu-kiparka.html|title=Nagrada Prešernovega sklada: Mojca Smerdu, kiparka|publisher=Delo.si|date=6. februar 2016|accessdate=20. februarja 2017|archive-date=2017-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170220172746/http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/nagrada-presernovega-sklada-mojca-smerdu-kiparka.html|url-status=dead}}</ref> Pred tem je leta 2002 prejela tudi [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/mojca-smerdu|title=Mojca Smerdu|publisher=Mariborart.si|accessdate=20. februarja 2017|archive-date=2017-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170220173138/http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/mojca-smerdu|url-status=dead}}</ref> ==Reference== {{refsez}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{sculptor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smerdu, Mojca}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] 19536biqqxk9n48xjkroslfhyg3maba 0 430081 6732551 6703035 2026-08-08T01:44:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732551 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Ondina Otta Klasinc''', [[slovenci|slovensko]]-[[italijani|italijanska]] [[operni pevec|operna pevka]] in [[profesor]]ica, * [[16. julij]] [[1924]], [[Trst]], † [[14. junij]] [[2016]], [[Maribor]]. ==Življenjepis== Petje je najprej študirala pri pedagogih Luigiju Toffolu in Valdu Medicusu v [[Trst]]u, nadaljevala pa na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]], kjer je leta 1970 uspešno končala študij 3. stopnje in dobila naslov specialista.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014290/|publisher=Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|title=Klasinc Otta, Ondina (1924–2016)|accessdate=21. februarja 2017}}</ref> Že leta 1946 je dobila ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani, kjer je debitirala je z vlogo Rozine v [[Gioacchino Rossini|Rossinijevi]] [[opera|operi]] [[Seviljski brivec]]. Za tem je odšla v [[Milano]], kjer je od leta 1951 delovala kot [[svobodni umetnik|svobodna umetnica]] in je pevsko gostovala domala po vsem svetu.<ref name="SNG">{{navedi splet|url=http://www.sng-mb.si/novice/umrla-je-ondina-otta-klasinc/|publisher=SNG Maribor|title=Umrla je sopranistka Ondina Otta Klasinc|date=15. junija 2016|accessdate=21. februarja 2017|archive-date=2017-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222060213/http://www.sng-mb.si/novice/umrla-je-ondina-otta-klasinc/|url-status=dead}}</ref> Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Opere SNG Maribor]], nato pa je bila do upokojitve [[profesor]]ica solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/glasba/umrla-sopranistka-ondina-otta-klasinc.html|title=Umrla sopranistka Ondina Otta Klasinc|publisher=Delo.si|accessdate=21. februarja 2017|archive-date=2017-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222054630/http://www.delo.si/kultura/glasba/umrla-sopranistka-ondina-otta-klasinc.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Opera/MILENA_MORACA_SOPRAN_OPERNE_ARIJE/|title=MILENA MORAČA (SOPRAN): OPERNE ARIJE (2008)|publisher=RTV SLO|author=Peter Bedjanič|accessdate=21. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Nagrade== Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med katerimi so najpomembnejše [[nagrada Prešernovega sklada]], ki jo je prejela leta 1967, [[Betettova nagrada]], ki velja za najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti, ki jo je prejela leta 2011 ter [[Zlati lev (nagrada)|Zlati lev]], ki ga je prejela leta 1953 tekmovanju pesmi in popevk v Benetkah.<ref name= "SNG" /> Leta 2005 je »za življenjsko delo, vrhunske operne dosežke in prispevek k slovenski kulturi« prejela tudi [[Zlati red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge Republike Slovenije]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175063605 Pred sto leti se je rodila Ondina Otta Klasinc: "V življenju moraš poslušati, ne moreš samo kot bik naprej po svoji poti, ne da bi poslušal in gledal druge ljudi."]. Naši umetniki pred mikrofonom (3. avgust 2024). RTV Slovenija. {{Glazerjevi nagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Morača, Milena}} [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Italijanski operni pevci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{bio-stub}} m4x8nlx72pfj2ws98gcalkzuawrbigw 0 431083 6732513 6638492 2026-08-07T22:02:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|birth_date=|birth_place=|caption=|death_date=|death_place=|image=|name=}} '''Nina Osenar Kontrec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[Maneken|manekenka]], [[televizijska voditeljica]] in [[televizijska igralka|igralka]], * [[15. maj]] [[1983]], [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Osenar - vizitka|url=https://sl-si.facebook.com/pages/category/Musician-Band/Nina-Osenar-255036481208435/about/|website=sl-si.facebook.com|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Igrala je v seriji ''[[Svingerji]]'', ki so jo snemali leta 2008, preizkusila se je tudi kot pevka.<ref>{{Navedi splet|title=Svingerji, nova nanizanka na Kanalu A|url=https://www.delo.si/kultura/svingerji-nova-nanizanka-na-kanalu-a.html|website=www.delo.si|date=2008-10-03|accessdate=2020-03-27|language=sl-si|first=Sašo|last=Kralj|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327050523/https://www.delo.si/kultura/svingerji-nova-nanizanka-na-kanalu-a.html|url-status=dead}}</ref> Bila je Miss Hawaiian Tropic Slovenije 2004.<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Grohar odstopila od tožbe Playboya za lezbične fotografije, Nina Osenar zahteva 20 tisočakov|url=https://www.dnevnik.si/1042400204|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-27|date=3. november 2010|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327050525/https://www.dnevnik.si/1042400204|url-status=dead}}</ref>Leta 2005 se je slikala za marčevsko številko slovenske izdaje in aprilsko število hrvaške izdaje revije [[Playboy]] in postala dekle leta 2006.<ref>{{Navedi splet|title=Sanjska ženska, model in pevka|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20060101/C/301019958/nina-osenar|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-27|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2006 je na povabilo [[Playboy]] Special pozirala v [[Miami|Miamiju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Intervju: Nina Osenar|url=http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nina-osenar-nikoli-vec-se-ne-bom-slekla-za-mosko-revijo.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2019-03-04|language=sl|date=13. junij 2008|publisher=|last=Pfeifer|first=Vesna|archive-date=2019-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306111446/http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nina-osenar-nikoli-vec-se-ne-bom-slekla-za-mosko-revijo.html|url-status=dead}}</ref> == Vodenje oddaj == Vodila je resničnostni šov [[Sanjska ženska|''Sanjska ženska 2'']] in tri izdaje ''Big Brotherja'' ([[Resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] [[Big Brother Slovenija|''Big Brother Slovenija'']] v letih [[2007]] in [[2008]] ter leta 2010 [[Big Brother Slavnih|''Big Brother Slavnih'']]).<ref name=":0" /> Leta [[2015]] je vodila serijo oddaj ''Zaljubljeni v življenje'' na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Osenar osebno v oddaji Zaljubljeni v življenje|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/nina-osenar-osebno-v-oddaji-zaljubljeni-v-zivljenje/377517|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=30. oktober 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Po rojstvu sina leta 2017 se je za več let umaknila iz javnosti; oktobra 2022 je ponovno nastopila na televiziji kot voditeljica [[Slovenska popevka 2022|Slovenske popevke 2022]].<ref name=zurnal24/><ref> https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/popevka-2022-bo-29-oktobra-na-male-zaslone-se-kot-voditeljica-vraca-nina-osenar/644112, vpogled: 29. 10. 2022.</ref> == Zasebno == S partnerjem [[Dejan Kontrec|Dejanom Kontrecem]], nekdanjim hokejistom, ima sina Marlona (*2017).<ref>{{Navedi splet|title=Marlon je priden dojenček|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/govorice/marlon-je-priden-dojencek-520476|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=8. julij 2017|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327050522/https://odkrito.svet24.si/clanek/govorice/marlon-je-priden-dojencek-520476|url-status=dead}}</ref> Po rojstvu sina je zbolela za hudo obliko [[sindrom kronične utrujenosti|sindroma kronične utrujenosti]] in se za pet let umaknila iz javnega življenja.<ref>https://siol.net/trendi/svet-znanih/po-dolgem-casu-se-je-v-javnosti-pojavila-nina-osenar-foto-578923, vpogled: 29. 10. 2022.</ref><ref name=zurnal24>https://www.zurnal24.si/amp/magazin/hudo-bolna-nina-osenar-je-bila-kar-leto-in-pol-priklenjena-na-posteljo-386795, vpogled: 29. 10. 2022.</ref> == Diskografija == * ''Moment Like This'' - singel ''(2006)'' *''Zelo Naglas'' - singel *''Misunderstood'' - album ''(2010)'' == Sklici == {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|7267826}} {{Big Brother Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Osenar, Nina}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski manekeni]] sfif7unjlhg55m1ywfbnngsq3sluxh2 6732514 6732513 2026-08-07T22:02:03Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v2.2.9s 6732514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|birth_date=|birth_place=|caption=|death_date=|death_place=|image=|name=}} '''Nina Osenar Kontrec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[Maneken|manekenka]], [[televizijska voditeljica]] in [[televizijska igralka|igralka]], * [[15. maj]] [[1983]], [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Osenar - vizitka|url=https://sl-si.facebook.com/pages/category/Musician-Band/Nina-Osenar-255036481208435/about/|website=sl-si.facebook.com|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Igrala je v seriji ''[[Svingerji]]'', ki so jo snemali leta 2008, preizkusila se je tudi kot pevka.<ref>{{Navedi splet|title=Svingerji, nova nanizanka na Kanalu A|url=https://www.delo.si/kultura/svingerji-nova-nanizanka-na-kanalu-a.html|website=www.delo.si|date=2008-10-03|accessdate=2020-03-27|language=sl-si|first=Sašo|last=Kralj|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327050523/https://www.delo.si/kultura/svingerji-nova-nanizanka-na-kanalu-a.html|url-status=dead}}</ref> Bila je Miss Hawaiian Tropic Slovenije 2004.<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Grohar odstopila od tožbe Playboya za lezbične fotografije, Nina Osenar zahteva 20 tisočakov|url=https://www.dnevnik.si/1042400204|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-27|date=3. november 2010|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327050525/https://www.dnevnik.si/1042400204|url-status=dead}}</ref>Leta 2005 se je slikala za marčevsko številko slovenske izdaje in aprilsko število hrvaške izdaje revije [[Playboy]] in postala dekle leta 2006.<ref>{{Navedi splet|title=Sanjska ženska, model in pevka|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20060101/C/301019958/nina-osenar|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-27|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2006 je na povabilo [[Playboy]] Special pozirala v [[Miami|Miamiju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Intervju: Nina Osenar|url=http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nina-osenar-nikoli-vec-se-ne-bom-slekla-za-mosko-revijo.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2019-03-04|language=sl|date=13. junij 2008|publisher=|last=Pfeifer|first=Vesna|archive-date=2019-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306111446/http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nina-osenar-nikoli-vec-se-ne-bom-slekla-za-mosko-revijo.html|url-status=dead}}</ref> == Vodenje oddaj == Vodila je resničnostni šov [[Sanjska ženska|''Sanjska ženska 2'']] in tri izdaje ''Big Brotherja'' ([[Resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] [[Big Brother Slovenija|''Big Brother Slovenija'']] v letih [[2007]] in [[2008]] ter leta 2010 [[Big Brother Slavnih|''Big Brother Slavnih'']]).<ref name=":0" /> Leta [[2015]] je vodila serijo oddaj ''Zaljubljeni v življenje'' na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Osenar osebno v oddaji Zaljubljeni v življenje|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/nina-osenar-osebno-v-oddaji-zaljubljeni-v-zivljenje/377517|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=30. oktober 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Po rojstvu sina leta 2017 se je za več let umaknila iz javnosti; oktobra 2022 je ponovno nastopila na televiziji kot voditeljica [[Slovenska popevka 2022|Slovenske popevke 2022]].<ref name=zurnal24/><ref> https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/popevka-2022-bo-29-oktobra-na-male-zaslone-se-kot-voditeljica-vraca-nina-osenar/644112, vpogled: 29. 10. 2022.</ref> == Zasebno == S partnerjem [[Dejan Kontrec|Dejanom Kontrecem]], nekdanjim hokejistom, ima sina Marlona (*2017).<ref>{{Navedi splet|title=Marlon je priden dojenček|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/govorice/marlon-je-priden-dojencek-520476|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=8. julij 2017|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327050522/https://odkrito.svet24.si/clanek/govorice/marlon-je-priden-dojencek-520476|url-status=dead}}</ref> Po rojstvu sina je zbolela za hudo obliko [[sindrom kronične utrujenosti|sindroma kronične utrujenosti]] in se za pet let umaknila iz javnega življenja.<ref>https://siol.net/trendi/svet-znanih/po-dolgem-casu-se-je-v-javnosti-pojavila-nina-osenar-foto-578923, vpogled: 29. 10. 2022.</ref><ref name=zurnal24>https://www.zurnal24.si/magazin/vip/hudo-bolna-nina-osenar-je-bila-kar-leto-in-pol-priklenjena-na-posteljo-386795, vpogled: 29. 10. 2022.</ref> == Diskografija == * ''Moment Like This'' - singel ''(2006)'' *''Zelo Naglas'' - singel *''Misunderstood'' - album ''(2010)'' == Sklici == {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|7267826}} {{Big Brother Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Osenar, Nina}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski manekeni]] s8g9xawme2m65i5sv3pzgbla9ch8rsw 0 440972 6732720 6621874 2026-08-08T10:30:44Z Anzet 118843 6732720 wikitext text/x-wiki '''20. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 11. do 22. novembra 2009 s projekcijami v Ljubljani (Kosovelova in Linhartova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Kino Vič) in Mariboru (Kolosej Maribor). Programski direktor festivala je bil Simon Popek. Otvoritveni film so bile ''Divje trave'' režiserja Alaina Resnaisa, zaključni pa ''Gospod Horten'' Berta Hamerja. Novost dvajsete izvedbe festivala je bil samostojen programski sklop za mlajše gledalce Kinobalon. ==20. Liffe v številkah== V dvanajstih dneh festivala je bilo na ogled 106 filmov – 91 celovečernih in 15 kratkih –, za skupno 254 projekcij (231 v Ljubljani in 23 v Mariboru) je bilo prodanih več kot 45.000 vstopnic (izdanih jih je bilo 46 tisoč). 38 projekcij je bilo razprodanih. Festival je sprejel 29 gostov in 171 akreditiranih novinarjev. ==Nagrade== Sklepno prireditev, na kateri so podelili nagrade, je režiral Matej Filipčič, povezovala jo je Nada Vodušek, za glasbo pa je poskrbela skupina Kisha. ;Nagrajenci {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|HRV}} ''Črnci'' <small>/ Crnci</small> || Zvonimir Jurić, Goran Dević |- | vodomec – posebna omemba žirije || {{flagicon|ROM}} ''Policijski, pridevnik'' <small>/ Politist, adj.</small> || Corneliu Porumboiu |- | FIPRESCI || {{flagicon|USA}} ''Prinesi mi rožmarin'' <small>/ Go Get Some Rosemary</small> || Ben Safdie, Joshua Safdie |- | zmaj || {{flagicon|CAN}} ''Ubil sem svojo mamo'' <small>/ J'ai tué ma mère</small> || Xavier Dolan |- | kratki film || {{flagicon|NLD}} ''Odsotna'' <small>/ Missen</small> || Jochem de Vries |- | kratki film – posebna omemba žirije || {{flagicon|AUS}} ''Tla pod nogami'' <small>/ The Ground Beneath</small> || Rene Hernandez |- | ITAK Filmfest || ''Slovenski film'' || Domen Konde |} '''Vodomec''' je nagrada (v vrednosti 10.000 €) režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektiv po izboru mednarodne tričlanske žirije, ki jo podeljuje glavni pokrovitelj festivala Mobitel. Nagrado '''FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. Na '''ITAK Filmfest''', ki ga je (v sodelovanju z Liffom) že tretje leto zapored organiziral Mobitel, so ustvarjalci lahko prijavili filme, posnete z mobilnim telefonom. ;Žirije {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Člani |- | vodomec || Dana Linssen ({{flagicon|NED}}), Elma Tataragić ({{flagicon|BIH}}), [[Martin Turk]] ({{flagicon|SVN}}) |- | FIPRESCI || Špela Barlič ({{flagicon|SVN}}), Radmila Djurica ({{flagicon|SRB}}), Zoran Gojić ({{flagicon|DEU}}) |- | kratki film || [[Iva Krajnc]] ({{flagicon|SVN}}), [[Hanna Preuss]] ({{flagicon|POL}}/{{flagicon|SVN}}), Neil Young ({{flagicon|GBR}}/{{flagicon|SVN}}) |- | ITAK Filmfest || [[Klemen Dvornik]], Matevž Klanjšek, glasbena skupina [[Lollobrigida]], [[Ven Jemeršić|Ven Jemeršič]], Mojca Pernat |} ;Glasovanje občinstva Za nagrado občinstva '''zmaj''' se je potegovalo 27 celovečernih filmov, ki niso imeli zagotovljene slovenske distribucije. Gledalci so svoje ocene lahko oddali na glasovalnih lističih ali preko mobilnih telefonov. Sponzor nagrade je bila Tobačna Ljubljana. Zmagal je film ''Ubil sem svojo mamo'' kanadskega režiserja Xavierja Dolana (ocena 4,49). {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! colspan=3|Glasovanje za nagrado občinstva zmaj{{efn|Navedene so ocene, ki so bile objavljene na spletni strani festivala. Te se razlikujejo od tistih, objavljenih v sporočilu za medije: ''Ubil sem svojo mamo'' (4,49), ''Panika na vasi'' (4,42), ''V devetih nebesih'' (4,41), ''Dežela Guarani Indijancev'' (4,36), ''Služkinja'' (4,14), ''Vaja dela mojstra'' (4,09), ''Turisti'' (4,00), ''Morfij'' (3,97), ''Otrok riba'' (3,94), ''Praska'' (3,91), ''Bobu bob'' (3,85), ''Vse je oproščeno'' (3,81), ''Nezgoda'' (3,79), ''Zadnji randi'' (3,78), ''Papirnati vojak'' (3,67), ''Zvok žuželk: zapiski mumificiranega trupla'' (3,63), ''Punca in dva fanta'' (3,55), ''Najsrečnejše dekle na svetu'' (3,44), ''Črnci'' (3,37), ''Svet gre k vragu'' (3,23), ''Sedem noči'' (3,22), ''Prinesi mi rožmarin'' (3,18), ''Ko pride polna luna'' (3,11), ''Bronson'' (2,88), ''Naš ljubi mesec avgust'' (2,86), ''Tokijska nora olimpijada'' (2,68), ''Počitnice brez staršev'' (2,56).}} |- ! # !! Film !! <small>Ocena</small> |- | 1. || '''''Ubil sem svojo mamo (J'ai tué ma mère)''''' || 4,49 |- | 2. || ''Panika na vasi (Panique au village)'' || 4,42 |- | 3. || ''V devetih nebesih (Wolke 9)'' || 4,41 |- | 4. || ''Dežela Guarani Indijancev (La terra degli uomini rossi - Birdwatchers)'' || 4,36 |- | 5. || ''Služkinja (La Nana)'' || 4,17 |- | 6. || ''Vaja dela mojstra (Easier with Practice)'' || 4,09 |- | 7. || ''Turisti (Turistas)'' || 4,00 |- | 8. || ''Morfij'' || 3,97 |- | 9. || ''Otrok riba (El niño pez)'' || 3,94 |- | 10. || ''Praska (Rysa)'' || 3,93 |- | 11. || ''Zadnji randi (Apenas o fim)'' || 3,88 |- | 12. || ''Bobu bob (Un chat un chat)'' || 3,85 |- | 13. || ''Vse je oproščeno (Tout est pardonné)'' || 3,81 |- | 14. || ''Nezgoda (Yi ngoi)'' || 3,79 |- | 15. || ''Črnci (Crnci)'' || 3,73 |- | 16. || ''Papirnati vojaki (Bumažnij soldat)'' || 3,67 |- | 17. || ''Zvok žuželk: Zapiski mumificiranega trupla (The Sound of Insects: Record of a Mummy)'' || 3,63 |- | 18. || ''Punca in dva fanta (The Exploding Girl)'' || 3,55 |- | 19. || ''Najsrečnejše dekle na svetu (Cea mai fericitã fatã din lume)'' || 3,44 |- | 20. || ''Svet gre k vragu (Mock Up on Mu)'' || 3,23 |- | 21. || ''Sedem noči (Nanayomachi)'' || 3,22 |- | 22. || ''Prinesi mi rožmarin (Go Get Some Rosemary)'' || 3,18 |- | 23. || ''Ko pride polna luna (Kala malam bulan mengambang)'' || 3,11 |- | 24. || ''Bronson'' || 2,88 |- | 25. || ''Naš ljubi mesec avgust (Aquele querido mês de agosto)'' || 2,86 |- | 26. || ''Tokijska nora olimpijada (Tokyo Onlypic 2008)'' || 2,68 |- | 27. || ''Počitnice brez staršev (Una semana solos)'' || 2,56 |} ==Filmi== Programske kategorije: * Perspektive: uradna tekmovalna sekcija za (Mobitelovo) nagrado vodomec, v kateri se predstavljajo neuveljavljeni obetavni avtorji s svojim prvim ali drugim celovečercem. Zmagovalca določi 3-članska mednarodna žirija. * Predpremiere: aktualni filmski vrhunci iz različnih svetovnih kinematografij izpod rok uveljavljenih filmskih avtorjev, ki imajo uradnega distribucijskega zastopnika za Slovenijo * Kralji in kraljice: dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma * Panorama svetovnega filma: izbor festivalskih uspešnic svetovne produkcije, ki so bolj primerne za festivalsko prikazovanje in artkino mrežo kot za redni komercialni program. Gre za filme tako uveljavljenih kot manj znanih režiserjev. * Ekstravaganca: sekcija, v kateri se predstavljajo sodobni filmski ustvarjalci, ki v svojem delu niso podvrženi prevladujočim konvencijam filmskega izražanja. Namenjena je drznejšim, žanrsko raznolikim in občasno žgečkljivim vsebinam (polnočni kino). * Retrospektiva: predstavitev izbranega avtorja (2009: Michael Haneke) z obširnim izborom njegovih del. Avtor se na festivalu v okviru enega izmed drugih sklopov predstavi tudi s svojim najnovejšim filmom. * Fokus: mlada generacija režiserk iz Južne Amerike * Tematski cikel: dvajseta obletnica padca berlinskega zidu in družbenih sprememb v socialističnih državah, s poudarkom na Vzhodni Nemčiji, Romuniji, Rusiji in Kitajski * Svet na kratko: tekmovalna sklop kratkih filmov mladih avtorjev * Kinobalon: programski sklop za mlade gledalce (7−14 let) ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Črnci'' || ''Crnci'' <small>/ The Blacks</small> || Hrvaška || 2009 || Zvonimir Jurić, Goran Dević || <small>hrv.</small> |- | ''Dom'' || ''Home'' || Švica, Francija, Belgija || 2008 || Ursula Meier || <small>fr.</small> |- | ''Naš ljubi mesec avgust'' || ''Aquele querido mês de agosto'' <small>/ Our Beloved Month of August</small> || Portugalska, Francija || 2008 || Miguel Gomes || <small>port.</small> |- | ''Policijski, pridevnik'' || ''Politist, adj.'' <small>/ Police, Adjective</small> || Romunija || 2009 || Corneliu Porumboiu || <small>romun.</small> |- | ''Prinesi mi rožmarin'' || ''Go Get Some Rosemary / Daddy Longlegs'' || ZDA || 2009 || Josh Safdie, Benny Safdie || <small>angl.</small> |- | ''Punca in dva fanta'' || ''The Exploding Girl'' || ZDA || 2009 || Bradley Rust Gray || <small>angl.</small> |- | ''Razmetane postelje'' || ''Unmade Beds'' || VB || 2009 || Alexis Dos Santos || <small>angl./špan./fr.</small> |- | ''Služkinja'' || ''La Nana'' <small>/ The Maid</small> || Čile, Mehika || 2009 || Sebastián Silva || <small>špan.</small> |- | colspan=2|''Tulpan'' || Nemčija, Kazahstan, Rusija, Poljska, Švica || 2008 || Sergej Dvortsevoj || <small>kazahst./rus.</small> |- | ''Ubil sem svojo mamo'' || ''J'ai tué ma mère'' <small>/ I Killed My Mother</small> || Kanada || 2009 || [[Xavier Dolan]] || <small>fr.</small> |- | ''Zadnji randi'' || ''Apenas o fim'' <small>/ That's It</small> || Brazilija || 2009 || Matheus Souza || <small>port.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Antikrist'' || ''Antichrist'' || Danska || 2009 || Lars von Trier || <small>angl.</small> |- | ''Belka'' || ''White Material'' || Francija || 2009 || Claire Denis || <small>fr.</small> |- | ''Beograjski fantom'' || ''Beogradski fantom'' || Srbija, Madžarska, Bolgarija || 2009 || Jovan Todorović || <small>srbohrv.</small> |- | ''Coco Chanel in Igor Stravinski'' || ''Coco Chanel & Igor Stravinsky'' || Francija || 2009 || Jan Kounen || <small>fr./rus./angl.</small> |- | ''Grofica'' || ''Countess'' || Francija, Nemčija || 2009 || Julie Delpy || <small>angl.</small> |- | ''Grozljivo srečen'' || ''Frygtelig lykkelig'' || Danska || 2008 || Henrik Ruben Genz || <small>dan.</small> |- | ''Kapitalizem: Ljubezenska zgodba'' || ''Capitalism: A Love Story'' || ZDA || 2009 || Michael Moore || <small>angl.</small> |- | ''Kuhinja z dušo'' || ''Soul Kitchen'' || Nemčija || 2009 || Fatih Akin || <small>nem.</small> |- | colspan=2|''Louise-Michel'' || Francija || 2008 || Gustave de Kervern || <small>fr.</small> |- | ''Lunapark'' || ''Adventureland'' || ZDA || 2009 || Greg Mottola || <small>angl.</small> |- | ''Meje razuma'' || ''The Limits of Control'' || Španija, ZDA, Japonska || 2009 || Jim Jarmusch || <small>angl./špan./hebr./fr./jap.</small> |- | ''Mož, ki je premagal Amazonko'' || ''Big River Man'' || ZDA, Slovenija || 2009 || John Maringouin || <small>angl.</small> |- | ''Sever'' || ''Nord'' || Norveška || 2009 || Rune Denstad Langlo || <small>norv.</small> |- | ''Zgodbe iz zlate dobe'' || ''Amintiri din epoca de aur'' || Romunija, Francija || 2009 || Cristian Mungiu et al. || <small>romun.</small> |- | ''Zlomljeni objemi'' || ''Los abrazos rotos'' || Španija || 2009 || [[Pedro Almodóvar]] || <small>špan.</small> |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Akvarij'' || ''Fish Tank'' || VB || 2009 || Andrea Arnold || <small>angl.</small> |- | ''Bobu bob'' || ''Un chat un chat'' <small>/ Pardon My French</small> || Francija || 2009 || Sophie Fillieres || <small>fr./madž./angl.</small> |- | ''Brez imena'' || ''Sin nombre'' || Mehika, ZDA || 2009 || Cary Fukunaga || <small>špan.</small> |- | colspan=2|''Bronson'' || VB || 2009 || Nicolas Winding Refn || angl. |- | ''Dežela Guarani Indijancev'' || ''La terra degli uomini rossi - Birdwatchers'' || Brazilija, Italija || 2008 || Marco Bechis || <small>port.</small> |- | ''Gospod Horten'' || ''O'Horten'' || Norveška, Nemčija, Francija || 2008 || Bent Hamer || <small>norv.</small> |- | colspan=2|''Katalin Varga'' || VB, Romunija, Madžarska || 2009 || Peter Strickland || <small>romun./madž.</small> |- | ''Najsrečnejše dekle na svetu'' || ''Cea mai fericitã fatã din lume'' <small>/ The Happiest Girl in the World</small> || Romunija, Francija, Nizozemska || 2009 || Radu Jude || <small>romun.</small> |- | ''Nevihta'' || ''Storm'' || Nemčija, Danska, Nizozemska || 2009 || Hans-Christian Schmid || <small>angl./nem./srbohrv.</small> |- | ''Panika na vasi'' || ''Panique au village'' <small>/ A Town Called Panic</small> || Belgija, Luksemburg, Francija || 2009 || Stephane Aubier || <small>fr.</small> |- | ''Papirnati vojaki'' || ''Bumažnij soldat'' (Бумажный солдат) <small>/ Paper Soldier</small> || Rusija || 2008 || Aleksej German ml. || <small>rus.</small> |- | ''Praska'' || ''Rysa'' <small>/ Scratch</small> || Poljska || 2008 || Michał Rosa || <small>polj.</small> |- | ''V devetih nebesih'' || ''Wolke 9'' <small>/ Cloud 9</small> || Nemčija || 2008 || Andreas Dresen || <small>nem.</small> |- | ''Vaja dela mojstra'' || ''Easier with Practice'' || ZDA || 2009 || Kyle Patrick Alvarez || <small>angl.</small> |- | ''Vse je oproščeno'' || ''Tout est pardonné'' <small>/ All Is Forgiven</small> || Francija || 2007 || Mia Hansen-Løve || <small>fr./nem.</small> |- | ''Vsi drugi'' || ''Alle anderen'' || Nemčija || 2009 || Maren Ade || <small>nem./it.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Beli trak'' || ''Das weiße Band'' || Avstrija, Nemčija || 2009 || [[Michael Haneke]] || <small>nem.</small> |- | ''Divje trave'' || ''Les Herbes folles'' || Francija, Italija || 2009 || Alain Resnais || <small>fr.</small> |- | ''Morfij'' || ''Morfij'' (Морфий) <small>/ Morphine</small> || Rusija || 2008 || Aleksej Balabanov || <small>rus.</small> |- | ''Naelektrena meglica'' || ''In the Electric Mist'' || Francija, ZDA || 2009 || Bertrand Tavernier || <small>angl.</small> |- | ''Pokvarjeni poročnik: New Orleans'' || ''Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans'' || ZDA || 2009 || [[Werner Herzog]] || <small>angl.</small> |- | ''Prerok'' || ''Un prophète'' || Francija, Italija || 2009 || Jacques Audiard || <small>fr.</small> |- | ''Romanca na poziv'' || ''The Girlfriend Experience'' || ZDA || 2009 || Steven Soderbergh || <small>angl.</small> |- | ''Sedem noči'' || ''Nanayomachi'' (七夜待) || Japonska, Francija || 2008 || Naomi Kawase || <small>jap./fr./taj.</small> |- | ''Zvok žuželk: Zapiski mumificiranega trupla'' || ''The Sound of Insects: Record of a Mummy'' || Švica || 2008 || Peter Liechti || <small>angl.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Božji bojevnik'' || ''Valhalla Rising'' || Danska, VB || 2009 || Nicolas Winding Refn || <small>angl.</small> |- | ''Ko pride polna luna'' || ''Kala malam bulan mengambang'' <small>/ When the Full Moon Rises</small> || Malezija || 2008 || Mohamad bin Mohd Khalid || <small>malajščina</small> |- | ''Nezgoda'' || ''Yi ngoi'' (意外) <small>/ Accident</small> || Hongkong || 2009 || Cheang Pou-Soi || <small>kantonščina</small> |- | colspan=2|''Paradise TV'' || Slovenija || 2010 || Dražen Štader || <small>jap.</small> |- | ''Svet gre k vragu'' || ''Mock Up on Mu'' || ZDA || 2008 || Craig Baldwin || <small>angl.</small> |- | ''Tokijska nora olimpijada'' || ''Tokyo Onlypic 2008'' || Japonska || 2008 || Riichiro Mashima et al. || <small>jap.</small> |- | ''Zasledovalec'' || ''Chugyeogja'' <small>/ The Chaser</small> || Južna Koreja || 2008 || Na Hong-jin || <small>kor.</small> |} ===Fokus: Dekleta iz Južne Amerike=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | colspan=2|''Madeinusa'' || Peru, Španija || 2006 || Claudia Llosa || rowspan=6|<small>špan.</small> |- | ''Mleko bridkosti'' || ''La teta asustada'' || Peru, Španija || 2009 || Claudia Llosa |- | ''Otrok riba'' || ''El niño pez'' <small>/ Fish Child</small> || Argentina, Španija, Francija || 2009 || Lucía Puenzo |- | ''Počitnice brez staršev'' || ''Una semana solos'' <small>/ A Week Alone</small> || Argentina || 2007 || Celina Murga |- | ''Sveto dekle'' || ''La Niña Santa'' || Argentina, Španija, Italija || 2004 || Lucrecia Martel |- | ''Turisti'' || ''Turistas'' || Čile || 2009 || Alicia Scherson |} ===Retro: Michael Haneke=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''71 fragmentov kronologije naključja'' || ''71 Fragmente einer Chronologie des Zufalls'' || Avstrija, Nemčija || 1994 || rowspan=10|[[Michael Haneke]] || <small>nem./romun./angl.</small> |- | ''Bennyjev video'' || ''Benny's Video'' || Avstrija, Švica || 1992 || <small>nem./angl.</small> |- | ''Grad'' || ''Das Schloss'' || Nemčija, Avstrija || 1997 || rowspan=2|<small>nem.</small> |- | ''In kaj pride potem?'' || ''Und was kommt danach?'' || Nemčija || 1973 |- | ''Kdo je bil Edgar Allan?'' || ''Wer war Edgar Allan?'' || Avstrija || 1984 || <small>nem./angl.</small> |- | ''Lemingi, 1. del: Arkadija'' || ''Lemminge, Teil 1: Arkadien'' || rowspan=2|Avstrija, Nemčija || rowspan=2|1979 || rowspan=2|<small>nem.</small> |- | ''Lemingi, 2. del: Rane'' || ''Lemminge, Teil 2: Verletzungen'' |- | ''Sedmi kontinent'' || ''Der siebente Kontinent'' || Avstrija || 1989 || <small>nem./angl./fr.</small> |- | ''Tri poti k jezeru'' || ''Drei Wege zum See'' || Nemčija, Avstrija || 1976 || <small>nem./fr./angl.</small> |- | ''Upor'' || ''Die Rebellion'' || Avstrija || 1993 || <small>nem.</small> |} ===1989–2009, 20 let padca zidu=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Izven sedanjosti'' || ''Out of the Present'' || Nemčija || 1995 || Andrei Ujică || <small>rus.</small> |- | ''Leipzig jeseni'' || ''Leipzig im Herbst'' || Nemčija || 1990 || Andreas Voigt || <small>nem.</small> |- | ''Po zimi pride pomlad'' || ''Winter adé'' || DDR || 1987 || Helke Misselwitz || <small>nem.</small> |- | ''Pritožba'' || ''Pétition: la cour des plaignants'' || Kitajska, Francija, VB, Švica, Belgija, Finska || 2009 || Zhao Liang || <small>mandarin.</small> |- | ''Smo imeli revolucijo ali ne?'' || ''A fost sau n-a fost?'' <small>/ 12:08 East of Bucharest</small> || Romunija || 2006 || Corneliu Porumboiu || <small>romun.</small> |- | ''Stranpota'' || ''Von Wegen'' || Nemčija || 2009 || Uli M. Schueppel || <small>nem.</small> |- | ''Trg nebeškega miru'' || ''The Gate of Heavenly Peace'' (天安门) || ZDA || 1995 || Carma Hinton || <small>kit.</small> |- | ''Uwe Johnson gleda televizijo'' || ''Uwe Johnson sieht fern'' || Nemčija || 2006 || Saskia Walker || <small>nem.</small> |- | ''Videogram neke revolucije'' || ''Videogramme einer Revolution'' || Nemčija || 1992 || Harun Farocki, Andrei Ujică || <small>romun.</small> |- | ''Zid'' || ''Die Mauer'' || Nemčija || 1991 || Jürgen Böttcher || <small>nem./angl.</small> |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režiser !! Jezik |- | ''Bela griva: divji konj'' || ''Crin blanc: Le cheval sauvage'' || Francija || 1953 || Albert Lamorisse || <small>fr.</small> |- | ''Borka'' || ''Fighter'' || Danska || 2007 || Natasha Arthy || <small>dan./tur./nem.</small> |- | ''Božična zgodba'' || ''Joulutarina'' || Finska || 2007 || Juha Wuolijoki || <small>fin.</small> |- | ''Nenavadna dogodivščina'' || ''Duggholufólkið'' || Islandija || 2007 || Ari Kristinsson || <small>island.</small> |- | ''Rdeči balon'' || ''Le ballon rouge'' || Francija || 1956 || Albert Lamorisse || <small>brez dialogov</small> |- | ''Zaviti brki'' || ''Sebil-e mardouneh'' || Iran || 2007 || Javad Ardakani || <small>perz.</small> |- | ''Želvino osupljivo potovanje'' || ''Turtle: The Incredible Journey'' || VB, Avstrija || 2009 || Nick Stringer || <small>angl.</small> |} ===Svet na kratko=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režiser !! Država !! Leto |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''I. sklop'''</small> |- | colspan=2|''Arena'' || João Salaviza || Portugalska || 2009 |- | ''Dober nasvet'' || ''Goda rad'' || Andreas Tibblin || Švedska || 2008 |- | ''Odsotna'' || ''Missen'' <small>/ Missing</small> || Jochem de Vries || Nizozemska || 2009 |- | ''Posrednik'' || ''Posrednikat'' (Посредникът) || Dragomir Sholev || Bolgarija || 2008 |- | colspan=2|''Rabutanje koruze'' || [[Martin Turk]] || Slovenija || 2009 |- | ''Tekma'' || ''Il torneo'' || Michele Alhaique || Italija || 2008 |- | ''Vrata'' || ''The Door'' || Juanita Wilson || Irska || 2008 |- | ''Zabava'' || ''Tulum'' || Dalibor Matanić || Hrvaška || 2009 |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''II. sklop'''</small> |- | colspan=2|''Bingo'' || Timur Ismailov || Nizozemska || 2009 |- | colspan=2|''Dan v Benetkah'' || Rok Biček || Slovenija || 2008 |- | colspan=2|''Jade'' || Daniel Elliott || Velika Britanija || 2009 |- | ''Kladvenica'' || ''Hammerhead'' || Sam Donovan || Velika Britanija || 2009 |- | ''Natančni kavboj'' || ''Nice Shootin' Cowboy'' || Ben Phelps || Avstralija || 2008 |- | ''Variacije'' || ''Variációk'' || Krisztina Esztergályos || Madžarska || 2009 |- | ''Tla pod nogami'' || ''The Ground Beneath'' || Rene Hernandez || Avstralija || 2008 |} ==Gosti== {{stolpci|3| * {{flagicon|IRN}} Javad Arkadani, režiser filma ''Zaviti brki'' * {{flagicon|CHL}} Diego Berger, igralec v filmu ''Turisti'' * {{flagicon|SVN}} Martin Strel, junak filma ''Mož, ki je premagal Amazonko'' * {{flagicon|SRB}} Bogdan Petković, scenarist filma ''Beograjski fantom'' * {{flagicon|SRB}} Dragana Jovanović, producentka filma ''Beograjski fantom'' * {{flagicon|SRB}} Aleksandar Protić, oblikovalec zvoka in igralec v filmu ''Beograjski fantom'' * {{flagicon|SRB}} Andrija Lucić, izvršna producentka filma ''Beograjski fantom'' * {{flagicon|DEN}} Asta Wellejus, svetovalka režiserja pri filmu ''Antikrist'' * {{flagicon|SVN}} Dražen Štader, režiser filma ''Paradise TV'' * {{flagicon|ESP}} Blanca Portillo, igralka v filmu ''Zlomljeni objemi'' * {{flagicon|ESP}} Liliana Niespial, prod. agentka iz produkcijske hiše El deseo (''Zlomljeni objemi'') * {{flagicon|DEU}} Burghart Klausner, igralec v filmu ''Beli trak'' * {{flagicon|ESP}} Fernando Tielve, igralec v filmu ''Razmetane postelje'' * {{flagicon|HRV}} Zvonimir Jurić, režiser filma ''Črnci'' * {{flagicon|USA}} Gabe Klinger, filmski kritik * {{flagicon|USA}} Ronnie Bronstein, igralec v filmu ''Prinesi mi rožmarin'' * {{flagicon|FRA}} Sophie Fillières, režiserka filma ''Bobu bob'' * {{flagicon|FRA}} Yann Coridian, vodja izbora igralcev za film ''Bobu bob'' * {{flagicon|FRA}} Agathe Bonitzer, igralka v filmu ''Bobu bob'' * {{flagicon|DEU}} Jürgen Böttcher, režiser filma ''Zid'' * {{flagicon|DEU}} Saskia Walker, režiserka filma ''Uwe Johnson gleda televizijo'' * {{flagicon|DEU}} Andreas Voigt, režiser filma ''Leipzig jeseni'' * {{flagicon|ROM}} Vlad Ivanov, igralec v filmih ''Zgodbe iz zlate dobe'' in ''Policijski, pridevnik'' * {{flagicon|USA}} Bradley Rust-Gray, režiser filma ''Punca in dva fanta'' * {{flagicon|USA}} Kim Yong So, producentka filma ''Punca in dva fanta'' * {{flagicon|DEU}} Ursula Werner, igralka v filmu ''V devetih nebesih'' * {{flagicon|GBR}} Peter Strickland, režiser filma ''Katalin Varga'' }} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Viri== * http://www.20.liffe.si * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/foto-liffov-vodomec-poletel-k-hrvaskim-crncem/217497 |title=Liffov vodomec poletel k hrvaškim Črncem |accessdate=28. 1. 2026 |date=22. 11. 2009 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/20.pdf |title=Katalog 20. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2009 v Sloveniji]] [[Kategorija:2009 v filmu]] {{normativna kontrola}} gp9m6qagej6qszr6m2kewo6w8vq9b22 0 441977 6732625 6640675 2026-08-08T07:20:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | drug_name = | type = | IUPAC_name = 2-(2-oksopirolidin-1-il)acetamid | image = Piracetam.svg | alt = | caption = <!--Clinical data--> | image2 = Piracetam ball-and-stick.png | tradename = Breinox, Dinagen, Lucetam, Nootropil, Nootropyl, Oikamid, Piracetam in mnoge druge | Drugs.com = {{Drugs.com|international|piracetam}} | MedlinePlus = | licence_EU = | licence_US = | pregnancy_AU = | pregnancy_US = | pregnancy_category = | legal_AU = Schedule 4 | legal_CA = Unscheduled | legal_UK = POM | legal_US_comment = Brez dovoljenja za promet z zdravilom ali kot prehransko dopolnilo | legal_status = | routes_of_administration = Peroralno, parenteralno ali z inhaliranjem meglice <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = ~ 100% | elimination_half-life = 4–5 h | excretion = z urinom <!--Identifiers-->| CAS_number = 7491-74-9 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | ATC_prefix = N06 | ATC_suffix = BX03 | PubChem = 4843 | IUPHAR_ligand = 4288 <!--Chemical data-->| DrugBank = | ChemSpiderID = 4677 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = ZH516LNZ10 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D01914 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | ChEMBL = 36715 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | C = 6 | H = 10 | N = 2 | O = 2 | molecular_weight = 142,16 g/mol | SMILES = O=C1N(CC(=O)N)CCC1 | StdInChI = 1S/C6H10N2O2/c7-5(9)4-8-3-1-2-6(8)10/h1-4H2,(H2,7,9) | StdInChIKey = GMZVRMREEHBGGF-UHFFFAOYSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | verifiedrevid = 464207742 }}'''Piracetàm''' (prodajan pod različnimi imeni) je zdravilo iz skupine [[Racetam|racetamov]] s kemijskim imenom ''2-okso-1-pirolidinacetamid''. Uporablja se v Evropi, Aziji in Južni Ameriki.{{Navedi vir}} V ZDA ga [[Food and Drug Administration|FDA]] ni odobrila za nobeno medicinsko uporabo in niti kot [[prehransko dopolnilo]].<ref>[http://www.fda.gov/ICECI/EnforcementActions/WarningLetters/ucm225605.htm Inspections, Compliance, Enforcement, and Criminal Investigations]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.accessdata.fda.gov/scripts/enforcement/enforce_rpt-Product-Tabs.cfm?action=select&recall_number=D-194-2013&w=03202013&lang=eng |title=Enforcement Report - Week of 20 March 2013 |accessdate=2017-11-14 |archive-date=2016-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160430043505/http://www.accessdata.fda.gov/scripts/enforcement/enforce_rpt-Product-Tabs.cfm?action=select&recall_number=D-194-2013&w=03202013&lang=eng |url-status=dead }}</ref> V Združenem kraljestvu se piracetam predpisuje predvsem za zdravljenje [[Mioklonus|mioklonusa]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.netdoctor.co.uk/medicines/100001864.html|title=Nootropil|date=8 July 2004|accessdate=21 September 2009|publisher=NetDoctor.co.uk|archive-date=2012-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120102021449/http://www.netdoctor.co.uk/medicines/100001864.html|url-status=dead}}</ref> vendar se uporablja tudi [[Nenamenska uporaba|nenamensko]] za druga stanja. Dokazi, ki bi podpirali njegovo uporabo za mnogo stanj, niso povsem jasni. Osnovni 2-okso-pirolidonski skelet ima enak kot [[piroglutaminska kislina]]. Piracetam je ciklični derivat [[Γ-aminomaslena kislina|GABA]] (gama-aminobutanojske kisline). == Zgodovina == Piracetam je med letoma 1950 in 1964 prvi sintetiziral [[Corneliu E. Giurgea]].<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.ca/books?id=mIyxO5cLEAcC&pg=PA276|title=Drug Discovery: Practices, Processes, and Perspectives|last=Li|first=Jie Jack|last2=Corey|first2=E. J.|date=2013|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9781118354469|page=276|language=en}}</ref> Obstajajo pa poročila, ki kažejo, da se je za zdravljenje epilepsije uporabljal že leta 1950.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.ca/books?id=upjSDAAAQBAJ&pg=PA68|title=The End of Epilepsy?: A History of the Modern Era of Epilepsy Research 1860-2010|last=M.D|first=Emeritus Profess of Neurology and Head of Epilepsy Research Group Berlin Dieter Schmidt|last2=Shorvon|first2=Emeritus Profess of Neurology and Consultant Neurologist Simon|date=2016|publisher=Oxford University Press|isbn=9780198725909|page=69|language=en}}</ref> == Medicinska uporaba == === Demenca === Leta 2001 je [[Cochranova pregledna študija]] sklenila, da ni bilo dovolj dokazov za utemeljeno uporabo piracetama za zdravljenje [[Demenca|demence]] ali kognitivnih težav.<ref>{{Navedi revijo|title=Piracetam for dementia or cognitive impairment.|last=Flicker|first=L|last2=Grimley Evans|first2=G|date=2001|journal=The Cochrane database of systematic reviews|doi=10.1002/14651858.CD001011|issue=2|pages=CD001011|pmid=11405971}}</ref> Pregledni študiji iz let 2002 in 2005 sta ugotovili, da je piracetam imel nekaj pozitivnih učinkov pri starejših bolnikih s temi težavami.<ref name="Waeg2002">{{Navedi revijo|title=Clinical efficacy of piracetam in cognitive impairment: a meta-analysis.|last=Waegemans|first=T|last2=Wilsher|first2=CR|last3=Danniau|first3=A|last4=Ferris|first4=SH|last5=Kurz|first5=A|last6=Winblad|first6=B|date=2002|journal=Dementia and geriatric cognitive disorders|doi=10.1159/000057700|issue=4|volume=13|pages=217–24|pmid=12006732}}</ref><ref name="Winblad2005">{{Navedi revijo|title=Piracetam: a review of pharmacological properties and clinical uses|last=Winblad|first=B|journal=CNS Drug Reviews|doi=10.1111/j.1527-3458.2005.tb00268.x|year=2005|issue=2|volume=11|pages=169–82|pmid=16007238}}</ref> V letu 2008 je delovna skupina britanske [[Akademija medicinskih znanosti|Akademije medicinskih znanosti]] opozorila, da je bilo veliko poskusov s piracetamom za zdravljenje demence pomanjkljivih.<ref>{{Navedi poročilo|date=May 2008|title=Brain science, addiction and drugs|url=http://www.acmedsci.ac.uk/download.php?file=/images/publication/Report.pdf|page=145|publisher=Academy of Medical Sciences|isbn=1-903401-18-6|archive-date=2012-11-17|access-date=2017-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20121117073543/http://www.acmedsci.ac.uk/download.php?file=%2Fimages%2Fpublication%2FReport.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="NewYorker2009">{{Navedi revijo|url=http://www.newyorker.com/reporting/2009/04/27/090427fa_fact_talbot|title=Brain Gain: The underground world of 'neuroenhancing' drugs|last=Talbot|first=Margaret|date=27 April 2009|journal=The New Yorker|accessdate=21 September 2009}}</ref> === Depresija in anksioznost === Nekateri viri pravijo, da naj bi piracetamovi skupni učinek na znižanje depresije in anksioznosti bil večji od njegovega učinka na izboljšanje spomina.<ref name="pmid20166767">{{Navedi revijo|title=Piracetam and piracetam-like drugs: from basic science to novel clinical applications to CNS disorders|date=February 2010|journal=Drugs|doi=10.2165/11319230-000000000-00000|issue=3|volume=70|pages=287–312|pmid=20166767}}</ref> Vendar pa depresija velja kot občasni neželeni učinek piracetama.<ref name="compendium">[http://compendium.ch/mpro/mnr/3048/html/de Nootropil®]. Arzneimittel-Kompendium der Schweiz. 2013-09-12. Retrieved 2013-10-27.</ref> === Drugo === Učinki piracetama na periferno žilje se ponujajo za uporabo pri [[Vrtoglavica|vrtoglavici]], [[Disleksija|disleksiji]] in [[Srpastocelična anemija|anemiji srpastih celic]]. Nobenih dokazov ni v podporo uporabe piracetama za preprečevanje krize anemije srpastih celic.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26869149|title=Piracetam for reducing the incidence of painful sickle cell disease crises|last=Al Hajeri|first=Amani|last2=Fedorowicz|first2=Zbys|date=2016-02-12|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|doi=10.1002/14651858.CD006111.pub3|volume=2|pages=CD006111|issn=1469-493X|pmid=26869149}}</ref> Zadnje čase postaja vse bolj priljubljen [[nootropik]] med študenti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.watoday.com.au/national/call-for-testing-on-smart-drugs-20091001-gf8t|title=Call for testing on 'smart drugs'|last=Medew|first=Julia|date=2009-10-01|newspaper=WA Today|accessdate=2017-12-02|language=en-US}}</ref> == Stranski učinki == Piracetam ima zelo malo stranskih učinkov, ti pa so običajno "redki, blagi in prehodni."<ref name="sympt">{{Navedi revijo|title=Piracetam relieves symptoms in progressive myoclonus epilepsy: a multicentre, randomised, double blind, crossover study comparing the efficacy and safety of three dosages of oral piracetam with placebo|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurology-neurosurgery-and-psychiatry_1998-03_64_3/page/344|last=Koskiniemi|first=M|last2=Van Vleymen|first2=B|last3=Hakamies|first3=L|last4=Lamusuo|first4=S|last5=Taalas|first5=J|journal=Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry|doi=10.1136/jnnp.64.3.344|year=1998|issue=3|volume=64|pages=344–8|pmc=2169975|pmid=9527146}}</ref> Obsežen 12-tedenski poskus z velikimi odmerki piracetama ni pokazal nobenih neželenih učinkov v skupini, ki je jemala piracetam, v primerjavi s [[placebo]] skupino.<ref>{{Navedi revijo|title=The clinical safety of high-dose piracetam--its use in the treatment of acute stroke|last=De Reuck|first=J|last2=Van Vleymen|first2=B|journal=Pharmacopsychiatry|doi=10.1055/s-2007-979234|year=1999|volume=32 Suppl 1|pages=33–7|pmid=10338106}}</ref> Številne druge študije so prav tako dokazale, da se piracetam dobro prenaša.<ref name="ReferenceC">{{Navedi revijo|title=Long-term efficacy and safety of piracetam in the treatment of progressive myoclonus epilepsy|last=Fedi|first=M|last2=Reutens|first2=D|last3=Dubeau|first3=F|last4=Andermann|first4=E|last5=D'agostino|first5=D|last6=Andermann|first6=F|journal=Archives of neurology|doi=10.1001/archneur.58.5.781|year=2001|issue=5|volume=58|pages=781–6|pmid=11346373}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Nootropic drugs|last=Giurgea|first=C.|last2=Salama|first2=M.|journal=Prog Neuropsychopharmacol|doi=10.1016/0364-7722(77)90046-7|year=1977|issue=3–4|volume=1|pages=235–247}}</ref> Simptomi splošne razdražljivosti, vključno z [[Tesnoba|anksioznostjo]], [[Nespečnost|nespečnostjo]], [[Razdražljivost|razdražljivostjo]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Vznemirjenost|vznemirjenostjo]], [[Tesnoba|živčnostjo]], s [[Tresavica|tremorjem]] in [[Hiperkinezija|hiperkinezijo]] so občasno poročani.<ref name="Chouinard, G. 1983 pp.100-106">{{Cite journal|pmid=6415738|doi=10.1007/BF00429000|year=1983|last1=Chouinard|first1=G|last2=Annable|last3=Ross-Chouinard|last4=Olivier|last5=Fontaine|title=Piracetam in elderly psychiatric patients with mild diffuse cerebral impairment|url=https://archive.org/details/sim_psychopharmacology_1983-09_81_2/page/100|volume=81|issue=2|pages=100–6|journal=Psychopharmacology|first2=L|first3=A|first4=M|first5=F}}</ref><ref name="pmid342247">{{Navedi revijo|title=Piracetam in the treatment of post-concussional syndrome. A double-blind study|last=Hakkarainen|first=H|last2=Hakamies|first2=L|journal=European neurology|doi=10.1159/000114922|year=1978|issue=1|volume=17|pages=50–5|pmid=342247}}</ref> Drugi poročani neželeni učinki so [[somnolenca]], [[pridobivanje telesne teže]], [[Velika depresivna motnja|klinična depresija]], [[šibkost]], povečan [[libido]] in [[hiperseksualnost]]. === Toksičnost === Oralni [[LD50|LD₅₀]]<font size="-1"></font> pri ljudeh ni bil ugotovljen; vendar pa LD₅₀ za podgane znaša 5,6&#x20;g/kg telesne mase in 20&#x20;g/kg telesne mase za miši, kar označuje izredno majhno [[Akutna toksičnost|akutno toksičnost]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spectrumchemical.com/MSDS/P3941.PDF|title=Piracetam Material Safety Sheet|publisher=Spectrum|accessdate=2017-11-14|archive-date=2016-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161225020721/https://www.spectrumchemical.com/MSDS/P3941.PDF|url-status=dead}}</ref> == Mehanizem delovanja == Kot racetamski mehanizem delovanja na sploh tudi piracetamov ni povsem pojasnjen. Zdravilna učinkovina vpliva na živčne, žilne in kognitivne funkcije, ne da bi delovala kot [[pomirjevalo]] ali [[poživilo]].<ref name="Winblad2005" /> Piracetam je pozitivni alosterični modulator [[Receptor AMPA|receptorja AMPA]], vendar je njegovo delovanje zelo šibko, njegovi klinični učinki pa niso nujno mediirani preko tega delovanja.<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2872987/|title=Piracetam Defines a New Binding Site for Allosteric Modulators of α-amino-3-hydroxy-5-methyl-4-isoxazole-propionic acid (AMPA) receptors|last=Ahmed|first=Ahmed H.|last2=Oswald|first2=Robert E.|date=2010-03-11|journal=Journal of medicinal chemistry|doi=10.1021/jm901905j|issue=5|volume=53|pages=2197–2203|issn=0022-2623|pmc=2872987|pmid=20163115}}</ref> Domneva se, da deluje na ionske kanalčke ali ionofore, kar naj bi vodilo do povečane živčne [[Vzdražnost|vzdražnosti]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0165017394900116|title=Piracetam and other structurally related nootropics|last=Gouliaev|first=Alex Haahr|last2=Senning|first2=Alexander|date=1994-05-01|journal=Brain Research Reviews|doi=10.1016/0165-0173(94)90011-6|issue=2|volume=19|pages=180–222}}</ref> Na možganski metabolizem GABA in njene receptorje piracetam nima vpliva.<ref>{{Navedi revijo|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ddr.430020505/abstract|title=Maintenance page : Wiley Online Library|doi=10.1002/ddr.430020505/abstract}}</ref> Ugotovili so, da piracetam povečuje pretok krvi in porabo kisika v določenih predelih možganov, toda tu gre lahko prej za stranski učinek povečane možganske aktivnosti kot pa za primarni učinek ali mehanizem delovanja same učinkovine.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8876930|title=Cerebral blood flow effects of piracetam, pentifylline, and nicotinic acid in the baboon model compared with the known effect of acetazolamide|last=Jordaan|first=B.|last2=Oliver|first2=D. W.|last3=Dormehl|first3=I. C.|last4=Hugo|first4=N.|date=September 1996|journal=Arzneimittel-Forschung|issue=9|volume=46|pages=844–847|issn=0004-4172|pmid=8876930}}</ref> Piracetam izboljša funkcijo [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Acetilholin|acetilholina]] prek muskarinskih holinergičnih (ACh) receptorjev, ki so vpleteni v procese [[Spomin|pomnjenja]].<ref name="#1">{{Navedi revijo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16459490|title=Piracetam--an old drug with novel properties?|last=Winnicka|first=Katarzyna|last2=Tomasiak|first2=Marian|last3=Bielawska|first3=Anna|date=September 2005|journal=Acta Poloniae Pharmaceutica|issue=5|volume=62|pages=405–409|issn=0001-6837|pmid=16459490}}</ref> Prav tako ima lahko piracetam vpliv na [[Glutaminska kislina|glutamatergične]] receptorje [[NMDA]], ki imajo pomembno vlogo pri procesih [[Učenje|učenja]] in pomnjenja. Domneva se, da piracetam povečuje propustnost celične membrane.<ref name="#1"/><ref>{{Navedi revijo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10338102|title=Piracetam: novelty in a unique mode of action|last=Müller|first=W. E.|last2=Eckert|first2=G. P.|last3=Eckert|first3=A.|date=March 1999|journal=Pharmacopsychiatry|doi=10.1055/s-2007-979230|volume=32 Suppl 1|pages=2–9|issn=0176-3679|pmid=10338102}}</ref> Piracetam bi lahko izvajal svoj globalni vpliv na možgansko živčno prenašanje prek modulacije [[Ionski kanalček|ionskih kanalčkov]] (Na⁺, K⁺).<ref name=":0" /> Odkrili so, da povečuje porabo kisika v podganjih možganih (očitno v povezavi s presnovo [[Adenozin trifosfat|ATP]]) in aktivnost [[Adenilat kinaza|adenilat kinaze]] v njih.<ref name=":1">{{Navedi revijo|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0306362387902527|title=Effect of piracetam on electrocorticogram and local cerebral glucose utilization in the rat|last=Grau|first=M.|last2=Montero|first2=J. L.|last3=Balasch|first3=J.|date=1987-01-01|journal=General Pharmacology: The Vascular System|doi=10.1016/0306-3623(87)90252-7|issue=2|volume=18|pages=205–211}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0006295276900046|title=Effect of the acquisition-enhancing drug ptracetam on rat cerebral energy metabolism. Comparison with naftidrofuryl and methamphetamine|last=Nickolson|first=Victor J.|last2=Wolthuis|first2=Otto L.|date=1976-10-15|journal=Biochemical Pharmacology|doi=10.1016/0006-2952(76)90004-6|issue=20|volume=25|pages=2241–2244}}</ref> Piracetam naj bi v možganih povečal sintezo [[Citokrom b5|citokroma b5]], ki je del mehanizma [[Elektronski transport|elektronskega transporta]] v [[Mitohondrij|mitohondrijih]].<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3946121|title=Piracetam: physiological disposition and mechanism of action|last=Tacconi|first=M. T.|last2=Wurtman|first2=R. J.|date=1986|journal=Advances in Neurology|volume=43|pages=675–685|issn=0091-3952|pmid=3946121}}</ref> V možganih pa tudi povečuje propustnost mitohondrijev nekaterih intermediatov [[Krebsov cikel|Krebsovega cikla]].<ref name=":1" /> == Dovoljenje za promet z zdravilom == [[Slika:Nootropil 1200 mg.jpg|sličica|Nootropil^® 1200 mg filmsko obložene tablete so edini izdelek na slovenskem trgu, ki vsebuje piracetam.]] Piracetam se priamrno uporablja v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. V ZDA mu [[FDA]] ni izdala odobritve za promet za nobeno medicinsko uporabo, prav tako ne za [[prehransko dopolnilo]]. Piracetam se lahko za osebno rabo na recept ali brez njega zakonito uvozi v Združeno kraljestvo. Nima DIN, torej se v Kanadi ne sme prodajati, se pa lahko uvozi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/compliance-enforcement/importation-exportation/guidance-document-import-requirements-health-products-under-food-drugs-act-regulations-0084.html#a6|title=Guidance Document on the Import Requirements for Health Products under the Food and Drugs Act and its Regulations (GUI-0084) - Canada.ca|accessdate=2017-12-02|website=www.canada.ca|last=Canada|first=Health|language=en|archive-date=2017-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20171203013841/https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/compliance-enforcement/importation-exportation/guidance-document-import-requirements-health-products-under-food-drugs-act-regulations-0084.html#a6|url-status=dead}}</ref> V Sloveniji ima piracetam od leta 2012 dovoljenje za promet kot zdravilo na recept, ne pa tudi kot zdravilo brez recepta ali prehransko dopolnilo. Trenutno ima v Sloveniji dovoljenje za promet z zdravilom le eno zdravilo, ki vsebuje piracetam, to je Nootropil^® 1200 mg (na sliki).<ref>{{Navedi splet|url=http://si.draagle.com/#!/drug/jv/?sub=800|title=Draagle -- Vse o zdravilih|accessdate=2017-12-02|website=si.draagle.com|archive-date=2017-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207135115/http://si.draagle.com/#!/drug/jv/?sub=800|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2611488|title=PIRACETAM|accessdate=2017-12-02|website=med.over.net|language=sl|archive-date=2017-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20171203013829/https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2611488|url-status=dead}}</ref> == Razpoložljivost == [[Slika:Piracetam_tablets.jpg|sličica|Tablete Piracetam 800 mg]] Piracetam se prodaja pod različnimi blagovnimi znamkami po vsem svetu. Priljubljeni blagovni imeni za piracetam v Evropi sta med drugim Nootropil in Lucetam. V Argentini ga izdelujejo laboratoriji GlaxoSmithKline S. A. in prodajajo pod tržnim imenom Noostan (800&#x20;mg ali 1200&#x20;mg). V Venezueli in Ekvadorju piracetam proizvaja podjetje Laboratorios Farma S. A. in ga prodaja pod blagovno znamko Breinox. V Mehiki ga proizvaja UCB de Mexico in prodaja pod blagovno znamko Nootropil. Druga imena, ki vključujejo Nootropil, so v ZDA, Evropi, Braziliji, Hong Kongu, Indiji in Mehiki. Lucetam, Oikamid, Smart, Geratam in Biotropil v Evropi in Braziliji. Neurobasal v Kolumbiji. Breinox v Ekvadorju in Venezueli. Stimulan v Egiptu in Nocetan v Latinski Ameriki. == Glej tudi == * [[Pozitivni alosterični modulator receptorja AMPA]] * [[Aniracetam]] * [[Brivaracetam]] — analog piracetama z enako dodatno stransko verigo kot levetiracetam in s propansko verigo. Kaže večje [[Antiepileptik|antiepileptične]] lastnosti kot levetiracetam na živalskih modelih, vendar z nekoliko ožjim, vendar še zmeraj širokim terapevtskim oknom. * [[Ergoloid]] * [[Levetiracetam]] — analogn piracetama z dodatno CH₃–CH₂– stransko verigo in z antiepileptičnimi farmakološkimi lastnostmi, ki so posledica slabo raziskanega mehanizma, kjer gre verjetno za njegovo afiniteto do veziklnega proteina [[SV2A]]. * [[Oksiracetam]] * [[Fenilpiracetam]] — feniliran analog piracetama, ki je bil razvit leta 1983 v Rusiji, kjer je na voljo kot zdravilo na recept. * [[Pramiracetam]] == Viri == {{sklici|30em}} == Reference == * {{Navedi vir}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=http://www.ceri.com/noot.htm|title=Piracetam (Nootropyl)|date=1990|accessdate=2016-03-06|website=Excerpts: Smart Drugs & Nutrients|publisher=Cognitive Enhancement Research Institute (CERI)|last=Dean|first=Ward|last2=Morgenthaler|first2=John}} * {{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8061686|title=Piracetam and other structurally related nootropics|date=May 1994|accessdate=29 May 2014|publisher=U.S. National Library of Medicine|last=Gouliaev|first=AH|last2=Senning|first2=A|pages=180–222|pmid=8061686}} [[Kategorija:Acetamidi]] ih76k5b3sotagmkseumti8tjtddozb5 0 445841 6732526 6640359 2026-08-07T23:09:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Nova univerza |latin_name = Novum universitatem |image = | image_size = 150 | image_upright = .6 |established = 2017 |type = zasebna [[univerza]] |rector = [[Peter Jambrek]] |vice_chancellor =[[Matej Avbelj]]<br>[[Dimitrij Rupel]] |students = |city = [[Ljubljana]] |country = [[Slovenija]] |colours = {{color box|#0c345c}} {{color box|##FFFFFF}} |website = {{url|https://www.nova-uni.si}} | logo = |academic_staff=14 <small>(31. december 2025)</small> |director=Olga Jambrek}} '''Nova univerza''' (s kratico '''NU'''; angl. '''New University''') je zasebna [[univerza]] v [[Republika Slovenija|Sloveniji]], ustanovljena leta [[2017]].<ref name=":1" /> Sedež ima v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Drofenigova hiša, Ljubljana|Drofenigovi hiši]], kjer ima tudi svojo knjižnico<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=http://www.nova-uni.si/knjiznica/o-knjiznici/zgodovina/|website=Nova univerza|accessdate=2023-05-05}}</ref> in galerijo.<ref>{{Navedi splet|title=Galerija Nove univerze|url=http://www.nova-uni.si/dejavnosti/galerija-nove-univerze/|website=Nova univerza|accessdate=2023-05-05}}</ref> Poleg sedeža v Ljubljani ima Nova univerza študijska središča še v [[Kranj|Kranju]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Nova univerza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvarijo institucionalni pogoji za univerzitetno izobraževalno, znanstveno, raziskovalno, študijsko, svetovalno in založniško ter druge sorodne dejavnosti, ki jih izvaja. Temeljni cilj univerze je izvajanje univerzitetnih študijskih programov na območju Slovenije, uvajanje novih znanj in sodobnih tehnologij, povezovanje univerze z inštitucijami in procesi skupnega evropskega visokošolskega prostora ter graditev slovenske univerzitetne samobitnosti na podlagi kakovosti, ki prispeva k prepoznavnosti Slovenije in univerze v mednarodnem okolju.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.nova-uni.si/letno-porocilo-za-leto-2025-2/|title=Letno poročilo Nove univerze za leto 2025}}</ref> Nova univerza prek svojih članic izvaja študijske programe na vseh treh bolonjskih stopnjah. Na 1. stopnji izvaja dodiplomske programe Pravo, Pravo in management infrastrukture in nepremičnin, Javna uprava, Državne in evropske študije ter Slovenski študiji. Na 2. stopnji izvaja magistrske programe Pravo, Pravo in management nepremičnin, Javna uprava, Mednarodne in diplomatske študije, Mednarodni management ter Slovenski študiji II; po uradno objavljenem programu dela je naveden tudi magistrski program Alternativno reševanje sporov. Na 3. stopnji pa izvaja doktorske programe Pravo, Pravo in management nepremičnin, Javna uprava, Mednarodne in diplomatske študije ter Slovenski študiji III.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2026/02/Letni-program-dela-za-leto-2026.pdf|title=Letni program dela 2026}}</ref> Na Novi univerzi je bilo na dan 31. 12. 2025 število vseh zaposlenih delavcev 47. V navedenem številu niso upoštevani pogodbeni sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa ali raziskovalnih projektov, temveč samo delavci, ki imajo z Novo univerzo oz. z njeno članico sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Število redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev na NU na dan 31. decembra 2025 je bilo štirinajst (14).<ref>https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2026/02/Letno-porocilo-za-leto-2025-1.pdf</ref> [[Slika:Nova univerza, Ljubljana.jpg|sličica|Drofenigova hiša v Ljubljani.]] == Zgodovina == 6. oktobra 2008 je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo izdal pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi Nove univerze (NU). Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu je dne 28. 11. 2016 Novo univerzo vpisala v Javno evidenco akreditiranih visokošolskih zavodov z naslednjimi pripadajočimi fakultetami članicami: [[Evropska pravna fakulteta]] (NU, Evro-PF), [[Fakulteta za državne in evropske študije]] (NU, FDŠ) in [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije]] (NU, FSMŠ).<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Vrnila se je Nova univerza|url=https://radiostudent.si/univerza/kaj-pa-univerza/vrnila-se-je-nova-univerza|website=Radio Študent|accessdate=2023-05-06|language=sl|date=3. marec 2017|last=Bešter|first=Amadeja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova univerza - O univerzi|url=http://www.nova-uni.si/univerza/o-novi-univerzi/o-univerzi/|website=Nova univerza - O univerzi|accessdate=2023-07-03|language=sl-SI|first=Nova|last=univerza}}</ref> Njeni prejšnji rektorji so bili [[Dimitrij Rupel]],<ref name=":1">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/akreditirana-nova-univerza-njen-rektor-rupel.html|title=V Novi Gorici nova zasebna univerza, njen rektor Rupel|date=26.2.2017|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=27.2.2018|archive-date=2018-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180219101208/http://www.delo.si/novice/slovenija/akreditirana-nova-univerza-njen-rektor-rupel.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Novi rektor Nove univerze je prof. dr. Peter Jambrek|url=http://epf.nova-uni.si/novi-rektor-nove-univerze-je-prof-dr-peter-jambrek/|website=Evropska pravna fakulteta Nove univerze|accessdate=2023-05-05|date=1. april 2019|archive-date=2023-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230506085625/http://epf.nova-uni.si/novi-rektor-nove-univerze-je-prof-dr-peter-jambrek/|url-status=dead}}</ref> [[Peter Jambrek]] (od 1. aprila 2019 do 30. septembra 2019 in od 1. oktobra 2022 dalje)<ref>{{Navedi splet|title=Novi rektor Nove univerze je prof. dr. Peter Jambrek|url=http://epf.nova-uni.si/novi-rektor-nove-univerze-je-prof-dr-peter-jambrek/|website=Evropska pravna fakulteta Nove univerze|accessdate=2023-05-06|language=sl-SI|date=1. april 2019|archive-date=2023-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230506085625/http://epf.nova-uni.si/novi-rektor-nove-univerze-je-prof-dr-peter-jambrek/|url-status=dead}}</ref> in [[Matej Avbelj]] (od 1. oktobra 2019 - 30. septembra 2022).<ref>{{Navedi splet|title=Za novega rektorja Nove univerze je bil imenovan dr. Matej Avbelj|url=http://www.nova-uni.si/za-novega-rektorja-nove-univerze-je-bil-imenovan-dr-matej-avbelj/|website=Nova univerza|accessdate=2023-05-06|language=sl-SI|date=3. december 2019}}</ref> == Članice NU == * [[Evropska pravna fakulteta]], Nova Gorica (Evro-PF) * [[Fakulteta za državne in evropske študije]], Kranj (FDŠ) * [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije]], Ljubljana (FSMŠ) == Organiziranost == ; Vodstvo * Rektor: [[Peter Jambrek]] * Prorektor: [[Matej Avbelj]] * Prorektor za knjižnično dejavnost in založništvo: [[Dimitrij Rupel]] * Direktorica: Olga Jambrek<ref>{{Navedi splet|title=Nova univerza - Vizitka|url=http://www.nova-uni.si/univerza/o-novi-univerzi/vizitka/|website=Nova univerza|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Družinske povezave žene Udbaša Petra Jambreka|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/druzinske-povezave-zene-udbasa-petra-jambreka.html|website=old.delo.si|date=2011-11-30|accessdate=2023-05-05|language=sl-si|first=K. K. , T.|last=L}}</ref> '''Študijski centri''' * [[Nova Gorica]] * [[Ljubljana]] * [[Kranj]] * [[Maribor]] '''Knjižnica''' V Ljubljanski dislocirani enoti deluje Univerzitetna knjižnica Nove Univerza (UKNU). Ustanovljena je bila leta 2017 ter je polnopravni član sistema COBISS.si.<ref>https://www.nova-uni.si/knjiznica/o-knjiznici/zgodovina/</ref> '''Galerija''' V avli Ljubljanske dislocirane enote deluje Galerija Nove univerze s spreminjajočimi se razstavami. ; Pridružene članice * London School of Wealth Management, London * Kolegji ESLG (European School of Law and Government), Priština, Kosovo * Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj - VŠGI, Kranj * Effectus – Studij Financije i Pravo, Zagreb * Arema – Visoka šola za regionalni management, Rogaška Slatina == Častni doktorji NU == * [[Peter Florjančič]] (2017)<ref>{{Navedi splet|title=Nova univerza - Pretresla nas je žalostna vest, da je umrl dr. Peter Florjančič, častni doktor Nove univerze|url=http://www.nova-uni.si/pretresla-nas-je-zalostna-vest-da-je-umrl-dr-peter-florjancic-castni-doktor-nove-univerze/|website=Nova univerza - Pretresla nas je žalostna vest, da je umrl dr. Peter Florjančič, častni doktor Nove univerze|date=2020-11-16|accessdate=2023-07-03|language=sl-SI|first=Nova|last=univerza}}</ref> * [[Borut Pahor]] (2022)<ref>{{Navedi splet|title=[ČASTNI DOKTORAT] Nova univerza Borutu Pahorju podelila častni doktorat|url=http://www.nova-uni.si/castni-doktorat-nova-univerza-borutu-pahorju-podelila-castni-doktorat/|website=Nova univerza|accessdate=2023-05-06|language=sl-SI|date=29. december 2022}}</ref> == Raziskovalna dejavnost == Raziskovalno dejavnost na Novi univerzi zaznamujejo transdisciplinarne dejavnosti z raziskavami na področjih družboslovja, humanistike, tehnike ter pravnih in sorodnih znanosti. Temeljni cilj Nove univerze na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti je postati in ostati nacionalno in mednarodno prepoznavna in odlična raziskovalna organizacija. Raziskovalna dejavnost univerze poteka v okviru štirih raziskovalnih organizacij in njihovih raziskovalnih skupin, registriranih v evidencah [[Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije|Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.]] <ref name=":4" /> Po podatkih [[SICRIS]] (citati znanstvenih del v zadnjih 10 letih – CI10; stanje na 25. 1. 2026) raziskovalne skupine Nove univerze in njenih članic na področju prava dosegajo izjemno citatno odmevnost, kar se neposredno odraža v mednarodni citatni prepoznavnosti njihovih članov.<ref name=":4" /> == Kritike in kontroverze == Senat za akreditacijo pri svetu za visoko šolstvo je v letu 2008 s petimi glasovi za in tremi proti izdal pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi Nove univerze<ref>{{Navedi splet|title=Senat za akreditacijo izdal pozitivno mnenje k ustanovitvi Nove univerze|url=https://www.dnevnik.si/1042210373|website=Dnevnik|date=2008|accessdate=2023-07-03|archive-date=2023-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230630092346/https://www.dnevnik.si/1042210373|url-status=dead}}</ref>, ob tem pa sta zaradi nestrinjanja protestno odstopila [[Janko Prunk]] z mesta predsednika akreditacijskega senata in Dejan Škorjanc kot član. Po podatkih ''[[Mladina (revija)|Mladine]]'' sta bila člana komisije tudi ustanovitelja NU, Peter Jambrek in [[Matej Makarovič]].<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Ob ustanovitvi NU se je [[Radio Študent]] vprašal o smiselnosti ustanovitve še ene univerze v »kvazi univerzitetni« Novi Gorici ob dejstvu, da je imela že [[Univerza v Novi Gorici]] težave s pridobivanjem študentov. Takratni rektor, [[Dimitrij Rupel]], je v odgovor novinarki pojasnil, da z vpisom na fakultete nimajo težav'''.'''<ref name=":3" /> Vladni predlog novega interventnega zakona za blažitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije, v nadaljevanju: PKP6) iz leta 2020 naj bi bila prirejen za reševanje NU, ki naj bi imela težave z izpolnjevanjem pogojev in posledično pridobivanjem sredstev, zato je [[Branimir Štrukelj]], glavni tajnik [[Sviz]], predlagal brisanje člena, po katerem pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ne bi preverjali pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije, ampak šele pri drugem. Ta člen je nato razveljavilo [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]].<ref>{{Navedi splet|title=Reševanje univerze Petra Jambreka?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/resevanje-univerze-petra-jambreka/|website=delo.si|accessdate=2023-05-05|language=sl-si|date=11. november 2020|last=Kuralt|first=Špela}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Peter Jambrek ostal brez Janševega darila v PKP zakonu|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/rdeca-luc-za-zasebne-univerze-863247|website=Necenzurirano.si|accessdate=2023-05-06|language=sl|date=6. april 2021|last=Modic|first=Tomaž|last2=Vuković|first2=Vesna}}</ref> [[Komisija za preprečevanje korupcije]] je v zvezi s sprejemanjem opredeljenih sprememb zakona o visokem šolstvu odločila aprila 2021 in postopek ustavila, saj ni potrdila kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč sprejela zaključek, da po vseh prejetih pojasnilih ni mogoče ugotoviti, da bi šesti protikoronski zakon (PKP6) v delu sprememb zakona o visokem šolstvu deloval v korist zgolj določenemu visokošolskemu zavodu (tj. Novi univerzi).<ref>{{Navedi splet|title=Zaključen postopek glede sprememb pri akreditacijah visokošolskih zavodov v PKP6 – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2021/04/30/zakljucen-postopek-glede-sprememb-pri-akreditacijah-visokosolskih-zavodov-v-pkp6/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-07-03}}</ref> Novi univerzi je bila akreditacija podaljšana dne 20. 3. 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Nova univerza|url=https://nakvis.si/analize-in-publikacije/porocila-strokovnjakov-in-odlocbe/nova-univerza/|website=NAKVIS|accessdate=2026-03-02|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.nova-uni.si}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} {{Uni SLO}} [[Kategorija:Nova univerza| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Nova Gorica]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novi Gorici]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2017]] tm0iyyl89pwd7khu0a08s9eib9nti9k 0 446609 6732678 5772068 2026-08-08T09:28:28Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Evropa | image = Evropa_naslovnica.jpg | image_caption = Platnica prve slovenske izdaje iz l. 2010 | author = [[Avgust Demšar]] | translator = prevajalec | country = Slovenija | release_date = 2010 | language = [[slovenščina|slovenščina]] | subject = slovenska književnost | genre = detektivski roman | publisher = Založba Sanje | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 249 <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | preceded_by = Tanek led | followed_by = Hotel Abbazia <!-- Klasifikacija --> | isbn = 978-961-6767-02-6 | isbn_note = (trda vezava); ISBN 978-961-6767-03-3 (broširana vezava) | oclc = 883833577 <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = 821.163.6-312.4 | predmetne-oznake = Umori, Detektivi, Evropa, Slovenija, Maribor | cobiss = 250910464 }} '''''Evropa''''' je četrti detektivski roman slovenskega pisatelja [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Izšel je leta 2010 pri [[Založba Sanje|Založbi Sanje]]. V letih 2007-2012 je ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih romanov s skupnim imenom Primeri [[Seznam literarnih detektivov|inšpektorja Vrenka]]. Leta 2011 se je roman Evropa uvrstil med deset nominirancev za [[Kresnikova nagrada|Kresnikovo nagrado]]. == Vsebina == Jesen leta 2006. Močno dežuje in zunaj je temno. Črni mercedes drvi po cesti. Ob šoferju sedijo še trije potniki, ki so prvič pripotovali v [[Maribor]], dva izmed njiju sta celo prvič v Evropi. Kmalu prispejo na cilj in od celodnevnega potovanja utrujeni gostje se dogovorijo, kdaj naj šofer zjutraj pride ponje. Vsi so udeleženci mednarodne konference o Evropi danes, ki jo organizira Mariborski inštitut za evropske študije. Med njimi je tudi eden najbolj opaznih povabljenih, tako rekoč zvezda mednarodnega srečanja, Kevin Douglas. Naslednje jutro ribič v Dravi najde truplo. Tako se začne preiskava o umoru, ki jo vodi višji inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]] s svojima sodelavcema, komaj poročenim kriminalistom Markom Breznikom in višjo kriminalistko Ivano Premk. Kmalu ugotovijo identiteto trupla, ki pripada Kevinu Douglasu. Dokaj natančno lahko določijo čas smrti in domnevajo, da ga je zbil avto. Uradno je šlo za prometno nesrečo s pobegom in smrt uglednega profesorja je obveljala za zelo tragičen, a popolnoma nenameren naključen dogodek. Kriminalistična preiskava pa je že prvi teden po dogodku zašla v slepo ulico, kajti izbrskati jim ni uspelo ničesar, na čemer bi zasnovali preiskavo. Raziskovanje motiva otežuje tudi dejstvo, da možak Evropo pozna le iz literature in s spleta ter o njej modruje, ne da bi jo dejansko kdaj videl. Zgodba je napeta prav do konca, ko nam pisatelj razkrije presenetljivega morilca. == Zbirka == Evropa je četrti roman iz serije primerov detektiva Vrenka, ki jih je v letih 2007-2012 ustvaril mariborski pisatelj [[Avgust Demšar]]. Prvi roman je izšel pod naslovom [[Olje na platnu]], sledijo mu [[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]] (Drugi primer inšpektorja Vrenka, 2008), [[Tanek led]] (Tretji primer inšpektorja Vrenka, 2009), [[Hotel Abbazia]] (Peti primer inšpektorja Vrenka, 2011), [[Obsedenosti v času krize]] (Šesti primer inšpektorja Vrenka, 2012). S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo, hkrati pa je namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake, inšpektorja Miloša, kriminalistko Niko Lavrič in kriminalista Draga Jazbeca. == Izdaje == * Prva izdaja romana leta 2010 pri Založbi Sanje, trda vezava. ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/250910464 COBISS]) * [http://www.biblos.si/lib/book/9789612742805 Elektronska izdaja knjige] ==Druga dela iz serije== * [[Olje na balkonu]], Prvi primer inšpektorja Vrenka (2007) * [[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]], Drugi primer inšpektorja Vrenka (2008) * [[Tanek led]], Tretji primer inšpektorja Vrenka (2009) * [[Hotel Abbazia]], Peti primer inšpektorja Vrenka (2011) * [[Obsedenosti v času krize]], Šesti primer inšpektorja Vrenka (2012) == Nagrade == Avgust Demšar je leta 2011 za roman Evropa prejel nominacijo za [[Nagrada kresnik|Kresnikovo nagrado]]. ==Viri== * Demšar, A. (2010). [http://www.sanje.si/knjigarna/evropa.html Evropa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180325232617/http://www.sanje.si/knjigarna/evropa.html |date=2018-03-25 }}. Ljubljana: Sanje. * [http://www.biblos.si/lib/book/9789612742805 Elektronska izdaja knjige] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[Seznam literarnih detektivov]] == Zunanje povezave == * [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html: Avgust Demšar: Domišljam si, da nekaj malega vem o človeški naravi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170702085619/http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html: |date=2017-07-02 }} * [http://www.mladina.si/105829/avgust-demsar-evropa/: Avgust Demšar: Evropa]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://siol.net/trendi/kultura/avgust-demsar-vedno-zelim-napisati-roman-za-bralski-uzitek-na-morju-178086: Avgust Demšar: Vedno želim napisati roman za bralski užitek na morju] * [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6641: Recenzija v Bukli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180325174735/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6641: |date=2018-03-25 }} * Spletna stran [http://www.sanje.si/ Založbe Sanje] [[Kategorija:Slovenski detektivski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2010]] [[Kategorija:Dela Avgusta Demšarja]] [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] h3z5n8nqh7sg2ta3rjo65n3jfkihbdv 0 447089 6732494 6640322 2026-08-07T21:29:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Nikolaj Dragoš |image=Niko Dragoš.jpg|caption=|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Nikolaj (Niko) Dragoš''', [[Slovenci|slovenski]] [[policist]], * [[27. avgust]] [[1907]], [[Griblje]], [[Bela krajina]], † [[31. marec]] [[2018]]. Ob smrti v starosti [[superstoletnik|110 let]] in 7 mesecev je bil najstarejši moški prebivalec [[Slovenija|Slovenije]] vseh časov. ==Življenjepis== Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je dobil službo kot delavec ljudske milice in v okviru uprave za notranje zadeve deloval vse do svoje upokojitve. Leta 1947 se je star 40 let poročil z ženo Pepco in imel hčer Cvetko in sina Iva. Poročena sta bila 56 let. Z družino je živel v Brodu pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]].<ref>Tina Horvat, ''Dočakal 110 let in 216 dni''; v: ''Slovenske novice'', 3. april 2018, stran 7.</ref><ref>Niko Dragoš je še do nedavnega pisal pesmi, poleg tega je v 100. letu napisal avtobiografijo, vpogled: 4. 4. 2018.</ref> Niko Dragoš je v pozno starost pisal pesmi. V 100. letu je napisal [[avtobiografija|avtobiografijo]] z naslovom ''Mojih sto let'', ki jo je izdal v samozaložbi. Po smrti žene je do 101. leta starosti še sam skrbel zase, nato pa se je odločil in se preselil v Dom upokojencev Poljane v Ljubljani. Pri 107 letih za branje še vedno ni rabil očal. Ob 110. rojstnem dnevu ga je obiskal predsednik države [[Borut Pahor]], Niko pa je ob tej priložnosti na svojo [[Tamburica|tamburico]] zaigral nekaj pesmi. Dočakal je 110 let in 216 dni, s čimer je postal najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov. Starost 110 let sta pred njim dosegli le dve Slovenki, [[Katarina Marinič]] in [[Marija Vencelj Maggi]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-najstarejsi-slovenec.html |title=Umrl najstarejši Slovenec |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2.4.2018 |accessdate=4.4.2018 |archive-date=2018-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404203059/http://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-najstarejsi-slovenec.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688 |title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2.4.2018 |accessdate=4.4.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl najstarejši Slovenec, star 110 let |url=https://www.dnevnik.si/1042817008 |website=[[Dnevnik]] |date=2.4.2018 |accessdate=22.10.2022 |archive-date=2018-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180403051554/https://www.dnevnik.si/1042817008 |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih stoletnikov]] {{Slovenski stoletniki}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dragoš, Nikolaj}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Superstoletniki]] [[Kategorija:Slovenski tamburaši]] qcuc3zaepal9gk6t0imnhmj1rpd3zgo 0 447824 6732463 6203589 2026-08-07T20:41:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. (orglar in organist ni isto) 6732463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} [[Slika:Brestanica Slo. 27b.jpg|thumb|right|250px|Obnovljene Brandlove orgle v [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Baziliki Lurške Matere Božje, Brestanica]]]] '''Josip Brandl''' ({{Jezik-de|Josef Brandl}}), [[Nemci|nemški]] izdelovalec [[Orgle|orgel]], [[klavir]]jev in [[harmonij]]ev, * [[15. avgust]] [[1865]], [[Eisendorf]], [[Bavarska]], [[Nemčija]], † [[20. junij]] [[1938]], [[Maribor]]. == Življenje == Josef Brandl se je rodil v Eisendorfu, ki leži približno tri kilometre južno od [[Grafing]]a pri [[München|Münchnu]]. Od 17. februarja 1878 do 7. januarja 1882 se je učil orglarske obrti pri priznanem mojstru Jakobu Müllerju v bavarskem [[Rosenheim]]u. Po zaključenem izobraževanju je tri leta delal pri njem kot pomočnik. Naslednja leta je preživel kot »potujoči obrtnik« in najprej delal pri še enem priznanem orglarskem mojstru, Mathiasu Burkardu v [[Heidelberg]]u, zatem pa v znani orglarski delavnici bratov Mayer ({{Jezik-de|Gebrüder Mayer}}) v [[Feldkirch]]u na [[Predarlska|Predarlskem]] ter nato pri Antonu Behmannu v [[Schwarzach (Predarlska)|Schwarzachu]], pravtako na Predarlskem. Po opravljenem [[Mojstrski izpit|mojstrskem izpitu]] je začasno delal pri Ludwigu Edenhoferju v bavarskem [[Regen (mesto)|Regnu]], nakar se je septembra 1893 naselil v [[Maribor]]u, kjer je na takratnji Schmiderer Gasse 5 (danes [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]]) ustanovil sodobno podjetje za izdelavo orgel ''Josef Brandl's Orgelbau Anstalt'', s čimer je bil eden prvih orglarjev pri nas, ki so opustili izdelovanje inštrumentov v majhnih delavnicah. Deloval je v času največjega razcveta orglarstva pri nas, ki ga je zaznamovala huda konkurenca, tako da so naročila pri nas iskali tudi tuji priznani orglarji iz Avstrije, Nemčije in v manjši meri tudi Češke in Madžarske. Od njih se je uspelo prebiti predvsem podjetjema Mauracher iz [[St. Florian (Linz-Land)|St. Floriana]] v Zgornji Avstriji in Mayer iz Feldkircha. To je bil čas pnevmatskih orgel, ki so se uveljavile v 2. polovici 19. stoletja. V dobi največje popularnosti praktično ni bilo cerkve, ki si ne bi želela vsaj »moderno« predelanih orgel. Kljub temu se je v naslednjih desetletjih njihov pomen precej zmanjšal zaradi pomankljivosti te mehanike.<ref>Darja Koter, ''Glasbilarstvo na Slovenskem'', Obzorja, Maribor 2001, strani 108, 111, 114.</ref> Brandl se je dobro zavedal potreb svojega časa. Z dovršenimi popravili in adaptacijami starejših orgel je kmalu prepričal [[Nadškofija Maribor|škofijski ordinariat]], zaradi česar je bilo njegovo podjetje že od vsega začetka zelo uspešno. V naslednjih letih je izdelal vrsto manjših in srednje velikih orgel na vzhodnem [[Štajerska|Štajerskem]] in v zahodnem delu ogrskih županij [[Zala (županija)|Zala]] in [[Varaždinska županija|Varaždin]]. Zaradi številnih tehničnih izboljšav in zvočne uglasitve instrumentov je bilo Brandlovo podjetje deležno velikega zaupanja svojih strank. Josef Brandl je pretežno izdeloval orgle romantične [[Dispozicija (orgle)|dispozicije]] in pnevmatske [[Traktura|trakture]], znaten napredek pa mi je uspel posebno pri izdelavi prefinjenih [[Sapnica (orgle)|sapnic na stožce]]. Brandl je v svoji karieri skupaj s svojimi sodelavci izdelal okoli 150 orgel. Na vsaki [[Igralna konzola (orgle)|igralni konzoli]] je pričvrščena emajlirana ploščica z imenom podjetja in zaporedno številko dela (opus). Dokazano obstaja danes 149 del. Njegove največje in najznamenitejše orgle se nahajajo v [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|baziliki v Brestanici]] (1928, 39 registrov, največje orgle), v [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|baziliki v Mariboru]] (1900, 34 registrov), v [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|stolnici v Mariboru]] (30 registrov) in v [[Cerkev sv. Blaža, Dubrovnik|cerkvi sv. Blaža v Dubrovniku]] (1937, opus 144, 30 registrov). Na Hrvaškem je Brandl izdelal več kot 50 orgel po vseh pokrajinah. Poleg že omenjenih orgel dubrovniške cerkve so pomembne še tiste v cerkvi sv. Nikolaja v [[Varaždin]]u (1895, 20 registrov) in v tamkajšnji pavlinski cerkvi Matere Božje (1933, 28 registrov) ter v cerkvi sv. Nikolaja v [[Cavtat]]u (1938, 16 registrov). Nekaj manjših orgel (do 23 registrov) je izdelal tudi na avstrijskem Štajerskem, mednje spadajo [[Šentjur v Labotski dolini]] (1906), [[Straß na Štajerskem]] (1910), [[Lučane]] (1910), [[Gomilnica]] (1913) in [[Wundschuh]] (1914). Od ostalih dežel je bil Brandl prisoten še v [[Srem]]u in v [[Bosna|Bosni]]. Leta 1904 je Brandl za svoje orgle na razstavi v Neaplju prejel priznanje »Gran Prix«. Zaradi zastarele mehanike oziroma pnevmatike je bila večina njegovih orgel po drugi svetovni vojni predelana ali uničena. Brandlovi klavirji do sedaj pri muzealcih še niso bili registrirani. Predvideva se, da so nekateri še v rabi, zato se zaenkrat še niso znašli na domačem trgu umetnin. Pianini, katerih peščica je evidentirana, dajejo slutiti, da je njihova proizvodnja najbolje tekla v 20. letih 20. stoletja. Vsi so v zasebni lasti. Na serijsko izdelavo kaže njihova mehanika, katere dele je Brandl kupoval v specializiranih delavnicah v Nemčiji, kljub temu pa to ne pomeni, da je zaradi tega trpela kakovost inštrumentov. Tako kot orgle, so bili tudi klavirji deležni več priznanj na obrtnih razstavah.<ref>''Orglarstvo na Slovenskem'', stran 134.</ref> Brandlova hči [[Nada Jevdjenijević Brandl]] (1899–1999) je bila priznana violinistka. == Orgle == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" width="100%" |- ! Opus ! Leto ! D. ! Kraj ! Cerkev ! Manuali ! Registri ! width=40% | Opombe |- | | 1894 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Pesnica]] | Cerkev sv. Marjete | 1 | 9 | Najbrž prve Brandlove orgle. |- | | 1894 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Markovci]] | Cerkev sv. Marka | 1 | 10 | Leta 2007 so jih nadomestili z novimi orglami<br>(Orglarska delavnica Maribor, 25/II+P). |- | | 1894 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Središče ob Dravi]] | Cerkev Žalostne Matere Božje | 1 | 5 | |- | | pred<br>1895 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Krapina]] | Cerkev sv. Katarine | | 10 | |- | | 1895 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Varaždin]] | Cerkev sv. Nikolaja | 2 | 20 | |- | 9 | 1898 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Slovenska Bistrica]] | Cerkev Žalostne Matere Božje | 1 | 11 | |- | | 1898 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Oplotnica]] | Cerkev Janeza Krstnika | 2 | 16 | Leta 1998 restavriral [[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]]. |- | | 1898 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Ravne, Šoštanj|Ravne]] | Cerkev sv. Duha | 1 | 6 | |- | | 1899 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Jarenina]] | Cerkev Marijinega vnebovzetja | 1 | 10 | |- | | 1900 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Gornja Radgona]] | Cerkev sv. Petra | 2 | 12 | Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami<br>(Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P). |- | 12 | 1900 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Maribor]] | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]] | 2 | 34 | Leta 1992 jih je restavriral in povečal [[Anton Jenko]]<br>(zdaj 3 manuali in 41 registrov). |- | | 1900 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Dolič]] | Cerkev sv. Florijana | 1 | 5 | |- | | 1900 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Staro Petrovo Selo]] | | | 8 | |- | | 1901 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Vurberk]] | Cerkev Marijinega vnebovzetja | 1 | 8 | |- | | 1901 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | Cerkev Marije Pomočnice | 2 | 16 | |- | | 1901 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Polje ob Sotli]] | Cerkev sv. Nikolaja | 1 | 8 | |- | | 1902 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Leskovec pri Krškem]] | Cerkev Žalostne Matere Božje | 2 | 13 | Leta 2013 so jih nadomestili z novimi orglami [[Orglarstvo Škrabl|Antona Škrabla]]. |- | | 1902 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Ljutomer]] | Cerkev Janeza Krstnika | 2 | 14 | |- | | 1903 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Gorišnica]] | Cerkev sv. Marjete | 1 | 9 | |- | 28 | 1903 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Ptuj]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] | 2 | 24 | Leta 1996 jih je restavriral in povečal Anton Jenko<br>(zdaj 3 manuali in 37 registrov). |- | 30 | 1903 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Hoče]] | Cerkev sv. Nikolaja | 1 | 6 | |- | 38 | 1903 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Vukovina]] | Cerkev Marijinega obiskanja | | 13 | |- | | 1904 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | Cerkev sv. Tomaža | 1 | 9 | |- | 44 | 1905 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Tabor, Tabor|Tabor]] | Cerkev sv. Jurija | 2 | 12 | |- | 45 | 1905 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Kotlje]] | Cerkev sv. Marjete | 1 | 6 | |- | 46 | 1905 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Malečnik]] | Cerkev sv. Petra | 2 | 10 | |- | | 1905 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Cezanjevci]] | Cerkev sv. Roka in Sebastijana | 1 | 6 | |- | 51 | 1906 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Pekre]] | Cerkev Žalostne Matere Božje | | 7 | |- | | 1906 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Cirkulane]] | Cerkev sv. Barbare | 1 | 9 | |- | | 1906 | {{Ikonazastave|Avstrija}} | [[Šentjur v Labotski dolini]] | Cerkev sv. Jurija | 1 | 6 | |- | 63 | 1908 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Hoče]] | Cerkev sv. Jurija | 2 | 10 | Leta 1996 so jih nadomestili z novimi orglami<br>(Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P). |- | 67 | 1908 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporje]] | Cerkev sv. Filipa in Jakoba | 1 | | Leta 1986 so jih nadomestili z novimi orglami<br>(Anton Jenko, 15/II+P). |- | 70 | 1908–09 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Maribor]] | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica sv. Janeza Krstnika]] | 2 | 30 | Leta 1981 so jih nadomestili z novimi orglami<br>(Walcker, 37/III+P). |- | 76 | | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Sveti Martin na Muri]] | Cerkev sv. Martina | | 11 | |- | | 1909 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Cirkovce]] | Cerkev Marijinega vnebovzetja | 2 | 13 | |- | 78 | 1909 | {{Ikonazastave|Avstrija}} | [[Straß na Štajerskem]] | Cerkev Marijinega vnebovzetja | 2 | 10 | Leta 2011 jih je obnovil Andreas Utz. |- | 79 | | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Pišece]] | [[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|Cerkev sv. Mihaela]] | 2 | 14 | Leta 2018 jih je obnovil [[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]]. |- | 84 | 1910 | {{Ikonazastave|Avstrija}} | [[Lučane]] | Cerkev sv. Nikolaja | 2 | 22 | Leta 2013 jih je obnovil Franz Windtner. |- | 89 | 1910 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Štrigova]] | Cerkev sv. Marije Magdalene | | 10 | |- | | 1912 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Kamnica]] | Cerkev sv. Martina | 1 | 10 | Leta 1990 prenovljene in deloma predelane na mehansko trakturo. |- | | 1913 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | Cerkev sv. Radegunde | 2 | 10 | Leta 1998 so jih nadomestili z novimi orglami<br>(Orglarska delavnica Maribor, 22/II+P). |- | 104 | 1913 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Miklavž pri Ormožu]] | Cerkev sv. Miklavža | 2 | 17 | Leta 1979 zamenjali z elektronskimi,orgelska omara in igralnik še ohranjen.<br /> |- |105 |1913 |{{Ikonazastave|Hrvaška}} |[[Margečan]] |Cerkev sv. Margarete |1 |7 |Leta 1921 jih je sam Brandl popravil. |- | 109 | 1913 | {{Ikonazastave|Avstrija}} | [[Gomilnica]] | Cerkev sv. Petra in Pavla | 2 | 15 | |- | | 1914 | {{Ikonazastave|Avstrija}} | [[Wundschuh]] | Cerkev sv. Nikolaja | 2 | 15 | Leta 1969 jih je Konrad Hopferwieser razširil na 21 registrov. Leta 2008 jih je prenovil in opremil z novo elektronsko igralno konzolo Christian Hartinger. |- | | 1917 | {{Ikonazastave|Avstrija}} | [[Radgona]] | Cerkev Marije Pomočnice | | 8 | |- | | 1923 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Našice]] | Cerkev sv. Antona Padovanskega | | 15 | |- | | 1926 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Velika Polana]] | [[Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana|Cerkev Srca Jezusovega]] | 1 | 7 | |- | 130 | 1928 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Brestanica]] | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] | 3 | 39 | Leta 2002/03 jih je restavriral Simon Kolar. |- | | 1928 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Cavtat]] | Cerkev sv. Nikolaja | | 16 | |- | 132 | 1929 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Starše]] | Cerkev sv. Janeza Krstnika | 2 | 11 | Leta 2006 so jih nadomestili z novimi orglami<br>([[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]], 18/II+P). |- | 144 | 1937 | {{Ikonazastave|Hrvaška}} | [[Dubrovnik]] | [[Cerkev sv. Blaža, Dubrovnik|Cerkev sv. Blaža]] | | 30 | |- | 149 | 1938 | {{Ikonazastave|Slovenija}} | [[Vransko]] | Cerkev sv. Mihaela | 2 | 16 | Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami<br>([[Orglarska delavnica Maribor]], 18/II+P). |} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Michael Napotnik, ''Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg'', Marburg 1909. * ''Orgle v cerkvah Lavantinske škofije'', Bischöfliches Ordinariat, Maribor 1911. * Ladislav Saban, ''Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj'', Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti, Zagreb 1980. * Milko Bizjak, Edo Škulj, ''Orgle na Slovenskem'', Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985. * Edo Škulj, ''Brandl, Josef (Josip)''; v: ''Musik in Geschichte und Gegenwart'', Personenteil, Band3, Bärenreiter/Metzler, Kassel/Stuttgart 2000, Spalte 738. * Štefan A. Ferenčak, ''Josip Brandl in njegova orglarska delavnica''; v: ''Cerkveni glasbenik'', 2003, številka 3/4, strani 18–19. * Darja Koter, ''[https://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/download/5532/5273 Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918]''; v: ''Muzikološki zbornik'' XXXIX. * Ladislav Šaban, ''[https://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/viewFile/5079/4767 Orgulje slavenskih graditelja u Hrvatskoj]''; v: ''Muzikološki zbornik'' XV. == Glej tudi == * [[Orglarstvo Škrabl]] * [[Orglarska delavnica Maribor]] == Zunanje povezave == * [http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=9253 Enciklopedija.hr] * [https://www.mgg-online.com/article?id=mgg01972&v=1.0&rs=mgg01972 Mgg-online.com] * [https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Brandl,_Josef Organindex.de] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brandl, Josip}} [[Kategorija:Nemški podjetniki]] [[Kategorija:Izdelovalci glasbil]] [[Kategorija:Mariborčani]] 6va13brl0t95l8rwb442w37f3rmgsap 0 448362 6732276 6546032 2026-08-07T14:58:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732276 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba|name=Mojca Širok|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Mojca (cropped).jpg|caption=}} '''Mojca Širok''' [mójca šírok], [[Slovenke|slovenska]] [[novinarka]] in [[pisateljica]], * [[19. julij]] [[1968]], [[Šempeter pri Gorici]]. Je dolgoletna novinarka RTV Slovenija. Trenutno je dopisnica iz Bruslja. == Življenjepis == Mojca Širok se je rodila v Novi Gorici.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.mojcasirok.com/|title=Mojca Širok: Spletna stran novinarke, voditeljice in avtorice Mojce Širok|accessdate=2018-09-03|website=Mojca Širok|language=sl-SI}}</ref> Diplomirala je iz slovenskega in italijanskega jezika na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Filozofski fakulteti]], magistrirala pa iz sociologije kulture. === Novinarka === Novinarsko kariero je začela kot radijska voditeljica na [[Radio Študent|Radiu Študent]], prve novinarske reportaže o sicilijanski mafiji pa je leta 1995 napisala za tednik ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.<ref>http://www.emka.si/419216-oblast-brez-obraza-zgodbe-o-italijanski-mafiji/PR/110420 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180515005641/http://www.emka.si/419216-oblast-brez-obraza-zgodbe-o-italijanski-mafiji/PR/110420 |date=2018-05-15 }}, vpogled: 6. 5. 2018.</ref>13 let je bila dopisnica iz [[Italija|Italije]] in [[Vatikan]]a. Leta 2000 je za Televizijo Slovenija posnela dokumentarni film z naslovom ''Molk v Palermu'', za katerega je prejela medijsko nagrado Gong ustvarjalnosti za najboljšo informativno oddajo. Vodila je informativni oddaji Televizije Slovenija ''Dnevnik'' in ''Odmeve''. Leta 2004 in 2005 je prejela medijsko nagrado Viktor za najboljšo voditeljico televizijske informativne oddaje.<ref name=":0" /> Od leta 2016 vodi in ureja zunanjepolitično oddajo TV Slovenija ''Globus''.<ref name=":0" /> === Pisateljica === Leta 2010 je pri založbi Mladinska knjiga izdala knjigo o italijanskih kriminalnih organizacijah ''Oblast brez obraza'' <ref>http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/modra-ptica-2018-za-roman-pogodba-mojce-sirok {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180507085315/http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/modra-ptica-2018-za-roman-pogodba-mojce-sirok |date=2018-05-07 }}, vpogled: 6. 5. 2018.</ref><ref name="delo1">https://www.delo.si/kultura/knjiga/modra-ptica-odltela-k-mojci-sirok.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 6. 5. 2018.</ref> ter pri založbi časnika ''Finance'' knjigo o političnem vzponu nekdanjega italijanskega premierja [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]], ''Zadnji rimski cesar''.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/mojca-sirok-o-priljubljenem-reformatorju-papezu-francisku/350836, vpogled: 6. 5. 2018.</ref> Leta 2014 je izdala knjigo Od Benedikta do Frančiška – revolucija v Rimskokatoliški cerkvi.<ref>http://www.mladina.si/182956/v-cankarjevem-domu-predstavitev-mladinine-posebne-izdaje-o-papezu-francisku/, vpogled: 6. 5. 2018.</ref><ref name="rtv1" /> Novembra 2017 je v izdaji tednika ''Mladina'' izšla njena biografija papeža Frančiška. Za svoj leposlovni prvenec, kriminalko ''Pogodba'', je leta 2017 prejela knjižno nagrado [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]].<ref name="delo1" /> == Dela== * ''Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji'', Ljubljana, Mladinska knjiga (2010) {{COBISS|ID=261250048}} ISBN 978-961-01-2177-0 * ''Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija '', Ljubljana, Finance (2010) {{COBISS|ID=1100255070}} ISBN 978-961-6541-28-2 * ''Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi'', Ljubljana, Mladinska knjiga (2014) {{COBISS|ID=278204416}} ISBN 978-961-01-3511-1 * ''Papež Frančišek'', Ljubljana, Mladina (2017), posebna izdaja časnika Mladina: Biografije pomembnih osebnosti * ''Pogodba: kriminalni roman'', Ljubljana, Mladina (2017) {{COBISS|ID=294784512}} ISBN 978-961-01-5160-9 == Sklici == {{sklici|3}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Širok, Mojca}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] iv2u2514qi5hvtxvrzx59vruxqbvmtq 0 448398 6732384 6611247 2026-08-07T17:01:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732384 wikitext text/x-wiki '''NEDO''' je mednarodni raziskovalni projekt, ki predstavlja sodelovanje med [[Japonska|japonsko]] agencijo [[New Energy and Industrial Technology Development Organization|NEDO]] ter podjetjem [[Hitachi]] in slovensko družbo [[ELES]]. Namen projekta, ki bo trajal med leti 2016-2019, je vzpostavitev [[pametno omrežje|pametnega omrežja]] v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref name="#1">{{Navedi splet |url=https://www.eles.si/projekt-nedo |title=ELES.si - Projekt NEDO |accessdate=2018-05-07 |archive-date=2018-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180507153447/https://www.eles.si/projekt-nedo |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Pismo o nameri projekta NEDO je bilo podpisano že leta 2014.<ref name="#2">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/sodelovanje-z-japonsko-najboljse-doslej.html |title=Delo.si - Sodelovanje z Japonsko najboljše doslej |access-date=2018-05-07 |archive-date=2018-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180512043454/http://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/sodelovanje-z-japonsko-najboljse-doslej.html |url-status=dead }}</ref> Konec novembra 2016 sta podjetji Hitachi in ELES podpisali sporazum o vzpostavitvi pametnega omrežja v Sloveniji, s končnim ciljem prihodnje širitve v druge regije [[Evropa|Evrope]]. Agencija NEDO projekt financira v višini 19,5 milijonov evrov, medtem ko ELES zagotavlja dodatnih 15,5 milijona evrov.<ref name="#3">[http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/4431/Projekt-NEDO-stekel-se-uradno.aspx Nas-stik.si - Projekt NEDO stekel še uradno]</ref><ref name="#1"/> V projektu sodelujejo tudi [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]], ki je izdelala študijo izvedljivosti, japonska finančna skupina [[Mizuho]], slovenska elektrodistribucijska podjetja ([[Elektro Celje]], [[Elektro Gorenjska]], [[Elektro Ljubljana]], [[Elektro Maribor]], [[Elektro Primorska]]) in drugi dobavitelji.<ref name="#3"/> Glede na načrt implementacije tehnologije bodo sprva pametna električna omrežja vzpostavili preko Elektra Celje in Elektra Maribor, nato pa bodo v drugi fazi izvajali vzpostavitev pametne skupnosti (glede učinkovite rabe energije v mestu). Ta faza bo izvedena v [[Idrija|Idriji]] in [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="#2"/> Decembra 2017 so v okviru projekta postavili [[regulacijski transformator]] v [[Turiška vas|Turiški vasi]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], produkt slovenskega podjetja [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]].<ref>[https://oe.finance.si/8862817 Finance.si - Kaj so ELES, Elektro Celje in Kolektor postavili na Koroškem]</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/brez-izpadov-in-nihanja-napetosti.html |title=Delo.si - Brez izpadov in nihanja napetosti |access-date=2018-05-07 |archive-date=2018-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180427063516/http://www.delo.si/gospodarstvo/brez-izpadov-in-nihanja-napetosti.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:ELES]] [[Kategorija:Elektro Celje]] [[Kategorija:Elektro Gorenjska]] [[Kategorija:Elektro Ljubljana]] [[Kategorija:Elektro Maribor]] [[Kategorija:Elektro Primorska]] [[Kategorija:Elektroenergetski sistem Slovenije]] [[Kategorija:Hitachi]] 16nfpxnsfdijjz3onzaoauf2gxn1442 0 449504 6732746 6671752 2026-08-08T11:39:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predor |name=Predor Trojane |image=Predor Trojane.jpg |caption= |official_name= |other_name= |location=[[Trojane]] |coordinates={{Koord|46|11|16|N|14|52|58|E|display=inline,title|region:SI_type:landmark_source:nowiki}} |os_grid_ref= |status= |route=[[Slika:Avtocesta A1.svg|x13px]] [[Avtocesta A1]] |start= |end= |startwork= |open=2005 |close= |rebuilt= |reopen= |owner= |operator=[[DARS]] |traffic= |character= |toll= |vpd= |engineer= |construction= |length=2931 m (južna cev)<br/>2840 m (severna cev) |lanes=2 |speed= |hielevation= |lowelevation= |height= |width= |grade= |map= |extra= }} '''Predor Trojane''' je cestni [[predor]] na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] pod naseljem [[Trojane]] oziroma med izvozoma [[Blagovica]] in Trojane. Z dolžino 2931 metrov (cev proti Celju) oziroma 2840 metrov (cev proti Ljubljani) je najdaljši cestni predor v Sloveniji, izvzemši [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori_85.aspx|title=Predori|date=|accessdate=28. 5. 2018|website=www.dars.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180529130115/https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori_85.aspx|url-status=dead}}</ref> Cestišče je široko 7,7 metra, medtem ko višina profila znaša 4,7 metra. Cevi sta medsebojno povezani s petimi prehodi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Dokumenti/2_Objekti_na_AC/Predora%20Trojane%20in%20Podmilj%20-%20Nacrt%20ZIR%20ver%201_0.pdf|title=Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih Trojane in Podmilj|date=Junij 2009|accessdate=28. 5. 2018|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180529053858/https://www.dars.si/Dokumenti/2_Objekti_na_AC/Predora%20Trojane%20in%20Podmilj%20-%20Nacrt%20ZIR%20ver%201_0.pdf|url-status=dead}}</ref> Predor je bil slavnostno odprt 12. avgusta 2005 kot del osemkilometrskega odseka avtoceste A1, promet je po njem stekel dan kasneje. Z odprtjem odseka je bila dokončana 231-kilometrska neprekinjena avtocestna povezava med Mariborom in Koprom.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/po-avtocesti-cez-trojane.html|title=Po avtocesti čez Trojane|last=|date=4. 8. 2005|newspaper=Delo|accessdate=28. 5. 2018|language=|archive-date=2018-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180530154440/http://www.delo.si/novice/slovenija/po-avtocesti-cez-trojane.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/trojanski-odsek-odprt-za-promet/41266|title=Trojanski odsek odprt za promet|date=13. 8. 2005|newspaper=MMC RTV Slovenija|accessdate=28. 5. 2018}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Cestni predori v Sloveniji|Trojane]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2005]] [[Kategorija:Občina Lukovica]] godefvr9kfu5jbbupngkfw396dczr1f 0 449651 6732446 6731631 2026-08-07T19:55:36Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-43199-87|~2026-43199-87]] ([[User talk:~2026-43199-87|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6706321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Nataša Sukič |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] |predecessor= |office2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart2=22. junij 2018 |termstart=22. maj 2022|termend=10. april 2026|president=[[Urška Klakočar Zupančič]]}} '''Nataša Sukič''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[političarka]], [[lezbični feminizem|lezbična aktivistka]] in [[didžejka]], * [[1. junij]] [[1962]], [[Ljubljana]]. Nataša Sukič je odraščala v Murski Soboti. Doštudirala je elektrotehniko, nato pa se večinoma ukvarjala s predvajanjem glasbe (didžejevstvo). Aktivna je tudi v lezbično-feminističnih pobudah. Je članica stranke Levice, od leta 2018 tudi poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] in od maja 2022 podpredsednica državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina ZL|url=https://www.levica.si/poslanska-skupina/|website=Levica|accessdate=2020-05-14|language=sl-SI}}</ref> == Mladost == Nataša Sukič se je rodila materi Martini Vegan in očetu Ludviku Sukiču. Prvih pet let svojega življenja je preživela v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Nato je do konca gimnazije živela na Kočevarjevi ulici 12 v Mariboru. Po končani [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] so se s sestro Andrejo in materjo Martino preselile v Ljubljano. Študirala je elektrotehniko, diplomirala je leta 1996. Je samozaposlena v kulturi. == Lezbično-feministični aktivizem == Leta 1987 je sodelovala pri ustanovitvi lezbične skupine LL v okviru feministične skupine LILIT. LL, ki danes velja za najstarejšo tovrstno organizacijo ne le v Jugoslaviji, temveč v vsej vzhodni Evropi. Istega je v Mladini izdala prilogo ''Ljubimo ženske: Nekaj o ljubezni med ženskami'', ki predstavlja prvi lezbični manifest in medijski coming out. Januarja naslednjega leta se je skupina osamosvojila in ustanovila Lezbično sekcijo LL pri Društvu ŠKUC. Nataša Sukič od takrat deluje kot lezbično-feministična aktivistka v Lezbični sekciji ŠKUC LL. Leta 1993 je sodelovala pri zasedbi Metelkove, v bivši stavbi Lovci so s soaktivistkami kasneje ustanovile prvi lezbični klub v tem prostoru, Monokel. Skupaj s Suzano Tratnik sta leta 1996 izdali ''L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995''. Kot prva ženska didžejske kulture na Slovenskem je od leta 1988 delovala kot rezidentka v klubu K4. Je pobudnica ustanovitve lezbične knjižne zbirke Vizibilija pri založbi ŠKUC, katere odgovorna urednica je bila med letoma 1998 in 2005. Med letoma 1998 in 2015 je urejala Lezbomanijo, radijsko oddajo o lezbijkah, gejih in trans ostalih na ljubljanskem Radiu Študent. Kot promotorka gledališča in vodja projektov kulturne vzgoje in humanistike je delala v Cankarjevem domu, kasneje je bila direktorica Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in generalna sekretarka Združenja slovenskih ustanov. Od leta 2004 s [[Tatjana Greif|Tatjano Greif]] izvajata program ''Upravljanje raznolikost v zaposlovanju,'' ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan s strani Evropske komisije. == Politika == Nataša Sukič je leta 2014 kot kandidatka [[Levica (Slovenija)|Združene levice]] nastopila na lokalnih volitvah za županjo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljane]]. Od leta 2014 deluje kot mestna svetnica Levice.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/160379/natasa-sukic/|title=Nataša Sukič - Kandidatka Združene levice za ljubljansko županjo|date=19. 9. 2014|accessdate=31.5.2018|website=Mladina.si|publisher=|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> Leta 2018 je kot kandidatka Levice nastopila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah]] in postala poslanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/186573/prva-razkrita-lgbtq-oseba-v-slovenskem-parlamentu/|title=Prva razkrita LGBTQ+ oseba v slovenskem parlamentu|date=20. 7. 2018|accessdate=15.8.2018|website=www.mladina.si|publisher=Izak|last=košir|first=}}</ref> Ponovno je bila izvoljena tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]]. Stranka jo je predlagala tudi za podpredsednico Državnega zbora Republike Slovenije; s 52 glasovi podpore je bila izvoljena 25. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-predlagala-nataso-sukic-kandidata-sds-se-ni-580171|website=siol.net|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] je s podporo stranke Levica kandidirala na lokalnih volitvah za naziv župana Mestne občine Ljubljana.<ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidat Gibanja Svoboda v Mariboru je nekdanji direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/zupanski-kandidat-gibanja-svoboda-v-mariboru-je-nekdanji-direktor-ukc-ja-maribor-vojko-flis/642383|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-11|language=sl}}</ref> Leta 2024 je kandidirala na [[Volitve v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament]] kot nosilka liste [[Levica (Slovenija)|Levice]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica predstavila kandidate za evropske volitve: Smo realistični in računamo na en mandat|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/levica-predstavila-kandidate-za-evropske-volitve-smo-realisticni-in-racunamo-na-en-mandat/706028|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V primeru izvolitve bi bila članica [[Stranka evropske levice|Stranke evropske levice]], izrazila pa je težnje po povezovanju z zelenimi strankami in nasprotovanje strankam, ki zagovarjajo »militarizacijo Evrope«, »antimigracijska izrekanja« in »netenje sovraštva«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kakšna bo prihodnost Evrope, nadzor notranjih meja, zeleni prehod ...|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kaksna-bo-prihodnost-evrope-nadzor-notranjih-meja-zeleni-prehod/710860|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-06|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Med kampanjo je zelo zagovarjala ustavitev vse vojaške pomoči [[Ruska invazija na Ukrajino|Ukrajini, ki jo je napadla Rusija]] in se hkrati zavzemala za »mir« in »demilitarizacijo«. Trdila je, da umik [[Rusija|Rusije]] ne bi pomenil miru.<ref name=":0" /> Za evroposlanko ni bila izvoljena, dobila pa je 10.909 preferenčnih glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Shod za mir in blaginjo v Ljubljani 14. februarja 2025 24.jpg|sličica|Nataša Sukič na shodu za mir in blaginjo (februar 2025)]] 4. marca 2025 je v Državnem zboru potekala razprava o razrešitvi Nataše Sukič z mesta podpredsednice parlamenta, ki jo je vložila opozicijska [[Slovenska demokratska stranka]]. Sukičevi so očitali laganje s trditvijo, da je [[10. vlada Republike Slovenije|druga Janševa vlada]] s svojo pokojninsko reformo znižala delež za odmero pokojnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sukič: Sočustvujem z SDS-om, ker se tako trudijo. SDS: Glasovalni stroj povozil moč resnice.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-socustvujem-z-sds-om-ker-se-tako-trudijo-sds-glasovalni-stroj-povozil-moc-resnice/738276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> SDS je zato od Nataše Sukič zahteval opravičilo, na kar se je stranka Levica odzvala z zapisom: ''"Slovenski demokratski stranki (SDS) se opravičujemo, ker smo jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj smo pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS zahteva opravičilo Goloba in Sukič zaradi njunih "manipulacij in laži". Oba ostajata kritična.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-opravicilo-goloba-in-sukic-zaradi-njunih-manipulacij-in-lazi-oba-ostajata-kriticna/737312|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica se opravičuje SDS: "Pozabili smo na trdo delo na področjih poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije ..."|url=https://vecer.com/slovenija/levica-se-opravicuje-sds-pozabili-smo-na-trdo-delo-na-podrocjih-poglabljanja-neenakosti-privatizacije-korupcije--10377021#google_vignette|website=vecer.com|accessdate=2025-03-06|language=sl}}</ref> V SDS so zapis označili za cinizem in vložili predlog za razrešitev Nataše Sukič, ki se je nato kasneje popravila svojo izjavo, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2012 ustavil padanje pokojnin, a da bi lahko Janša kot premier takrat sprejel reformo, ki bi določila dostojno odmero pokojnin in je ne le zamrznila.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sukič: Sočustvujem z SDS-om, ker se tako trudijo. SDS: Glasovalni stroj povozil moč resnice.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-socustvujem-z-sds-om-ker-se-tako-trudijo-sds-glasovalni-stroj-povozil-moc-resnice/738276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič vendarle priznala, da Janševa vlada ni znižala pokojnin|url=https://www.sds.si/novica/natasa-sukic-vendarle-priznala-da-je-slo-le-za-pretvorbo-odstotokov-23436|website=www.sds.si|date=2025-03-04|accessdate=2025-03-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razrešitev ni bila izglasovana.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=STA: Nataša Sukič ostaja podpredsednica DZ|url=https://www.sta.si/3400680/natasa-sukic-ostaja-podpredsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2025-03-06}}</ref> 7. januarja 2026 se je ostro odzvala na prestop takratnega vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v stranko [[Socialni demokrati|SD]]. Označila ga je kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> 8. januarja je nato prevzela vodenje [[Poslanska skupina Levica|Levičine poslanske skupine]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič prevzema vodenje poslanske skupine Levice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/natasa-sukic-prevzema-vodenje-poslanske-skupine-levice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v volilnem okraju Koper kandidirala na skupni listi [[Koalicija Levice in Vesne|koalicije Levice in Vesne]], prejela je 963 glasov (8,60 odstotka) in osvojila mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Literarno delo == Strokovne tekste, literarna in druga besedila je objavljala v fanzinu Lesbozine, ki ga sta urejali skupaj s Suzano Tratnik, lezbičnem biltenu Pandora, Revolver, Lesbo, Časopisu za kritiko znanosti, Literaturi, Apokalipsi idr. Leta 2008 je pri zbirki Vizibilija izšel njen kratkoprozni prvenec Desperadosi in nomadi. Njena druga zbirka kratkih zgodb Otroci nočnih rož je bila nominirana za nagrado fabula. Sledili so romani Molji živijo v prahu, Kino, Piknik in Bazen. Piknik je žanrsko izmuzljivo delo, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti tudi med kratkoprozne zbirke. Romani Kino, Piknik in Bazen so bili nominirani za nagrado kresnik za najboljši roman, Kino in Bazen sta se uvrstila med deseterico, Piknik se je za nagrado potegoval tudi v finalni peterici. Za pisavo Nataše Sukič je značilna fragmentiranost, protagonistke so umeščene na margino. V tekstih je mogoče zaslediti aluzije na popkulturo in lezbično kulturno (pred)zgodovino. Gre za izrazito atmosfersko pisavo, za erotično nabito pisavo, ki nemalokrat prestopa meje tega planeta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbična sekcija LL : kronologija 1987-2012 s predzgodovino.|last=Velikonja |first=Nataša |last2=Greif |first2=Tatjana |publisher=ŠKUC |year=2012|isbn=978-961-6751-61-2 |location=Ljubljana |cobiss=263642624}}</ref> Poleg tega ne smemo pozabiti, da avtorica v svoja dela pogosto vključuje ljudi z roba, torej marginalne skupine, »spolne izobčence«, pripadnike drugih ras in narodnosti z namenom, da bi čim bolj zabrisala stereotipe in predsodke večinske kulture do teh posameznikov. == Zasebno == Sukičeva je leta 2014 v intervjuju za revijo [[Misteriji]] trdila, da se je sposobna pogovarjati z umrlimi. Trdila je, da se s pomočjo računalnika in analizo zvočnih posnetkov šumov pogovarja mdr. s svojo pokojno mamo in kvantnim fizikom [[David Joseph Bohm|Davidom Josephom Bohmom]].<ref>{{Navedi revijo|last=Svete|first=Tatjana|date=2014-09-01|title=Elektronski stik z umrlimi|url=https://www.misteriji.si/misteriji-254-september-2014.html|magazine=Misteriji|pages=27-28}}</ref> Po vstopu v politiko je na vprašanja o intervjuju odgovorila le, da ne ve, če se je res zgodil.<ref>{{Navedi splet|title=Izvoljenka Levice je preteklost poskušala skriti - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/izvoljenka-levice-je-preteklost-poskusala-skriti-651120|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-29|language=sl}}</ref> == Bibliografija == === Proza === * ''Desperadosi in nomadi'' (zbirka kratkih zgodb) (2005) * ''Otroci nočnih rož'' (zbirka kratkih zgodb) (2008) * [[Molji živijo v prahu]] (roman) (2010) * ''Kino'' (roman) (2013) * ''Piknik'' (roman/zbirka kratkih zgodb) (2015) * ''Bazen'' (roman) (2017) *''Amplituda: remiksi in drugo'' (roman) (2020) === Dramatika === Slepi tir (radijska igra) (2011) == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sukič, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2014–2018)]] [[Kategorija:Lezbijke]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] nnj7slnpklvpqtadlgcqszl692unh2r 0 450241 6732652 6573284 2026-08-08T08:59:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje dirkališče za motošport |ime = Poligon Gaj |image = |image_size = |lokacija = [[Hrastje pri Cerkljah]], [[Občina Brežice|Brežice]] |časovni pas = |koordinate = {{coord|45|53|20|N|15|29|50|E|region:SI|display=inline,title}} |kapaciteta = |lastnik = RS MORS |upravitelj = AŠ2005 |gradnja = 2015-2017 |odprtje = 2017 |arhitekt = |prireditve = |podlaga = asfalt |dolžina = 2 km |št. zavojev =10 |širina = |rekord kroga = }} {{Infopolje dirkališče za motošport |ime = Mobikrog |image = |image_size = |lokacija = |časovni pas = |koordinate = |kapaciteta = |lastnik = Matjaž Tomlje<ref>{{navedi novice|last=Štakul|first=Matej|date=5. oktober 2000|title=Avtomobilska Evropa tudi pri nas|publisher=[[Slovenske novice|Slovenske novice]]}}</ref> |upravitelj = |gradnja = |odprtje = 6. oktober 2000<ref>{{navedi novice|last=Šemrov|first=Uroš|date=7. oktober 2000|title=Tomlje otvoril, zdaj gre zares|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |zaprtje = 1. september 2007<ref>{{navedi splet |url=http://rally.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=1491|title=Zadnja Večerja|author=<!--Not stated-->|date=4. september 2007|website=Avtomanija|publisher= |access-date=26. april 2020|quote=}}</ref> |arhitekt = |prireditve = European Super Touring Cup 2000 <small>(finale)</small> |podlaga = asfalt |dolžina = 2 km |št. zavojev = |širina = |rekord kroga = }} '''Poligon Gaj''', nekoč Mobikrog, je prenovljena 2 km dolga in najdaljša avto-moto dirkalna steza v Sloveniji, ki se nahaja tik ob edinem slovenskem vojaškem [[Letališče Cerklje ob Krki|letališču Cerklje ob Krki]] v občini [[Občina Brežice|Brežice]]. == Zgodovina == === Mobikrog === Mobikrog, ki ga je zgradil [[Matjaž Tomlje]], je bilo prvotno dirkališče, ki je na tem mestu delovalo med leti 2000 in 2007.<ref>{{navedi novice|last=Pirc|first=Polona|date=20. september 2000|title=Dirkališče na letališču|page=26|publisher=[[Slovenske novice|Slovenske novice]]}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Sečen|first=Ernest|date=15. september 2000|title=Dirkalniki namesto letal|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]}}</ref> Ob otvoritvi so gostili tudi finale sezone tekmovanja [[European Super Touring Cup 2000]], ki ga je prenašal celo Eurosport. Na zadnjih dveh dirkah te sezone sta takrat zmagala italijana Roberto Colciago in Gianni Morbidelli.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=A526OlMExRg|title=Euro STC 2000 - Finale dirke na Mobikrogu v Cerkljah|publisher=Raceland.si|accessdate=22. junij 2018}}</ref> === Poligon Gaj === Obnova 2 kilometrske steze, katero pod vodstvom [[Tone Anderlič|Toneta Anderliča]] vodi Zveza za avto šport Slovenije AŠ 2005, se je začela že letu 2015, prve dirko pa so izvedli septembra 2017.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/inspektor-prepovedal-uporabo-steze-a-vseeno-dirkajo.html|title=Inšpektor prepovedal uporabo steze, a vseeno dirkajo|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=22. junij 2018|archive-date=2018-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720172545/https://www.delo.si/novice/slovenija/inspektor-prepovedal-uporabo-steze-a-vseeno-dirkajo.html|url-status=dead}}</ref> V prihodnje naj bi stezo podaljšali na 3,6 km dolžine, omogočala pa naj bi hitrosti do 270 km/h.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/avtomoto/zgodbe/obnova-dolenjskega-dirkalisca-in-kdo-so-slovenci-ki-ga-potrebujejo-427406|title=Obnova dolenjskega dirkališča in kdo so Slovenci, ki ga potrebujejo|publisher=[[Siol]]|accessdate=22. junij 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/avtomoto/reportaze/slovenija-sanja-o-dirkaliscu-kdaj-kje-in-za-koliko-denarja-ga-lahko-dobimo-134730|title=Slovenija sanja o dirkališču: kdaj in za koliko denarja ga lahko dobimo?|publisher=[[Siol]]|accessdate=22. junij 2018}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Dirkališča v Sloveniji|Hrastje pri Cerkljah]] [[Kategorija:Hrastje pri Cerkljah]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2000]] p5wa9pesrkel4vs6evxcgtlf9w3r36m 0 450700 6732497 6640323 2026-08-07T21:34:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732497 wikitext text/x-wiki {{Razširi|datum=avgust 2025}} {{infopolje oseba}} '''Nikolaj Lilin''', s pravim imenom '''Nikolaj Veržbicki''', [[Rusi|rusko]]-[[Italijani|italijanski]] [[pisatelj]]; *[[12. februar]] [[1980]], [[Bender]], [[Moldavija]]. Nikolaj Lilin se je rodil mestu Bender v nekdanji Sovjetski zvezi. Mesto danes leži v Moldaviji, in sicer v mednarodno nepriznani [[Pridnjestrska republika|Pridnjestrski moldavski republiki]].<ref name=val202>https://val202.rtvslo.si/2014/09/nikolaj-lilin-pisatelj/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180702233226/https://val202.rtvslo.si/2014/09/nikolaj-lilin-pisatelj/ |date=2018-07-02 }}, vpogled: 2. 7. 2018.</ref> Ko je dosegel polnoletnost, so ga poslali na čečensko bojišče, kjer se je boril na ruski strani. Nekaj časa je živel na [[Irska|Irskem]], leta 2004 pa se je preselil v Italijo, kjer se je v Torinu preživljal s pisanjem in izdelovanjem tetovaž.<ref name=delo2>https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ne-netim-vojn-ne-hodim-po-svetu-in-ubijam-ljudi-po-ulicah.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703023320/https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ne-netim-vojn-ne-hodim-po-svetu-in-ubijam-ljudi-po-ulicah.html |date=2018-07-03 }}, vpogled: 2. 7. 2018.</ref> Z ženo in dvema hčerkama živi in dela v [[Milano|Milanu]]. Vseh pet romanov je napisal v [[italijanščina|italijanščini]] in ne v svoji materinščini.<ref name=val202/> Njegov prvenec, roman ''[[Sibirska vzgoja]]'', je v Italiji takoj po izidu pritegnil veliko pozornost<ref>http://www.mladinska.com/roman/roman_2011/1217 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180702233128/http://www.mladinska.com/roman/roman_2011/1217 |date=2018-07-02 }}, vpogled: 2. 7. 2018.</ref> in tudi na Slovenskem je postal knjižna uspešnica.<ref>https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/nikolaj-lilin-ne-vem-koliko-tetovaz-imam-in-koliko-ljudi-sem-ubil.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180720102925/https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/nikolaj-lilin-ne-vem-koliko-tetovaz-imam-in-koliko-ljudi-sem-ubil.html |date=2018-07-20 }}, vpogled: 2. 7. 2018.</ref> Gre za avtobiografski, na resničnih dogodkih temelječi roman o odraščanju po ruskih zaporih in pomenu tetovaž.<ref>http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6084 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703011650/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6084 |date=2018-07-03 }}, vpogled: 2. 7. 2018.</ref> Leta 2013 so v Italiji po knjižni predlogi posneli istoimenski film.<ref>[http://www.dieterwunderlich.de/Lilin-sibirische-erziehung.htm Dieter Wunderlich - Nicolai Lilin: Sibirische Erziehung]</ref><ref name=dnevnik/> Leta 2010 je izdal roman ''Prosti pad'' (''Caduta libera''), kjer popisuje svoje vojaške izkušnje v [[Čečenija|Čečeniji]]. Sledili so romani ''Il respiro del buio'' (''Dih teme'', 2011) o težavah vojaka, ki se po treh letih čečenske vojne vrača v civilno družbo, ''Storie sulla pelle'' (''Zgodbe na koži'', 2012) o praksi tetoviranja in etiki »poštenih hudodelcev«<ref name=dnevnik>https://www.dnevnik.si/1042673985 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180702204513/https://www.dnevnik.si/1042673985 |date=2018-07-02 }}, vpogled: 2. 7. 2018.</ref> ter ''Il serpente di Dio'' (2014).<ref name=delo2/> == Romani == * 2009: ''Sibirska vzgoja'', v izvirniku ''Educazione siberiana'' (prevod v slovenščino: Mladinska knjiga, 2011) * 2010: ''Prosti pad'', v izvirniku ''Caduta libera'' (prevod v slovenščino: Mladinska knjiga, 2014) * 2011: ''Il respiro del buio'' * 2012: ''Storie sulla pelle'' * 2014: ''Il serpente di Dio'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lilin, Nikolaj}} [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] qw6lj6y8q0zw55k0s23uqhml09li13y 0 452928 6732409 6131363 2026-08-07T17:56:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732409 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Nani Poljanec''' (pravo ime '''Aleksander Stanislav Jurkovič'''), slovenski umetnik in zbiratelj, [[18. julij]] [[1968]], [[Celje]]. Najbolj je znan po oddaji ''Hri-bar'' na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], kjer je gostoval kot imitator [[Vito Corleone|Don Corleoneja]].<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Štajerc: ljudski ustvarjalec, majgister Nani Poljanec|url=https://novice.si/page/neverjetni-stajerc-ljudski-ustvarjalec-majgister-nani-poljanec/|website=Novice.si|date=2020-01-23|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Novic}}</ref> Je avtor več [[Knjiga|knjig]] in člankov, večinoma na zgodovinski podlagi, prav tako avtor ali soavtor več muzejskih zbirk.<ref>{{Navedi splet|title=Nani Poljanec predstavil zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina (foto, video) - Kozjansko.info|url=https://kozjansko.info/2012/11/nani-poljanec-predstavil-ljudski-muzej-rogaka-slatina/|website=kozjansko.info|accessdate=2020-05-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nani Poljanec|url=https://www.kamra.si/organizacije/item/nani-poljanec.html|website=www.kamra.si|accessdate=2020-05-22|language=sl-si}}</ref> Zadnja leta pozornost posveča dinastiji Karađorđević, eden od likov, ki jih imitira je tudi kralj [[Aleksander I. Karadžordžević]]. Leta [[2018]] sta s [[Peter Mikša|Petrom Mikšo]] izdala knjigo ''Kralj Peter v slovenskih Alpah''.<ref>{{Navedi splet|title=Kralj Peter v slovenskih Alpah – Zgodovinski portal|url=http://zgodovina.si/kralj-peter-v-slovenskih-alpah/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Živi in ustvarja v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]].<ref>{{Navedi splet|title=Kraljevi večer v Rogaški Slatini|url=https://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/kraljevi-vecer-v-rogaski-slatini.html|website=www.delo.si|date=2013-10-27|accessdate=2020-05-22|language=sl-si|first=Mateja|last=Kotnik|archive-date=2020-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804210552/https://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/kraljevi-vecer-v-rogaski-slatini.html|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi: == * [[Sašo Hribar]] == Sklici == <references />{{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Poljanec, Nani}} [[Kategorija:Imitatorji]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] s86orxmafg25zral45vdkv9c3p56d7w 0 453685 6732713 6634914 2026-08-08T10:17:01Z Anzet 118843 6732713 wikitext text/x-wiki '''15. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 10. do 24. novembra 2004 v Ljubljani s projekcijami v Cankarjevem domu (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kinodvoru, Kinu Vič in Kinu Komuna. Otvoritveni film je bila ''[[Slaba vzgoja]]'' [[Pedro Almodóvar|Pedra Almodóvarja]]. ==15. Liffe v številkah in novosti== * 110 (111) filmov * 284 filmskih projekcij * 27 razprodanih projekcij * 55 gostov * 29 pogovorov z gosti festivala * več kot 50 000 obiskovalcev<ref>{{navedi splet |url=http://15.liffe.si/index.php?menu_item=sporocilamedijem15 |title=SPOROČILO MEDIJEM 15 |accessdate=12. 11. 2018 |date=29. 11. 2004 |format= |work= |archive-date=2007-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071210152822/http://15.liffe.si/index.php?menu_item=sporocilamedijem15 |url-status=dead }}</ref> Novosti: * možnost glasovanja prek mobilnega telefona * novi sekciji Odbitki in Gverila (s slednjo so se na festival vrnili dokumentarni filmi) ==Nagrade== * FIPRESCI: nagrada mednarodnega svetovnega združenja filmskih kritikov za najboljši film uradne sekcije Perspektive * zlati kolut: nagrada občinstva za najboljši film sekcije Obzorja; Cankarjev dom nagrajeni film odkupi za predvajanje po Sloveniji * vodomec: nagrada za najboljšega mladega avtorja uradne sekcije Perspektive po mnenju strokovne žirije {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Film<ref>{{navedi splet |url=http://15.liffe.si/index.php?menu_item=News |title=Aktualne novice in obvestila |accessdate=2. 11. 2014 |date=29. 11. 2004 |archive-date=2014-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141102214538/http://15.liffe.si/index.php?menu_item=News |url-status=dead }}</ref> !! Režiser |- | FIPRESCI || {{flagicon|CZE}} ''Češke sanje <small>/ Český sen</small>'' || Vít Klusák, Filip Remunda |- | zlati kolut || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} ''Zboristi <small>/ Les Choristes</small>'' || Christophe Barratier |- | vodomec || {{flagicon|AUS}} ''Popolni preobrat <small>/ Somersault</small>'' || Cate Shortland |- | colspan=3 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Posebna omemba'''</small> |- | vodomec || {{flagicon|TWN}} ''Pogrešana <small>/ Bu jian</small>'' || Li Kang-šeng |} ;Člani žirij * FIPRESCI: ** {{flagicon|ITA}} Marco Lombardi ** {{flagicon|BGR}} Maya Dimitrieva ** {{flagicon|SVN}} Peter Kolšek * vodomec ** {{flagicon|USA}} Alissa Simon ** {{flagicon|AUT}} Christine Dollhofer ** {{flagicon|SVN}} Brane Šturbej ==Filmi== ;Programske sekcije * Perspektive: vodomec * Predpremiere * Obzorja: zlati kolut; zmagovalni film Cankarjev dom odkupi za predvajanje po Sloveniji * Ekstravaganca * Proti vetru * Posvečeno: Kim Ki-duk * Odbitki: celovečerni filmi mladih režiserjev, ki se ukvarjajo s sodobno udarno tematiko * Gverila (tudi Gverila dokumentarci/Gverila dokumentarni): dokumentarni filmi * Kratki: izbor kratkih filmov ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | ''Češke sanje'' || ''Český sen <small>/ Czech Dream</small>'' || {{flagicon|CZE}} || 2004 || Vit Klusak, Filip Remunda || češ. |- | ''Čudovita splitska noč'' || ''Ta divna splitska noć <small>/ The Beautiful Split Night</small>'' || {{flagicon|HRV}} || 2004 || Arsen Anton Ostojić || hrv. |- | ''Do kosti'' || ''Down to the Bone'' || {{flagicon|MEX}} || 2004 || Debra Granik || angl. |- | ''Druga stran ulice'' || ''O Outro Lado da Rua <small>/ The Other Side of the Street</small>'' || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|FRA}} || 2004 || Marcos Bernstein || port. |- | ''Izginevanje'' || ''Verfluechtigung <small>/ Disappearing</small>'' || {{flagicon|AUT}} || 2004 || Marijan Hinteregger || slov./nem. |- | ''Kako sem ubil svetnika'' || ''Kako ubiv svetec <small>/ How I Killed a Saint</small>'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|MKD}}{{flagicon|SVN}} || 2003 || Teona Strugar Mitevska || mak. |- | ''Lepa kot slika'' || ''Comme un image <small>/ Like an Image</small>'' || {{flagicon|FRA}} || 2004 || Agnes Jaoui || fr. |- | ''Nedokončana zgodba'' || ''Dastaneh natamam <small>/ Story Undone</small>'' || {{flagicon|IRL}}{{flagicon|IRN}} || 2004 || Hassan Yektapanah || iran. |- | ''Ples v treh korakih'' || ''Ballo a Tre Pasi <small>/ Three-Step Dance</small>'' || {{flagicon|ITA}} || 2003 || Salvatore Mereu || {{abbr|sardin.|sardinščina}}/fr. |- | ''Pogrešana'' || ''Bu jian <small>/ The Missing</small>'' || {{flagicon|TWN}} || 2003 || Li Kang Šeng/Lee Kang Sheng || mandarin. |- | ''Poletna nevihta'' || ''Sommersturm <small>/ Summer Storm</small>'' || {{flagicon|DEU}} || 2004 || Marco Kreuzpaintner || nem. |- | ''Popolni preobrat'' || ''Somersault'' || {{flagicon|AUS}} || 2004 || Cate Shortland || angl. |- | colspan=2|''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]] <small>/ Ruins</small>'' || {{flagicon|SVN}} || 2004 || Janez Burger || slov. |- | ''Simetrija'' || ''Symetria <small>/ Symmetry</small>'' || {{flagicon|POL}} || 2003 || Konrad Niewolski || polj. |- | ''Stanje zamaknjenosti'' || ''Garden State'' || {{flagicon|USA}} || 2004 || Zach Braff || angl. |- | ''Svatba'' || ''Wesele <small>/ The Wedding</small>'' || {{flagicon|POL}} || 2004 || Wojciech Smarzowski || polj. |- | ''Vezilja'' || ''Brodeuses <small>/ A Common Thread</small>'' || {{flagicon|FRA}} || 2004 || Éléonore Faucher || fr. |- | ''Vojak'' || ''Private'' || {{flagicon|ITA}} || 2004 || Saverio Costanzo || angl./arab./jidiš |} Za nagrado vodomec so se potegovali vsi filmi iz sekcije Perspektive, razen ''Ruševin'' Janeza Burgerja.<ref name="žblj">{{navedi splet |url=http://15.liffe.si/index.php?menu_item=glasovanje |title=Glasovanje |accessdate=12. 11. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2007-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071210152722/http://15.liffe.si/index.php?menu_item=glasovanje |url-status=dead }}</ref> ===Predpremiere=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | colspan=2|''2046'' || {{flagicon|CHN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|HKG}} || 2004 || Vong Kar-vaj/Wong Kar Wai || {{abbr|kant.|kantonščina}}/jap./mandar. |- | ''25 stopinj pozimi'' || ''25 degrés en hiver <small>/ 25 Degrees in Winter</small>'' || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|ESP}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|RUS}} || 2004 || Stéphane Vuillet || fr. |- | colspan=2|''5x2'' || {{flagicon|FRA}} || 2004 || François Ozon || fr. |- | ''Čudovita dežela'' || ''The Beautiful Country'' || {{flagicon|NOR}}{{flagicon|USA}} || 2004 || Hans Peter Molland || angl. |- | ''[[Dnevnik motorista]]'' || ''Diarios de motocicleta <small>/ The Motorcycle Diaries</small>'' || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|USA}} || 2004 || Walter Salles || špan. |- | ''Družba'' || ''The Company'' || {{flagicon|USA}} || 2003 || Robert Altman || angl. |- | ''Dvojčici'' || ''De Tweeling <small>/ Twin Sisters</small>'' || {{flagicon|NED}} || 2002 || Ben Sombogaart || nizozem./nem./angl. |- | ''Gracijin otok'' || ''Respiro respiro <small>/ Gracia's Island</small>'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 2002 || Emanuele Crialese || it. |- | ''Kava in cigarete'' || ''Coffee and Cigarettes'' || {{flagicon|USA}} || 2003 || Jim Jarmusch || angl. |- | ''Marija milosti polna'' || ''Maria, llena eres de gracia <small>/ Maria Full of Grace</small>'' || {{flagicon|COL}}{{flagicon|USA}} || 2004 || Joshua Marston || špan. |- | ''Namišljeni junaki'' || ''Imaginary Heroes'' || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|USA}} || 2004 || Dan Harris || angl. |- | ''Ne premikaj se'' || ''Non ti mouvere <small>/ Don't Move</small>'' || {{flagicon|ESP}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|GBR}} || 2004 || Sergio Castellito || it. |- | ''Niti'' || ''Strings'' || {{flagicon|DEN}} || 2004 || Anders Ronnow-Klarlund || angl. |- | colspan=2|''P.S.''{{efn|Film presenečenja.}} || {{flagicon|USA}} || 2004 || Dylan Kidd || angl. |- | ''Sivi kamion rdeče barve'' || ''Sivi kamion crvene boje <small>/ The Red Colored Grey Truck</small>'' || {{flagicon|SCG}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|SVN}} || 2004 || Srdan Koljević || srb. |- | ''[[Slaba vzgoja]]'' || ''La Mala Educacion <small>/ Bad Education</small>'' || {{flagicon|ESP}} || 2004 || Pedro Almodovar || špan. |- | ''Vzgojitelji'' || ''Die Fetten Jahren sind vorbei <small>/ The Edukators</small>'' || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|DEU}} || 2004 || Hans Weingartner || nem./angl. |- | ''[[Z glavo ob zid]]'' || ''Gegen die Wand <small>/ Head On</small>'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|TUR}} || 2004 || Fatih Akin || nem. |- | ''[[Zadeni kot Beckham]]'' || ''Bend It Like Beckham'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|GBR}} || 2002 || Gurinder Chandha || angl. |- | ''Zlo'' || ''Ondskan <small>/ Evil</small>'' || {{flagicon|DNK}} || 2003 || Mikael Hafström || šved./fin. |} ===Obzorja=== Filmi iz sekcije Obzorja so se potegovali za nagrado občinstva zlati kolut. Gledalci so najbolje ocenili film ''Zboristi'' (povprečna ocena 4,83).<ref name="žblj"/> {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik !! Ocena |- | ''Čudežne rokavice'' || ''Los Gunates Magicos <small>/ Magic Gloves</small>'' || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2003 || Martin Rejtman || špan. || |- | ''Dobrodošli v Švici'' || ''Bienvenue en Suisse <small>/ Welcome to Switzerland</small>'' || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|FRA}} || 2004 || Lea Fazer || fr. || 3,94 |- | ''Igre nezvestobe'' || ''Neverné hry <small>/ Faithless Games</small>'' || {{flagicon|CZE}}{{flagicon|SVK}} || 2003 || Michaela Pavlatova || češ. || 4,10 |- | ''Izhod za nebesa'' || ''Tor zum Himmel <small>/ Gate to Heaven</small>'' || {{flagicon|DEU}} || 2003 || Veit Helmer || nem. || 4,53 |- | ''Kar naenkrat'' || ''A tout de suite <small>/ Right Now</small>'' || {{flagicon|FRA}} || 2004 || Benoît Jacquot || fr. || 3,78 |- | ''Kavboji in angeli'' || ''Cowboys and Angels'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} || 2003 || David Gleeson || angl. || 4,03 |- | ''Krasnija'' || ''Naesland <small>/ Niceland</small>'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|ISL}}{{flagicon|GBR}} || 2004 || Fridrik Thór Fridriksson || angl. || 4,22 |- | ''Lesena kamera'' || ''The Wooden Camera'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|ZAF}} || 2003 || Ntshaveni Wa Luruli || angl. || 4,43 |- | ''Moj polbrat Frankenstein'' || ''Moj svodnyj brat Frankenštejn <small>/ My Stepbrother Frankenstein</small>'' || {{flagicon|RUS}} || 2004 || Valerij Todorovski || rus. || 4,52 |- | ''Morje tišine'' || ''Verder dan de maan <small>/ Sea of Silence</small>'' || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|NED}} || 2003 || Stijn Coninx || nizozem. || 4,13 |- | ''Nadebudneži'' || ''Bright Young Things'' || {{flagicon|IRL}} || 2003 || Stephen Fry || angl. || 3,94 |- | colspan=2|''Napola'' || {{flagicon|DEU}} || 2004 || Dennis Gansel || nem. || 4,52 |- | ''Ostajam!'' || ''Je reste! <small>/ I'm Staying!</small>'' || {{flagicon|FRA}} || 2003 || Diane Kurys || fr. || 3,76 |- | ''Pot v Koktebel'' || ''Koktebel <small>/ Roads to Koktebel</small>'' || {{flagicon|RUS}} || 2003 || Aleksej Popogrebski, Boris Hlebnikov || rus. || 3,92 |- | ''Priče'' || ''Svjedoci <small>/ Witnesses</small>'' || {{flagicon|HRV}} || 2003 || Vinko Brešan || hrv. || 4,64 |- | ''Sveto dekle'' || ''La Nina Santa <small>/ Holy Girl</small>'' || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|ESP}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|NED}} || 2004 || Lucrecia Martel || špan. || 2,93 |- | ''Šizo'' || ''Šiza <small>/ Schizo</small>'' || {{flagicon|KAZ}}{{flagicon|RUS}} || 2004 || Gulšat Omarova || rus. || 4,17 |- | ''Tukaj'' || ''Tu <small>/ Here</small>'' || {{flagicon|BIH}}{{flagicon|HRV}} || 2003 || Zrinko Ogresta || hrv. || 3,89 |- | ''V tvojih rokah'' || ''Forbrydelser <small>/ In Your Hands</small>'' || {{flagicon|DNK}} || 2004 || Annette K. Olesen || dan. || 4,26 |- | ''Viski'' || ''Whisky'' || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|URY}} || 2004 || Juan Pablo Rebella, Pablo Stoll || špan. || 3,95 |- | ''Zadnji rez'' || ''The Final Cut'' || {{flagicon|CAN}} || 2004 || Omar Naim || angl. || 3,71 |- | ''Zakaj (ne) Brazilija?'' || ''Pourquoi (pas) le Bresil <small>/ Why (Not) Brasil</small>'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|USA}} || 2004 || Laetitia Masson || fr. || 2,92 |- | ''Zaupne besede tujca'' || ''Confidences trop intimes <small>/ Intimate Strangers</small>'' || {{flagicon|FRA}} || 2004 || Patrice Leconte || fr. || 3,94 |- | ''Zboristi'' || ''Les Choristes <small>/ Choruses</small>'' || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2004 || Christophe Barratier || fr. || 4,83 |- | ''Zgodba o Marie in Julienu'' || ''Historie de Marie et Julien <small>/ Story of Marie and Julien</small>'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 2003 || Jacques Rivette || fr. || 2,69 |- | ''Zimski sen'' || ''San zimske noći <small>/ Midwinter Night's Dream</small>'' || {{flagicon|SCG}} || 2004 || Goran Paskaljević || srb. || 4,30 |- | ''Zlomljeno steklo'' || ''Shattered Glass'' || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|USA}} || 2003 || Billy Ray || angl. || 3,63 |- | ''Zora'' || ''Om jag vaender mig om <small>/ Daybreak</small>'' || {{flagicon|SWE}} || 2004 || Bjoern Runge || šved. || 4,27 |- | ''Živela Lalžirija'' || ''Viva Laldjerie <small>/ Viva Algeria</small>'' || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|ALG}}{{flagicon|FRA}} || 2004 || Nadir Mokneche || fr./arab. || 3,92 |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | ''Dogodivščine jeklene muce'' || ''Hua jai tor ra nong <small>/ The Adventures of the Iron Pussy</small>'' || {{flagicon|THA}} || 2003 || Apichatpong Weerasethakul, Michael Shaowanas || taj. |- | ''Luknja v srcu'' || ''Ett hal i mitt hjarta <small>/ A Hole in My Heart</small>'' || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}} || 2004 || Lukas Moodysson || šved. |- | ''Najbolj žalostna glasba na svetu'' || ''The Saddest Music in the World'' || {{flagicon|CAN}} || 2003 || Guy Maddin || angl. |- | ''Oko'' || ''Jian gui <small>/ The Eye</small>'' || {{flagicon|HKG}}{{flagicon|SGP}}{{flagicon|THA}}{{flagicon|GBR}} || 2002 || Oxide Pang Chun, Danny Pang || kant./taj./mandarin. |- | ''Oko 2'' || ''Jian gui 2 <small>/ The Eye 2</small>'' || {{flagicon|HKG}}{{flagicon|THA}} || 2004 || Oxide Pang, Danny Pang || kant./taj./mandarin. |- | ''Stari dečko'' || ''Oldboy'' || {{flagicon|KOR}} || 2004 ||Čan-Vok Park/Park Chan-wook || korej. |- | ''Udarna novica'' || ''Dai si gein <small>/ Breaking News</small>'' || {{flagicon|HKG}} || 2004 || Johnny To || kant./mandarin./angl. |- | ''Večno sonce brezmadežnega uma'' || ''Eternal Sunshine of the Spotless Mind'' || {{flagicon|USA}} || 2004 || Michel Gondry || angl. |} ===Proti vetru=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | ''Čakalnica'' || ''Bekleme Odasi <small>/ The Waiting Room</small>'' || {{flagicon|TUR}} || 2004 || Zeki Demirkubuz || tur. |- | ''Hiša letečih bodal'' || ''Shi mian mai fu <small>/ The House of Flying Daggers</small>'' || {{flagicon|CHN}}{{flagicon|HKG}} || 2004 || Džang Žimou/Yang Yimou || mandarin. |- | ''Kavarna Lumiere'' || ''Kôhî jikô <small>/ Café Lumière</small>'' || {{flagicon|JAP}}{{flagicon|TWN}} || 2004 || Hou Hsiao Hsien || jap./angl. |- | colspan=2|''Moolaade'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|SEN}} || 2004 || Ousmane Sembene || {{abbr|bambar.|bambarščina}} |- | ''Po dnevu pred tem'' || ''Masnap <small>/ After the Day Before</small>'' || {{flagicon|HUN}} || 2004 || Attila Janisch || madž. |- | ''Tropska bolezen'' || ''Sud pralad <small>/ Tropical Malady</small>'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|THA}} || 2004 || Apčitatpong Virasetakul/Apichatpong Weerasetthakul || taj. |} ===Posvečeno: Kim Ki-duk=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | ''Koliko je tam ura?''{{efn|Film ''Koliko je tam ura?'' je bil na spored uvrščen naknadno zaradi obiska režiserja Tsai Ming-lianga v Ljubljani. Sekcija Posvečeno je bila sicer posvečena Kim Ki-duku.}} || ''Ni na bian ji dian <small>/ What Time Is It There?</small>'' || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|TWN}} || 2001 || Tsai Ming-liang || mandarin./fr./južni min/angl. |- | ''Naslov neznan'' || ''Suchwiin bulmyeong <small>/ Address Unknown</small>'' || rowspan=4|{{flagicon|KOR}} || 2001 || rowspan=4|Kim Ki-duk || rowspan=4|korej. |- | ''Obalna straža'' || ''Hae anseon <small>/ Coast Guard</small>'' || 2002 |- | ''Pomlad, poletje, jesen, zima... in pomlad'' || ''Bom yeoreum gaeul gyeoul geurigo bom <small>/ Spring, Summer, Fall, Winter... and Spring</small>'' || 2003 |- | ''Samaritanka'' || ''Samaria <small>/ Samaritan Girl</small>'' || 2004 |} ===Gverila=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | ''Bar na Victoriji'' || ''Bar na Victorii <small>/ A Bar at the Victoria Station</small>'' || {{flagicon|POL}} || 2003 || Leszek Dawid || polj. |- | ''Britanija'' || ''Britanya'' || {{flagicon|FRA}} || 2003 || Marjoleine Boonstra || nizozem. |- | ''Črkovanja'' || ''Spellbound'' || {{flagicon|USA}} || 2003 || Jeffrey Blitz || angl. |- | ''Lov na Friedmane'' || ''Capturing the Friedmans'' || {{flagicon|USA}} || 2003 || Andrew Jarecki || angl. |- | ''Nevidni: ilegalno v Evropi'' || ''Invisible - Illegal in Europe'' || {{flagicon|DEU}} || 2003 || Andreas Voigt || nem. |- | ''Nomijeva pesem'' || ''The Nomi Song'' || {{flagicon|DEU}} || 2004 || Andrew Horn || angl./nem. |- | ''Smrt v Gibraltarski ožini'' || ''Tarifa Traffic - Death in the Straits of Gibraltar'' || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} || 2003 || Joakim Demmer || nem. |- | ''Središče'' || ''Die Mitte <small>/ The Center</small>'' || {{flagicon|DEU}} || 2003 || Stanislaw Mucha || nem. |- | ''Super veliki jaz'' || ''Super Size Me'' || {{flagicon|USA}} || 2003 || Morgan Spurlock || angl. |- | ''Yes Men'' || ''The Yes Men'' || {{flagicon|USA}} || 2003 || Chris Smith, Dan Ollman, Sarah Price || angl. |} ===Odbitki=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | ''Mladi, lepi in zadeti'' || ''Les Gaous <small>/ Young, Beautiful and Screwed Up</small>'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} || 2004 || Igor Sekulić/Igor Sekulia || fr. |- | ''Povratnik'' || ''Povratnik <small>/ Homecoming</small>'' || {{flagicon|SCG}}{{flagicon|DEU}} || 2003 || Jovan Arsenić || srb. |- | ''Proti vsem'' || ''Contra Todos <small>/ One Against All</small>'' || {{flagicon|BRA}} || 2003 || Roberto Moreira || port. |- | ''Rekonstrukcija'' || ''Reconstruction'' || {{flagicon|DNK}} || 2003 || Christoffer Boe || angl. |- | colspan=2|''[[Tu pa tam]] <small>/ Here and There</small>'' || {{flagicon|SVN}} || 2004 || Mitja Okorn || slov. |- | ''Zlobna struga'' || ''Mean Creek'' || {{flagicon|USA}} || 2004 || Jacob Aaron Estes || angl. |} ===Kratki=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Država !! Leto !! Režija !! Jezik |- | colspan=2|''2+1'' || {{flagicon|FRA}} || 2003 || Philippe Safir || angl./fr./jap. |- | ''Enaka dva'' || ''Two of a Kind <small>/ Dois em um</small>'' || {{flagicon|BRA}} || 2003 || Luis Carlos Soares || port. |- | ''Kolo'' || ''Kola <small>/ The Wheel</small>'' || {{flagicon|BLR}} || 2003 || Viktor Asljuk || |- | ''Lepo te je videti'' || ''Fajnie, że jesteś <small>/ Nice to See You</small>'' || {{flagicon|POL}} || 2004 || Jan Komasa || polj. |- | ''Popolnost'' || ''Perfection'' || {{flagicon|GBR}} || 2004 || Colm McCarthy || |- | ''Splav'' || ''Das Floß <small>/ The Raft</small>'' || {{flagicon|DEU}} || 2004 || Jan Thüring || |- | ''Stanovanje 9'' || ''Interno 9'' || {{flagicon|ITA}} || 2004 || Davide del Degan || it. |- | colspan=2|''Zasukanec <small>/ Mate to Measure</small>'' || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|SVN}} || 2004 || Špela Čadež || |- | ''Življenje smrti'' || ''A Life of Death'' || {{flagicon|USA}} || 2004 || Dawn Westlake || angl. |} Kratki filmi niso bili predvajani "samostojno", temveč pred določenimi celovečernimi. ==Spremljevalni program in gostje== Spremljevalni program: * festivalski časopis * pogovori s filmskimi ustvarjalci * delavnica režije igranega filma PoEtika pod vodstvom režiserja Janeza Lapajneta (prva izvedba) * interaktivni film ''DemoKino – virtualna biopolitična agora'' * Forum dokumentarnega filma Festival so obiskali (oz. svoj obisk napovedali): {{stolpci|2| * Janez Burger, režiser filma ''Ruševine'' * Nives Ivanković, Dara Vukić, Vicko Bilandžić, igralci iz filma ''Čudovita splitska noč'' * David Gleeson, režiser filma ''Kavboji in angeli'' * Marijan Hinteregger, režiser filma ''Izginevanje'' * Christian Lessiak, Gerhard Dorfer, Dunja Wutte, igralci iz filma ''Izginevanje'' * Tom Schilling, glavni igralec v filmu ''Napola'' * Mitja Okorn, režiser filma ''Tu pa tam'' * Tibor Gabor, igralec v filmu ''Po dnevu pred tem'' * Živko Zalar, pisec, producent in snemalec v filmu ''Priče'' * Alma Prica, igralka v filmu ''Priče'' * Maruša Bilisko, predstavnica producentov filma ''Priče'' * Zrinko Ogresta, režiser filma ''Tukaj'' * Roman Knižka, igralec v filmu ''Dvojčici'' * Igor Sekulić, režiser filma ''Mladi, lepi in zadeti'' * Stijn Coninx, režiser filma ''Morje tišine'' * Andrew Horn, režiser filma ''Nomijeva pesem'' * Hasan Jektapana, režiser filma ''Nedokončana zgodba'' * Kostja Ullmann, igralec v filmu ''Poletna nevihta'' * Stephane Vuillet, režiser filma ''25 stopinj pozimi'' * Li Kang-šeng * Tsai Ming-liang, režiser filma ''Koliko je tam ura'' * Anders Rønnow Klarlund, režiser fima ''Niti'' * Teona Strugar Mitevska, režiserka filma ''Kako sem ubil svetnika'' * Veit Helmer, režiser filma ''Izhod za nebesa'' * Srdjan Koljević, režiser filma ''Sivi kamion rdeče barve'' * Aleksandra Balmazović, igralka v filmu ''Sivi kamion rdeče barve'' * Goran Volarević, snemalec in direktor fotografije v filmu ''Sivi kamion rdeče barve'' * Jovan Arsenić, režiser filma ''Povratnik'' * Ivan Dojrdjević, Snežana Trišić, igralca v filmu ''Povratnik'' * Konrad Niewolski, režiser filma ''Simetrija'' * Arkadiusz Detmers, igralec v filmu ''Simetrija'' * Michael Shaowanasai, igralec in sorežiser filma ''Dogodivščine jeklene muce'', igralec v filmu ''Tropska Bolezen'' * Davide Grassi, ustvarjalec antizabavnega interaktivnega filma ''DemoKino'' * Zeki Demirkubuz, režiser in igralec v filmu ''Čakalnica'' * Mohammad Bakri, igralec v filmu ''Vojak'' * Marco Kreuzpaintner, režiser filma ''Poletna nevihta'' * Lazar Ristovski, igralec v filmu ''Zimski sen'' * Arsen Ostojić, režiser filma ''Čudovita splitska noč'' * Stefano Fantauzzi, predstavnik distribucijske družbe filma ''Ples v treh korakih'' }} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * http://15.liffe.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121130095349/http://15.liffe.si/ |date=2012-11-30 }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/nekaj-novosti-15-liffu-na-pot/133046 |title=NEKAJ NOVOSTI 15. LIFFU NA POT |accessdate=9. 11. 2018 |date=21. 10. 2004 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/praznik-za-filmske-sladokusce/133314 |title=PRAZNIK ZA FILMSKE SLADOKUSCE |accessdate=9. 11. 2018 |date=10. 11. 2004 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/15.pdf |title=Katalog 15. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2004 v Sloveniji]] [[Kategorija:2004 v filmu]] {{normativna kontrola}} 4n3849xt68rm8fpibhhlgnae98q9mkr 0 459269 6732629 6717046 2026-08-08T07:49:33Z Octopus 13285 urejanje 6732629 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ondol.png|thumbnail|400px|Prerez sistema talnega ogrevanja ondol]] '''Ondol''' ([[hangul]] 온돌, ondol, [[handža]] 溫堗 [on.dol]) ali '''kudol'''<ref>Jasmina Krofič, Iva Ziraldo (2013). ''Problematika latiniziranja hangeula v slovenščino''. Acta Linguistica Asiatica, '''3''' (3): 71−84.</ref> ([[hangul]] 구들 [ku.dɯl]) je tradicionalni [[Koreja|korejski]] sistem talnega ogrevanja, ki izkorišča toploto dimnih plinov za ogrevanje spodnje strani debelih zidanih tal prostora. Beseda ''ondol'' v sodobni rabi se nanaša na katerokoli vrsto talnega ogrevanja ali na hotel ali spalnico v korejskem slogu (v nasprotju z zahodnim slogom). Glavne komponente tradicionalnega ondola so agungi (kurišče ali peč), dostopen iz sosednjega prostora, običajno kuhinje ali gospodarjeve spalnice, dvignjena zidana tla, pod katerimi so kanali za pretok dimnih plinov, in prostostoječ zidan dimnik za zadnjim zidom zgradbe. Ogrevana tla podpirajo kamniti stebrički in pregrade za usmerjanje in porazdeljevanje dimnih plinov. Tla v bivalnem prostoru so pokrita s kamnitimi ploščami, glino in neprepustno plastjo, na primer naoljenega papirja. ==Zgodovina== ===Izvor=== Rabo ondola so odkrili na [[Neolitik|neolitskih]] arheoloških najdiščih v severnokorejskih pokrajinah Sonbong in Severni Hamgjan. Najdišča so stara okoli 7000 let. Zgodnji ondoli so se začeli kot kudoli, ki so omogočali kuhanje in ogrevanje kuhinje. Ko se je v peči zakuril ogenj, se je plamen širil vodoravno, ker je bila odprtina za izstop dima na isti višini kot kurišče. Takšna konstrukcija je preprečila, da bi se dim dvigal navzgor, s čimer se je povečal izkoristek toplote. Kasneje so dimne pline napeljali pod tla sosednjih prostorov.<ref>[http://www.healthyheating.com/History_of_Radiant_Heating_and_Cooling/History_of_Radiant_Heating_and_Cooling_Part_1.pdf ''History of Radiant Heating & Cooling Systems''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171204060133/http://www.healthyheating.com/History_of_Radiant_Heating_and_Cooling/History_of_Radiant_Heating_and_Cooling_Part_1.pdf |date=2017-12-04 }} (PDF). Healthyheating.com. Pridobljeno 19. maja 2016.</ref> ===Etimologija=== Izraz ''kudol'' je izvirna korejska beseda. Po mnenju korejskega zgodovinarja Son Jintaa (1900-pogrešan v korejski vojni 1950-1953) beseda ''kudol'' izhaja iz korejskega izraza ''guun-dol'' ki pomeni ''vroč kamen''. Izgovarjava se je spremenila v ''gudol'' ali ''gudul'' in nazaj v ''gudeul''. Izraz ''ondol'' je sino-korejski. Pojavil se je proti koncu 19. stoletja.<ref>"Archived copy". Arhivirano iz izvirnika 7. marca 2008. Pridobljeno 8. decembra 2007.</ref> Med alernativna imena spadajo ''janggaeng'' (hangul 장갱, jang geng, handža 長坑), ''hwagaeng'' (hangul 화갱, huageng, handža 火坑), ''nandol'' (hangul 난돌, nandol, handža 暖突) in ''yeondol'' (hangul 연돌, jondol, handža 烟突). ==Raba== [[Slika:Fireplace of Noandang, Unhyeon Palace.jpg|thumb|250px|Kurišče v paviljonu Noadang v palači Unhjeon, [[Seul]]]] Ondol se je vse do 1960. let uporabljal v večini korejskih domov za ogrevanje dnevnih sob, jedilnic, spalnic in drugih prostorov. Korejci običajno sedijo in spijo na tleh, jedo in delajo pa na nizkih mizicah in ne na visokih mizah in stolih kot na Slovenskem.<ref>{{navedi knjigo |author=Donald N., Clark |year=2000 |title=Culture and customs of Korea |url=https://archive.org/details/culturecustomsof00clar |publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press |isbn=9780313304569 |cobiss= |pages=}}</ref> Peči so kurili predvsem z riževo slamo, suhimi ostanki poljskih pridelkov, biomaso in vsemi vrstami lesa. Za pripravo jedi so uporabljali predvsem slamo in odpadke, za ogrevanje pa predvsem les. Peči so se kurile po potrebi ali enkrat do petkrat na dan, odvisno od potreb, vremena in letnega časa. Najtoplejši del ogrevanih tal je bil namenjen starejšim in gostom. Pri kurjenju s premogom ali premogovimi briketi sta se povečala onesnaževanje okolja in nevarnost zastrupitve z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] zaradi nepopolnega zgorevanja. Sodobni korejski domovi se ogrevajo na bolj sodobne načine.<ref>[http://www.antiquealive.com/Blogs/Ondol_Korean_Home_Heating_System.html "Traditional Korean Heating System"]. www.antiquealive.com. Pridobljeno 10. aprila 2016.</ref> Sodobno talno ogrevanje temelji na enakih načelih, smo da kot medij za [[prenos toplote]] služi voda, ki kroži po ceveh. <gallery mode=packed heights=140px style="text-align:left"> Slika:Korea-Gangneung-Seongyojang-02.jpg|Dimnik s stranskimi odprtinami Slika:Korea-Unhyeongung-06.jpg|Dimnik Slika:Korea-Unhyeongung-03.jpg|Dimnik Slika:Korea-Seoul-Namsangol-03.jpg|Dimnik s stranskimi cevmi </gallery> ==Prednosti in slabosti== Ena od prednosti ondola je dolgotrajno zadrževanje toplote. Ogenj se je tradicionalno zakuril pod večer pred spanjem, da so bili prostori celo noč topli. Toplota se je širila enakomerno po celem prostoru. Najbolj topla so bila seveda tla pri vstopu dimnih plinov. Razlika med ondolom in sodobnim radiatorjem je v tem, da se toplota iz radiatorja širi proti stropu, toplota ondola pa greje tako tla kot sam prostor. Ondol ni zahteval nobenega posebnega vzdrževanja, kuril se je lahko z vsem, kar gori, v ogrevanem prostoru pa ni puščal nobene nesnage in pepela.<ref name=ref6>[http://atkorea.blogspot.com/2013/05/ondol-very-unique-korean-heating-system.html "All That Korea: Ondol, the very unique Korean heating system"]. atkorea.blogspot.kr. Pridobljeno 10. aprila 2016.</ref> Glavni slabosti sistema sta bili dolgotrajno kurjenje, da so se tla segrela, in vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru.<ref name=ref6/> Razpokana tla so omogočala uhajanje [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] v prostor in pomenila nevarnost za zastrupitev z njim. ==Dol== Dol je električno ogrevana kamnita postelja z enakimi značilnostmi in vplivi na dobro počutje kot kammita tla.<ref>Lee, Nam Yong; Lee, Hyung Yong (1999). "Electrically heated stone bed with electromagnetic shielding layer". Google Patents. Pridobljeno 22. septembra 2016.</ref> Pribljubljena je predvsem med Korejci v 40. in 50. letih starosti.<ref>"'스톤 매트리스'로 돌침대 시장 깨운다". 헤럴드경제 미주판 Heraldk.com. Pridobljeno 22. septembra 2016.</ref><ref>"[Biz] 돌침대 시장". MK News. Pridobljeno 22. septembra 2016.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ogrevanje]] [[Kategorija:Korejska kultura]] 6wrbvojinspl82sxrq3pmzyah4kjv4x 0 459857 6732217 6729878 2026-08-07T13:21:18Z Erardo Galbi 166658 6732217 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Huesca | other_name = Uesca | settlement_type = [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] | official_name = | native_name = | image_skyline = Huesca desde la Catedral I.JPG | image_alt = | image_caption = Pogled na mesto z zvonika katedrale | image_flag = Flag of Huesca.svg | image_shield = Blasón de Uesca.svg | nickname = | motto = Vrata Pirenejev | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Location of Huesca within Aragon | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Aragonija}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Huesca | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Hoya de Huesca | subdivision_type4 = Okrožje | subdivision_name4 = Huesca | seat_type = | seat = | latd = 42 |latm = 8|lats = |latNS = | longd = 0 |longm = 25|longs = |longEW = | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = | elevation_m = 488 | elevation_min_m = | elevation_max_m = | area_footnotes = | area_total_km2 = 161 | established_title = Ustanovitev | established_date = [[Iberci]] | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/buscar/searchResults.do?searchString=Huesca&Menu_botonBuscador=&searchType=DEF_SEARCH&startat=0&L=0 National Statistics Institute (13 December 2024). "Municipal Register of Spain of 2024"]</ref> | population_total = 54.704 | population_as_of = 2024 | population_demonym = Oscense | population_note = | population_density_km2 = 324,68 | blank_name_sec2 = Uradni jeziki | blank_info_sec2 = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 22001 - 22006 | area_code_type = Klicna številka | area_code = 974 |government_type = župan-mestni svet | leader_title = Župan | governing_body = Ayuntamiento de Huesca | leader_name = Lorena Orduna (2023) | leader_party = | blank_name_sec1 = Zavetnika | blank_info_sec1 = [[sveti Lovrenc]] <br> sveti Vincenz Zaragoški | website = [http://www.huesca.es/ Official website] | footnotes = }} '''Huesca''' ({{IPA-es|ˈweska}}, {{jezik-an|Uesca}}) je mesto v severovzhodni [[Španija|Španiji]] v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Aragonija|Aragoniji]]. Mesto je hkrati glavno mesto španske province z enakim imenom in okraja (špansko ''comarca'') Hoya de Huesca. Leta 2024 je imela 54.704 prebivalcev, kar je skoraj četrtina prebivalstva province. Mesto je eno od najmanjših prestolnic provinc v Španiji. Glavni mestni praznik je Praznik [[Sveti Lovrenc|sv. Lovrenca]] (špansko Fiestas de San Lorenzo) od 9. do 15. avgusta.<ref>[http://www.fiestassanlorenzo.es Fiestas de San Lorenzo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430133715/http://www.fiestassanlorenzo.es/ |date=2011-04-30 }}. Pridobljeno 20. marca 2019.</ref> ==Zgodovina== Huesca je bila ustanovljena v predrimskem obdobju. V starodavnem iberskem jeziku se je imenovala Bolskan. V rimskem obdobju se je imenovala Osca in je bila upravno središče Vescetanija na severu [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] na cesti od Tarracoma (sedanja Tarragona) in Ilerda (modern Lleida) proti Caesaraugusti (sedanja Zaragoza).<ref>''Antonine Itinerary'', str. 391, 451.</ref> Bila je kolonija pod oblastjo Kvinta Sertorija, ki je imel v mestu svojo bazo. Mesto je kovalo svoj denar in imelo prestižno šolo, ki jo je ustanovil Setrtorij za šolanje mladih Ibercev po latinskih in rimskih običajih. Osca se je po [[Strabon]]ovih zapisih po Sertorijevi smrti preimenovala v Ileoscan ([[Grščina|grško]] Ἰλεόσκαν).<ref>Strabon iii. str. 161; Friedrich August Ukert, vol. ii. pt. 1. str. 451.</ref> Zgleda, da so bili v njeni okolici rudniki [[Srebro|srebra]].<ref>[[Tit Livij]] xxxiv. 10, 46, xl. 43.</ref> Enrique Flórez,<ref>Med. ii. 520.</ref> španski zgodovinar iz 18. stoletja, je zapisal, da ogromne količine srebra, ki so ga antični pisci omenjali kot ''argentum Oscense'' in ''signatum Oscense'', ni moglo dobaviti samo eno mesto. K temu dodaja, da je po njegovem mnenju izraz "Oscense" pomenil "španski" in je popačenka izraza "eus-cara",<ref>Cf. Julius Caesar Commentarii de Bello Civili i. 60; Velleius Paterculus ii. 30.</ref> ki je baskovsko ime [[Baskovščina|baskovskega jezika]]. Romanizirano mesto je z odlokom cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 30 pr. n. št. postalo [[municipij]]. [[Slika:Campanahuesca.jpg|thumb|left|250px| José Casado del Alisal: [[Zvon v Huesci|Hueški zvon]]]] V poznem 8. stoletju so mesto osvojili [[Arabci]] in ga preimenovali v Vašaka ([[Arabščina|arabsko]] وشقة). Spadalo je v Gornjo marko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. Mestu je vladal lokalni guverner, ki ga je imenoval kordovski [[emir]]. V mestu so se stalno dogajali politični nemiri, upori in umori v rivalskih klanih Banu Qasi, Banu Amrus in Banu al-Tawil, pa tudi v [[Pamplona|pamplonski]] dinastiji Arista. Njihov cilj je bil priti na oblast in doseči avtonomijo in neodvisnost od emirata. Sredi 10. stoletja je na oblast prišel klan Banu Tudžibi, ki je Gornji marki vladal iz Zaragoze. Leta 1018 se je Vašaka uspešno odcepila od razpadajočega emirata in postala del [[Taifa Zaragoza|Taife Zaragoza]]. Leta 1094 je Sančo Ramirez v njeni bližini zgradil grad [[Montearagón (grad)|Montearagón]] z namenom, da bi jo osvojil. Med pregledom oblegovalne vojske ga je pod obzidjem Vašake smrtno ranila puščica oblegancev. Mesto je dve leti kasneje osvojil njegov sin [[Peter I. Aragonski]]. Leta 1354 je kralj [[Peter IV. Aragonski]] ustanovil Univerzo Huesce, ki je sprva imela samo [[Teologija|teološko fakulteto]]. Šola se je kasneje razširila in začela na koncu 16. stoletja propadati zaradi ustanovitve Univerze Zaragoze.<ref>Hastings Rashdall. ''The universities of Europe in the middle ages'', Volume 2, Part 1. Oxford, 1895. str. 92-94.</ref> Leta 1845 so univerzo razpustili.<ref>Hans Hoefe, Andrew Eames. ''Spain'', 2. izdaja. 1993. str. 305.</ref> Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] (1936-1939) je bika hueška fronta prizorišče nekaj najbolj krvavih bitk med republikanci in Frankovo armado. Mesto so oblegali republikanci, med katerimi je bil tudi [[George Orwell]], vendar ga niso uspeli osvojiti. == Geografija == Huesca leži na planoti v severni [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] Aragoniji, z nadmorsko višino 488 m. V bližini mesta leži gorovje Sierra de Guara, ki doseže 2077 m. Geografske koordinate mesta so: 42° 08´ S, 0° 24´ Z. Njeno občinsko območje meri 161,02 km² in meji na občine Almudévar, Vicién, Monflorite-Lascasas Tierz, Quicena, Loporzano, Nueno, Igriés, Banastás, Chimillas, Alerre, Barbués in Albero Bajo. Mesto leži 71 kilometrov od [[Zaragoza|Zaragoze]], 160 kilometrov od [[Pamplona|Pamplone]], 118 kilometrov od Lleide, 380 kilometrov od [[Madrid]]a in 273 kilometrov od [[Barcelona|Barcelone]]. Huesca ima vlažno subtropsko podnebje (Köppen ''Cfa'') s polsušnimi vplivi. Zime so hladne (z običajnimi najvišjimi temperaturami od 8 do 16 °C in najnižjimi temperaturami od -2 do 6 °C), poletja pa vroča, z dnevnimi najvišjimi temperaturami do 35 °C, najbolj deževna letna obdobja pa sta jesen in pomlad. Povprečna količina padavin je 480 mm na leto. Zmrzal je pogost, občasno pade tudi sneženje, s povprečno tremi snežnimi dnevi na leto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=9898&k=arn |title=Valores climatológicos normales. Huesca, Aeropuerto|language=es|author=AEMET|access-date=2021-07-12}}</ref> == Glavne znamenitosti == [[File:Huesca - Catedral, exterior 09.jpg|thumb|240px|Stolnica v Huesci]] [[File:Huesca - Fuente de las Musas.jpg|thumb|240px|Fuente de las Musas]] Dvojno linijo starodavnih zidov je še vedno mogoče videti v današnji Huesci. V bližini, na ozemlju Quicene, ležijo ruševine gradu samostana Montearagón. [[Stolnica v Huesci]] (''Catedral de la Transfiguración del Señor'') v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] je okoli leta 1273 zgradil kralj [[Jakob I. Aragonski]] na porušenih temeljih mošeje. Dela so se nadaljevala do 15. stoletja in stolnica je danes eden od arhitekturnih biserov severne Španije. Vhod, zgrajen med letoma 1300 in 1313, ima rezbarije, ki prikazujejo apostole. Notranjost vsebuje trojno ladjo in kapele. Vključuje veličasten glavni oltar iz [[alabaster|alabastra]], izrezljan v obliki križanja, ki ga je med letoma 1520 in 1533 zgradil Damián Forment. [[Križni hodnik]] in [[zvonik]] sta bila zgrajena v 15. stoletju. Samostan San Pedro el Viejo, zgrajen med letoma 1100 in 1241, je ena najstarejših romanskih struktur na Iberskem polotoku. Delno je bil obnovljen v 17. stoletju in ohranja križni hodnik iz leta 1140. Cerkev sv. Lovrenca (Iglesia de San Lorenzo), zgrajena v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. V lokalnem območju je še več starih samostanov. V enem od njih, v gradu Montearagón, je v kripti grobnica kralja Alfonza I. Aragonskega. Muzej Huesce zaseda stavbo, ki je nekoč pripadala stari univerzi. V enem od njegovih trezorjev leži znameniti ''[[Zvon v Huesci|Zvon Huesce]]'', za katerega pravijo, da je bil zgrajen iz glav upornikov, ki jih je usmrtil aragonski kralj Ramiro II. == Kultura == Huesca avgusta praznuje svoj najpomembnejši letni festival: festival (ali ''fiesta'') San Lorenza (Svetega Lovrenca), domačina iz Huesce, ki je bil mučen leta 268 n. št. Obletnica njegovega mučeništva pade na 10. avgust. Fiesta se začne 9. avgusta in konča 15. Mnogi prebivalci se za čas festivala oblečejo v zeleno in belo. Sv. Lovrenc, rojen v Huesci, je bil diakon v Rimu in mučenik, ki so ga Rimljani po legendi sežgali na rešetki. Rešetka je simbol sv. Lovrenca in jo je mogoče videti na številnih dekorativnih delih v mestu. Vsako poletje od leta 1973 mesto gosti Mednarodni filmski festival v Huesci, mednarodno srečanje, posvečeno kratkim filmom.<ref>{{navedi splet| url =https://www.heraldo.es/noticias/aragon/huesca/2018/03/20/la-academia-cine-premio-pepe-escriche-del-festival-internacional-huesca-1230990-2261127.html| title =La Academia de Cine, premio Pepe Escriche del 46º Festival Internacional de Huesca| date =2018-03-20| publisher = Heraldo| access-date =2025-01-15}}</ref> Je eden od šestih španskih festivalov, ki se kvalificirajo za nagradi Goya in Oskar.<ref>{{navedi splet| url =https://www.heraldo.es/noticias/ocio-cultura/2018/04/05/el-festival-cine-huesca-podra-preclasificar-para-los-oscar-los-documentales-que-presenten-1233546-1361024.html| title =El Festival de Cine de Huesca podrá preclasificar para los Óscar los documentales que se presenten| date =2018-04-05| publisher = Heraldo| access-date =2025-01-14}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Huesca}} {{wikivoyage|Huesca}} *[http://www.huesca.es/ Council of Huesca] {{in lang|es}} *[http://www.huesca-filmfestival.com/ Huesca Film Festival] *[http://www.cdan.es/ CDAN, Centre of Art and Nature] *[http://www.diariodelaltoaragon.es/ Diario Del Alto Aragón] {{in lang|es}} *[http://www.viajesvirtuales.es/2/25/huesca_huesca_huesca_espana_monumentos.html Virtual Tour around Huesca]{{Dead link|date=January 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.excursionesporhuesca.es Excursiones por Huesca] {{in lang|es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aragonija]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] 5fqljs586uxagpgmmevyw4ka7o7hnee 0 459927 6732440 6732002 2026-08-07T19:50:07Z A09 188929 par pp, -copyvio 6732440 wikitext text/x-wiki {{ležeči naslov}} '''''Serbia Strong''''' je srbska vojna pesem iz 90-ih. Znana je tudi kot »''Karadžiću, vodi Srbe svoje''«, »''Remove Kebab''« (slovensko: "Odstrani kebab") in »''Bog je Srbin i on će nas čuvati''« (slovensko: "Bog je Srb in on nas bo čuval"). == Nastanek == Med [[Jugoslovanske vojne|jugoslovanskimi vojnami]] so štirje pripadniki srbskih paravojaških enot – Željko Grmuša (pevec), Novislav Đajić (harmonikar), Nenad Tintor (trobentar) in Slobodan Vrga (pianist) – leta 1993 (ali 1995) napisali pesem, ki bi naj bila uporabljena kot nacionalistična pesem za vzpodbujanje morale srbskih vojakov. Poimenovali so jo "Karadžiću, vodi Srbe svoje". Posneli so jo istega leta skupaj s producentom Nikolo Jorgićem, in sicer na [[Plavno|Plavnem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/region/zeljko-objasnio-kako-je-zaista-nastala-njegova-pesma-uz-koju-je-tarant-pocinio-pokolj-na-novom-zelandu/217132/vest|title=Željko objasnio kako je zaista nastala njegova pesma|date=16. 3. 2019|accessdate=24. 3. 2019|website=alo!|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190316221623/https://www.alo.rs/vesti/region/zeljko-objasnio-kako-je-zaista-nastala-njegova-pesma-uz-koju-je-tarant-pocinio-pokolj-na-novom-zelandu/217132/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=BD1G9BNx3q4|title=Serbia Strong - istorija|date=14. 7. 2018|accessdate=24. 3. 2019|publisher=Slobodan Vrga|website=|last=|first=}}</ref> Pesem je predana srbskim vojakom in takratnem predsedniku Republike Srpske, [[Radovan Karadžić|Radovanu Karadžiću]]. Govori tudi o tem, da naj se hrvaški vojaki ("ustaše") in bošnjaki ("Turki"), umaknejo, saj jih bodo Srbi skupaj s Karadžićem pokončali.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/03/zealand-mosque-gunman-inspired-serb-nationalism-190315141305756.html|title=Mosque shooter brandished material glorifying Serb nationalism|date=15. 3. 2019|accessdate=25. 3. 2019}}</ref> Po vojni so kaseto našli hrvaški vojaki. Vzeli so jo in poslali v arhive hrvaškega TV kanala, OtvorenaTV (sedaj znan kot Jabuka TV). OTV so v letih 2006, 2007 in 2008 organizirali tekmovanje srbskih vojnih pesmi – Četnovizijo (Četniška Evrovizija), v kateri so Serbia Strong uporabili kot intermezzo. 3. avgusta 2008 je Pavle Vranjičan, urednik OTV, na svoj [[YouTube]] kanal, ARHIVIST, objavil [[Satira (način pisanja, uprizarjanja in imitiranja)|satirično]] in provokativno različico videospota, posvečeno začetku sojenja [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]]. Na začetku videa je viden del intervjuja z Nikolo Jorgičem, "Joja, iz Doboja", in sicer del, ko reče "Citiram riječi Karadžića: Bog je Srbin i on će nas čuvati" (Slovensko: "Citiram Karadžića: Bog je Srb in on nas bo čuval"). V tej različici so vključeni tudi posnetki muslimanskih zapornikov v srbskih vojnih taboriščih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/national/religion/mosque-killers-rifles-bore-white-supremacist-references/2019/03/15/99fc0346-4720-11e9-94ab-d2dda3c0df52_story.html?utm_term=.70ba8d448f67|title=Mosque shooter brandished white supremacist iconography|date=15. 3. 2019|accessdate=24. 3. 2019|publisher=The Washington Post|last=Gambrell|first=Jon|website=}}</ref> == Uporaba == Leta 2010 je [[Severna Makedonija|makedonski]] uporabnik Krautchana po imenu "Sergej" objavil video imenovan "Tupac Serbia". V videu je uporabil del 2006 Četnovizije skupaj s satirično copypasto. Po tej objavi je "Remove Kebab" - instrumentalni del pesmi Serbia Strong - postal meme. Đajić je postal izredno popularen na [[4chan|4chanu]], poimenovali so ga "Dat Face Soldier" (slovensko: "vojak s tem obrazom"). Julija 2018 je pianist Slobodan Vrga odkril neizmerno popularnost (in neznanje o zgodovini) njegove pesmi ter se odločil, da bo vse razložil. Na YouTube je objavil video, v opis pa je napisal zgodovino pesmi. == Igralci sedaj == Novislav Đajić je bil zaradi umora 14 ljudi med vojno obsojen na zapor petih let v Nemčiji, nakar je bil [[Deportacija|deportiran]] v drugo državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2007&mm=07&dd=12&nav_id=42390|title=Strasbourg upholds term for Bosnian Serb|date=12. 7. 2007|accessdate=25. 3. 2019|website=b92}}</ref> (Slobodan Vrga trdi, da "to Novislav harmonikaš, tisto je drugi.") Nikolo Jorgića so obsodili na doživljenjski zapor zaradi bosanskega genocida, umrl je leta 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.preventgenocide.org/punish/GermanFederalCourt.htm|title=Federal High Court makes basic ruling on genocide|date=30. 4. 1999|accessdate=25. 3. 2019}}</ref> Željko Grmuša, Slobodan Vrga in Nenad Tintor so še živi in svobodni. == Streljanja v Christchurchu == Brenton Tarrant, strelec v napadih na [[Džamija|džamije]] v [[Christchurch|Christchurchu]], je imel frazo "Remove Kebab" napisano na enem od svojih orožij. V manifestu samega sebe imenuje "kebab removalist", v avtu je pa tudi predvajal celotno pesem. Po streljanju je bilo veliko videoposnetkov odstranjenih iz YouTuba, vključno z videi, ki so imeli preko milijon ogledov, nakar so jih uporabniki ponovno objavili z namenom "protestiranja proti cenzuri".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/christchurch-attacks-yugoslavia-tarrant-inspiration-suspect-new-zealand/29823655.html|title=Suspect Took Inspiration From Former Yugoslavia's Ethnically Fueled Wars|date=15. 3. 2019|accessdate=24. 3. 2019|website=RadioFreeEurope Liberty|last=Coalson|first=Robert|publisher=}}</ref> Po napadih je Željko Grmuša, pevec pesmi, v intervjuju dejal: "Grozno je to, kar se je zgodilo na Novi Zelandiji, seveda obsojam dejanje in žal mi je za vse nedolžne žrtve; toda on se je odločil ubijati in to bi naredil ne glede na to, katero pesem bi poslušal."<ref>{{Navedi splet|url=https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/autor-pjesme-koju-je-napadac-slusao-prije-pokolja-zeljko-grmusa-bojim-se-za-svoju-sigurnost---553265.html|title=Autor pjesme koju je napadač slušao prije pokolja: "Kakve veze pjesma ima s terorističkim napadom?"|date=16. 3. 2019|accessdate=24. 3. 2019|website=DNEVNIK.hr|publisher=|last=|first=}}</ref> Slobodan Vrga se je tudi odzval na napade: "Ne strinjam se s tem napadom ali s katerimkoli drugim napadom na nacijo ali osebo. Mogoče te pesmi ni poslušal morilec, temveč je bil umetno ustvarjen negativen scenarij proti Srbom. Vsi vemo, kateri religiji pripada največ teroristov." == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi leta 1993]] nlnks19ptdod8dwh55mnnk11u2ey0x9 0 464082 6732330 6109219 2026-08-07T16:23:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732330 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | image = Deroceras reticulatum.JPG | image_caption = | status = | status_ref = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Mollusca]] (mehkužci) | classis = [[Gastropoda]] (polži) | unranked_superfamilia = clade [[Heterobranchia]]<br/>clade [[Euthyneura]]<br/>clade [[Panpulmonata]]<br/>clade [[Eupulmonata]]<br/>clade [[Stylommatophora]]<br/>informal group [[Sigmurethra]]<br/>clade [[limacoid clade]] | superfamilia = [[Limacoidea]] | familia = [[Agriolimacidae]] | genus = ''[[Deroceras]]'' | species = '''''D. reticulatum''''' | binomial = ''Deroceras reticulatum'' | binomial_authority = ([[Otto Friedrich Müller|O. F. Müller]], 1774)<ref>[[Otto Friedrich Müller|Müller O. F.]] (1774). ''Vermivm terrestrium et fluviatilium, seu animalium infusoriorum, helminthicorum, et testaceorum, non marinorum, succincta historia. Volumen alterum.'' pp. I-XXXVI [= 1-36], 1-214, [1-10]. Havniae & Lipsiae. (Heineck & Faber).</ref> | synonyms_ref = <ref name="AB">{{navedi splet |url=http://www.animalbase.uni-goettingen.de/zooweb/servlet/AnimalBase/home/species?id=694 |title=Species summary for ''Deroceras reticulatum'' |work=[[AnimalBase]] |date=2010-08-29 |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2019-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190729071950/http://www.animalbase.uni-goettingen.de/zooweb/servlet/AnimalBase/home/species%3Fid%3D694 |url-status=dead }}</ref> | synonyms = ''Limax reticulatus'' Müller, 1774 }} '''Mrežasti slinar''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Deroceras reticulatum''''') je vrsta [[polži|polžev]] slinarjev, ki izvira iz Evrope, kasneje pa je bila razširjena po celem svetu. == Opis == Odrasli polži dosežejo dolžino med 40 in 60 mm, odvisno od okolja.<ref name="AB"/> V eni noči lahko premagajo razdaljo približno 12,2 m.<ref name="oregonstate">{{navedi splet |url=http://oregonstate.edu/Dept/nurspest/slugs.htm |work=Pacific Northwest Nursery IPM |title=Snails/Slugs |publisher=Oregon State University |date=2005-07-29 |accessdate=2019-07-30 |archive-date=2019-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190725222345/http://oregonstate.edu/dept/nurspest/slugs.htm |url-status=dead }}</ref> Običajno živijo eno leto in poginejo ob prvi zmrzali. Običajno prezimijo jajčeca, redkeje tudi mladi primerki.<ref name="AB"/> == Sklici == {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q1502135}} {{mollusc-stub}} [[Kategorija:Slinarji]] [[Kategorija:Favna Evrope]] [[Kategorija:Favna Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1774]] k5w4uk65v5xl9eqein73eb5vammriqs 0 465749 6732175 6712693 2026-08-07T12:21:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Drežnica | image = | caption = | headquarters = Drežnica 35<br> 5222 Kobarid | parish_church = [[cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] | dedication = [[Srce Jezusovo]] | established = | first_mentioned = | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Drežnica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]] s sedežem v [[Drežnica|Drežnici]]. Zajema vasi prebivalce vasi [[Drežnica]], [[Drežniške Ravne]], [[Koseč]], [[Magozd]] in [[Jezerca]]. Župnijo vodi župnik [[Janez Jurij Arnež]].<ref>{{navedi splet |title=Znane so premestitve duhovnikov v koprski škofiji |url=https://si.aleteia.org/2026/07/13/znane-so-premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji/ |accessdate=7. avgust 2026 |website=Aleteia}}</ref> == Sakralni objekti == Župnija ima v lasti štiri sakralne objekte - župnijsko cerkev in 3 aktivne podružnice. {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Drežnica church (2).jpg|150px]] | [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Drežnica]] |- | 2. | | [[Slika:Dreznica (15290301306).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Matija, Drežniške Ravne|cerkev sv. Matije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Drežniške Ravne]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361729|150px}} | [[Cerkev Sv. Justa, Koseč|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Koseč]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361691|150px}} | [[Cerkev sv. Ane, Magozd|cerkev sv. Ane]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Magozd]] |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Drežnica]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Drežnica]] [[Kategorija:Drežnica]] {{Škofija Koper}} 88l3ywbwi9infipoercbu7b78xh92de 10 465877 6732476 5215640 2026-08-07T21:09:12Z Upwinxp 126544 6732476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{izvorno_ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko_ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{image|}}}{{{slika|}}}|{{{image|{{{slika|}}}}}} }} | image_caption = {{#if: {{{caption|}}}{{{napis|}}}|{{{caption|{{{napis|}}}}}} }} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | motto = {{{geslo|}}} | image_map = {{{zemljevid_slika|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates = {{{koordinate|{{{coordinates|}}}}}} | coordinates_type = region:HR_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = {{{koordinate_ref|}}} | coordinates_region = HR | pushpin_map = {{#if: {{{karta|}}}|{{{karta|}}}|Hrvaška}} | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega na Hrvaškem | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{županija|}}}{{{zupanija|}}}|[[Županije Hrvaške|Županija]] }} | subdivision_name1 = {{{županija|{{{zupanija|}}}}}} | subdivision_type2 = {{#if: {{{občina|}}}{{{obcina|}}}|[[Občine Hrvaške|Občina]] }} | subdivision_name2 = {{{občina|{{{obcina|}}}}}} | subdivision_type3 = {{#if: {{{mesto|}}}|[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] }} | subdivision_name3 = {{{mesto}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{mestne_pravice|}}}|Mestne pravice }} | established_date2 = {{{mestne_pravice|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{površina|{{{povrsina|}}}}}} | area_footnotes = {{{površina_ref|{{{povrsina_ref|}}}}}} | population_total = {{{prebivalstvo|}}} | population_footnotes = {{{prebivalstvo_ref|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}} | population_as_of = {{{prebivalstvo_od|{{{prebivalstvo_leto|}}}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{površina|}}}{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{{demonim|}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvišja_točka|{{{najvisja_tocka|}}}}}} | postal_code_type = [[Seznam poštnih številk na Hrvaškem|Poštna številka]] | postal_code = {{{poštna|{{{postna|}}}}}} {{#if:{{{pošta|}}}{{{posta|}}}|{{{pošta|}}}{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna_skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Hrvaške|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} | website = {{{spletna_stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}{{#if:{{{geopedia|}}} |, [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia.si]}}{{#if:{{{NVatlas|}}} |, [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}{{#if:{{{osm|}}} |, {{{osm}}} }} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} | footnotes = {{#if:{{{prebivalstvo_footnotes|}}}{{{prebivalstvo_ref|}}}||<small>Vir: [[Predloga:Infopolje Naselje na Hrvaškem/prebivalstvo|Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške]] (kjer ni drugače navedeno).</small><br>}}{{{footnotes|}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, zemljevid --> }}{{ns0|{{#if:{{{koordinate|}}}{{{zemljevid|}}}|[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|K]]}}<!-- {{#if:{{{latd|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}} {{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}-->{{#if:{{{image|}}}{{{slika|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih brez slike]]}} }}{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}} | 0 | [[Kategorija:Naselja na Hrvaškem brez stalnih prebivalcev]] | }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> dzz9xzhoadotm38kw0bmdhqlzhirmdz 6732486 6732476 2026-08-07T21:22:31Z Upwinxp 126544 6732486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{izvorno_ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko_ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{image|}}}{{{slika|}}}|{{{image|{{{slika|}}}}}} }} | image_caption = {{#if: {{{caption|}}}{{{napis|}}}|{{{caption|{{{napis|}}}}}} }} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | motto = {{{geslo|}}} | image_map = {{{zemljevid_slika|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates = {{{koordinate|{{{coordinates|}}}}}} | coordinates_type = region:HR_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline,title}}} | coordinates_footnotes = {{{koordinate_ref|}}} | coordinates_region = HR | pushpin_map = {{#if: {{{karta|}}}|{{{karta|}}}|Hrvaška}} | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = {{#if: {{{karta|}}}||Geografska lega na Hrvaškem}} | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{županija|}}}{{{zupanija|}}}|[[Županije Hrvaške|Županija]] }} | subdivision_name1 = {{{županija|{{{zupanija|}}}}}} | subdivision_type2 = {{#if: {{{občina|}}}{{{obcina|}}}|[[Občine Hrvaške|Občina]] }} | subdivision_name2 = {{{občina|{{{obcina|}}}}}} | subdivision_type3 = {{#if: {{{mesto|}}}|[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] }} | subdivision_name3 = {{{mesto}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{mestne_pravice|}}}|Mestne pravice }} | established_date2 = {{{mestne_pravice|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{površina|{{{povrsina|}}}}}} | area_footnotes = {{{površina_ref|{{{povrsina_ref|}}}}}} | population_total = {{{prebivalstvo|}}} | population_footnotes = {{{prebivalstvo_ref|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}} | population_as_of = {{{prebivalstvo_od|{{{prebivalstvo_leto|}}}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{površina|}}}{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{{demonim|}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvišja_točka|{{{najvisja_tocka|}}}}}} | postal_code_type = [[Seznam poštnih številk na Hrvaškem|Poštna številka]] | postal_code = {{{poštna|{{{postna|}}}}}} {{#if:{{{pošta|}}}{{{posta|}}}|{{{pošta|}}}{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna_skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Hrvaške|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} | website = {{{spletna_stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}{{#if:{{{geopedia|}}} |, [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia.si]}}{{#if:{{{NVatlas|}}} |, [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}{{#if:{{{osm|}}} |, {{{osm}}} }} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} | footnotes = {{#if:{{{prebivalstvo_footnotes|}}}{{{prebivalstvo_ref|}}}||<small>Vir: [[Predloga:Infopolje Naselje na Hrvaškem/prebivalstvo|Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške]] (kjer ni drugače navedeno).</small><br>}}{{{footnotes|}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, zemljevid --> }}{{ns0|{{#if:{{{koordinate|}}}{{{zemljevid|}}}|[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|K]]}}<!-- {{#if:{{{latd|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}} {{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}-->{{#if:{{{image|}}}{{{slika|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih brez slike]]}} }}{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}} | 0 | [[Kategorija:Naselja na Hrvaškem brez stalnih prebivalcev]] | }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> b8fz4vvbnfnau9lg99p1sgewsgbswh0 6732492 6732486 2026-08-07T21:27:44Z Upwinxp 126544 6732492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{izvorno_ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko_ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{image|}}}{{{slika|}}}|{{{image|{{{slika|}}}}}} }} | image_caption = {{#if: {{{caption|}}}{{{napis|}}}|{{{caption|{{{napis|}}}}}} }} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | motto = {{{geslo|}}} | image_map = {{{zemljevid_slika|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates = {{{koordinate|{{{coordinates|}}}}}} | coordinates_type = region:HR_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline,title}}} | coordinates_footnotes = {{{koordinate_ref|}}} | coordinates_region = HR | pushpin_map = {{#if: {{{zemljevid|}}}|{{{zemljevid|}}}|Hrvaška}} | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = {{#if: {{{zemljevid|}}}||Geografska lega na Hrvaškem}} | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{županija|}}}{{{zupanija|}}}|[[Županije Hrvaške|Županija]] }} | subdivision_name1 = {{{županija|{{{zupanija|}}}}}} | subdivision_type2 = {{#if: {{{občina|}}}{{{obcina|}}}|[[Občine Hrvaške|Občina]] }} | subdivision_name2 = {{{občina|{{{obcina|}}}}}} | subdivision_type3 = {{#if: {{{mesto|}}}|[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] }} | subdivision_name3 = {{{mesto}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{mestne_pravice|}}}|Mestne pravice }} | established_date2 = {{{mestne_pravice|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{površina|{{{povrsina|}}}}}} | area_footnotes = {{{površina_ref|{{{povrsina_ref|}}}}}} | population_total = {{{prebivalstvo|}}} | population_footnotes = {{{prebivalstvo_ref|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}} | population_as_of = {{{prebivalstvo_od|{{{prebivalstvo_leto|}}}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{površina|}}}{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{{demonim|}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvišja_točka|{{{najvisja_tocka|}}}}}} | postal_code_type = [[Seznam poštnih številk na Hrvaškem|Poštna številka]] | postal_code = {{{poštna|{{{postna|}}}}}} {{#if:{{{pošta|}}}{{{posta|}}}|{{{pošta|}}}{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna_skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Hrvaške|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} | website = {{{spletna_stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}{{#if:{{{geopedia|}}} |, [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia.si]}}{{#if:{{{NVatlas|}}} |, [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}{{#if:{{{osm|}}} |, {{{osm}}} }} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} | footnotes = {{#if:{{{prebivalstvo_footnotes|}}}{{{prebivalstvo_ref|}}}||<small>Vir: [[Predloga:Infopolje Naselje na Hrvaškem/prebivalstvo|Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške]] (kjer ni drugače navedeno).</small><br>}}{{{footnotes|}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, zemljevid --> }}{{ns0|{{#if:{{{koordinate|}}}{{{zemljevid|}}}|[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|K]]}}<!-- {{#if:{{{latd|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}} {{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}-->{{#if:{{{image|}}}{{{slika|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih brez slike]]}} }}{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}} | 0 | [[Kategorija:Naselja na Hrvaškem brez stalnih prebivalcev]] | }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> arvuuayffv997ej83b2xqnw4m9sflxr 6732495 6732492 2026-08-07T21:29:59Z Upwinxp 126544 6732495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{izvorno_ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko_ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{image|}}}{{{slika|}}}|{{{image|{{{slika|}}}}}} }} | image_caption = {{#if: {{{caption|}}}{{{napis|}}}|{{{caption|{{{napis|}}}}}} }} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | motto = {{{geslo|}}} | image_map = {{{zemljevid_slika|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates = {{{koordinate|{{{coordinates|}}}}}} | coordinates_type = region:HR_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline,title}}} | coordinates_footnotes = {{{koordinate_ref|}}} | coordinates_region = HR | pushpin_map = {{#if: {{{zemljevid|}}}|{{{zemljevid|}}}|Hrvaška}} | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = {{#if: {{{zemljevid|}}}||Geografska lega na Hrvaškem}} | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{županija|}}}{{{zupanija|}}}|[[Županije Hrvaške|Županija]] }} | subdivision_name1 = {{{županija|{{{zupanija|}}}}}} | subdivision_type2 = {{#if: {{{občina|}}}{{{obcina|}}}|[[Občine Hrvaške|Občina]] }} | subdivision_name2 = {{{občina|{{{obcina|}}}}}} | subdivision_type3 = {{#if: {{{mesto|}}}|[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] }} | subdivision_name3 = {{{mesto}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{mestne_pravice|}}}|Mestne pravice }} | established_date2 = {{{mestne_pravice|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{površina|{{{povrsina|}}}}}} | area_footnotes = {{{površina_ref|{{{povrsina_ref|}}}}}} | population_total = {{{prebivalstvo|}}} | population_footnotes = {{{prebivalstvo_ref|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}} | population_as_of = {{{prebivalstvo_od|{{{prebivalstvo_leto|}}}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{površina|}}}{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{{demonim|}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvišja_točka|{{{najvisja_tocka|}}}}}} | postal_code_type = [[Seznam poštnih številk na Hrvaškem|Poštna številka]] | postal_code = {{{poštna|{{{postna|}}}}}} {{#if:{{{pošta|}}}{{{posta|}}}|{{{pošta|}}}{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna_skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Hrvaške|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} | website = {{{spletna_stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{#if: {{{najdisi|}}}|[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|}}}&tab=maps Najdi.si]}}{{#if:{{{geopedia|}}} |, [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia.si]}}{{#if:{{{NVatlas|}}} |, [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}{{#if:{{{osm|}}} |, {{{osm}}} }} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} | footnotes = {{#if:{{{prebivalstvo_footnotes|}}}{{{prebivalstvo_ref|}}}||<small>Vir: [[Predloga:Infopolje Naselje na Hrvaškem/prebivalstvo|Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške]] (kjer ni drugače navedeno).</small><br>}}{{{footnotes|}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, zemljevid --> }}{{ns0|{{#if:{{{koordinate|}}}|[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|K]]}}<!-- {{#if:{{{latd|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}} {{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}-->{{#if:{{{image|}}}{{{slika|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o hrvaških naseljih brez slike]]}} }}{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}} | 0 | [[Kategorija:Naselja na Hrvaškem brez stalnih prebivalcev]] | }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> 0ja1frxoynxoepmgg1oqoe56c0jq3cb 10 465879 6732474 5186697 2026-08-07T21:07:03Z Upwinxp 126544 6732474 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |pushpin_map=Krk |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} qh2bcevt91o317tk8gzzq68niy9fyuv 6732475 6732474 2026-08-07T21:08:50Z Upwinxp 126544 6732475 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |karta=Krk |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} 5lm04slpku6uw4acoo68epr533o248i 6732477 6732475 2026-08-07T21:09:37Z Upwinxp 126544 6732477 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} {{Testcase table |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |karta=Krk |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} j2sqlr5mv643dxx65rm9fvfzli0ia7k 6732481 6732477 2026-08-07T21:16:14Z Upwinxp 126544 6732481 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} {{Testcase table |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |koordinate={{koord|45|1|34|N|14|34|32|E|type:city(3935)|display=inline,title}} |karta=Hrvaška Krk |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} {{Testcase table |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |koordinate={{koord|45|1|34|N|14|34|32|E|type:city(3935)|display=inline}} |karta=Hrvaška#Krk |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} fxatrw6picnubacehye5evvpcb06q53 6732493 6732481 2026-08-07T21:28:13Z Upwinxp 126544 6732493 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} {{Testcase table |ime=Krk |vrsta=[[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |slika=Krk krk.jpg |napis= |koordinate={{koord|45|1|34|N|14|34|32|E|type:city(3935)|display=inline,title}} |zemljevid=Hrvaška Krk |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=Krk |obcina= |prebivalstvo=3935 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=24 |postna=51500 |posta=Krk }} {{Testcase table |ime=Vrbnik |slika=Vrbnik krk croatia.jpg |napis= |koordinate={{koord|45|4|33|N|14|40|21|E|type:city(887)|display=inline}} |zemljevid=Hrvaška#Krk |zemljevid_napis=Lega na Hrvaškem#Lega na otoku Krku |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |obcina=[[Občina Vrbnik|Vrbnik]] |prebivalstvo=887 |prebivalstvo_od=2021 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |nadmorska=40 |postna=51516 |posta=Vrbnik }} e5srwls02j4wbtv0u6x8vfvsznl3jz7 0 467390 6732524 6697597 2026-08-07T23:03:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-kanal |name = Nova24TV (televizija) |logofile= |launch = 1. marec 2016 |owner = NovaTV24.si, d. d., Nova hiša d.o.o.<ref>{{Cite|url=https://www.mojedelo.com/podjetje/nova-hisa-d-o-o-24878|title=Nova hiša d.o.o.|website=www.mojedelo.com|access-date=2017-01-29}}</ref><ref>{{Cite|url=http://www.bizi.si/NTV24-SI-D-D/|title=NovaTV24.si, informativna televizija, d.d.|website=bizi.si|access-date=2017-01-29}}</ref> |slogan = ''Prvi v službi resnice'' |country = [[Slovenija]] |language = [[slovenščina]] |broadcast area = [[Slovenija]] |headquarters = Štihova ulica 7<br>1000 [[Ljubljana]] |sister names = }} {{Infopolje Spletišče | name = Nova24TV (spletni portal) | logo = | type = Politika<br>Novice in mnenje<br>Tabloid | language = [[slovenščina]], [[angleščina]] | owner = NovaTV24.si, d. d., Nova hiša d.o.o. | editor = [[Marko Puš]] | launch_date = 15. oktober 2015 | url = [http://nova24tv.si nova24tv.si] }} '''Nova24TV''' je slovenska konservativna medijska hiša,<ref name=":8">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|last=Kingsley|first=Patrick|date=2018-06-04|work=The New York Times|access-date=2018-10-07|language=en}}</ref> ki upravlja istoimensko informativno televizijsko postajo in novičarski spletni portal.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042727224/Slovenija/napovedi-se-niso-uresnicile-nova24tv-bo-na-sporedu-sele-januarja|title=Napovedi se niso uresničile: Nova24TV bo na sporedu šele januarja|last=Petkovič|first=Blaž|date=2015-12-24|website=dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201042926/https://www.dnevnik.si/1042727224/Slovenija/napovedi-se-niso-uresnicile-nova24tv-bo-na-sporedu-sele-januarja|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042717276/Slovenija/jansevi-neuspesno-trkajo-na-vrata-radijskih-postaj|title=Medijski projekt: Janševi neuspešno trkajo na vrata radijskih postaj|last=Petkovič|first=Blaž|date=2015-07-22|website=dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201033621/https://www.dnevnik.si/1042717276/Slovenija/jansevi-neuspesno-trkajo-na-vrata-radijskih-postaj|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":7">{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/sds-ustanavlja-svoje-medije-clanek-251026|title=SDS s svojo televizijo, radijem in portalom|last=|first=|date=2015-05-30|work=Žurnal24|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/vstopnica-za-medij-po-volji-sds-do-50-000-evrov.html|title=Vstopnica za medij po volji SDS do 50.000 evrov|last=Potič|first=Zoran|date=2015-06-19|work=Delo|access-date=2018-10-07|language=sl-si|archive-date=2018-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20181008023328/https://www.delo.si/novice/politika/vstopnica-za-medij-po-volji-sds-do-50-000-evrov.html|url-status=dead}}</ref> Nova24TV opisuje svoje poslanstvo kot alternativen medijski glas, ki bo odražal vrednote evropske desnice.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-danes-ustanovila-medijsko-hiso.html|title=SDS danes ustanovila medijsko hišo|last=|first=|date=2015-07-07|work=Delo|access-date=2017-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150730214341/http://www.delo.si/novice/politika/sds-danes-ustanovila-medijsko-hiso.html|archive-date=2015-07-30|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ustanovljena-nova-24-ki-bo-sledila-vrednotam-evropske-desnice-252963|title=Ustanovljena Nova 24, ki bo sledila vrednotam evropske desnice|last=|first=|date=2015-07-07|work=Žurnal24|access-date=2018-10-07|language=sl}}</ref> ''The New York Times'' in ''Foreign Policy'' sta Novo24TV označila za skrajno desno medijsko organizacijo.<ref>{{navedi novice|title=Wielding Twitter, Europe’s ‘Marshal Twito’ Takes Aim at the Media|url=https://www.nytimes.com/2021/06/16/world/europe/slovenia-jansa-press-freedom-twitter.html|work=The New York Times|date=2021-06-16|access-date=2021-06-24|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew|last=Higgins}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-16|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref> Nova24TV velja za medij, blizu [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]].<ref name=":25">{{Navedi splet|title=NPU preiskuje financiranje medijev blizu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042922014|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-15|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415183929/https://www.dnevnik.si/1042922014|url-status=dead}}</ref> Novo24TV so ustanovili člani in podporniki te stranke.<ref name=":8" /><ref name=":14">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042719606/Slovenija/med-ustanovitelji-janseve-medijske-hise-dve-tretjini-poslancev-sds|title=Med ustanovitelji Janševe medijske hiše dve tretjini poslancev SDS|work=Dnevnik|access-date=2018-10-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/novi-mediji-so-povsem-last-sds.html|title=Novi mediji so povsem last SDS|last=Potič|first=Zoran|date=2015-08-25|work=Delo|access-date=2018-10-07|language=sl-si|archive-date=2019-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191014072115/https://www.delo.si/novice/politika/novi-mediji-so-povsem-last-sds.html|url-status=dead}}</ref> Trenutni odgovorni urednik informativnega programa Nove24TV je Aleksander Rant, odgovorni urednik spletnega portala je Marko Puš, direktor pa [[Boris Tomašič]]. Nova24TV prejema precejšen del prihodkov iz oglaševanja podjetij, ki so v večinski ali delni državni lasti.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Podjetja, ki z oglasi financirajo medije s sovražno vsebino, v veliki meri državna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podjetja-ki-z-oglasi-financirajo-medije-s-sovrazno-vsebino-v-veliki-meri-drzavna/469472|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-25|language=sl}}</ref> Do prve polovice leta 2020 je Nova24TV prejela tudi prek 120.000 € javnih sredstev.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Nova24TV in Nova24TV.si prejeli več kot 120.000 evrov javnega denarja|url=https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/nova24tv-in-nova24tvsi-prejeli-vec-kot-120000-evrov-javnega-denarja|website=Oštro|accessdate=2020-06-25|language=sl-SI}}</ref> Novo24TV so finančno podprla madžarska podjetja v lasti podjetnikov iz krogov madžarskega predsednika vlade [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]].<ref>{{navedi splet|title=Večer - Janša odslej s tedensko pogovorno oddajo na zasebni televiziji, k ogledu vabijo tudi preko uradnih vladnih profilov|url=https://www.vecer.com/jansa-odslej-s-tedensko-pogovorno-oddajo-na-zasebni-televiziji-k-ogledu-vabijo-tudi-preko-uradnih-vladnih-profilov-10171620|website=www.vecer.com|date=2020-05-18|access-date=2020-06-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Koliko Janšo stane, da zaobide kritične glasove?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ec3cef6c5de5/koliko-janso-stane-da-zaobide-kriticne-glasove|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-06-30|language=sl}}</ref> [[Janez Janša]] – sicer soustanovitelj in solastnik Nove24TV<ref name=":18">{{navedi splet|title=Med ustanovitelji Janševe medijske hiše dve tretjini poslancev SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042719606|website=Dnevnik|access-date=2020-06-09|archive-date=2021-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126202623/https://www.dnevnik.si/1042719606|url-status=dead}}</ref> – je kmalu po prevzemu funkcije predsednika vlade leta 2020 pričel redno gostovati v tedenski pogovorni oddaji na televizijski postaji Nova24TV.<ref name=":19">{{navedi splet|title=Večer - Janša odslej s tedensko pogovorno oddajo na zasebni televiziji, k ogledu vabijo tudi preko uradnih vladnih profilov|url=https://www.vecer.com/jansa-odslej-s-tedensko-pogovorno-oddajo-na-zasebni-televiziji-k-ogledu-vabijo-tudi-preko-uradnih-vladnih-profilov-10171620|website=www.vecer.com|date=2020-05-18|access-date=2020-06-09|language=sl-si}}</ref> == Pregled == Odgovorni urednik informativnega programa Nova24TV je Aleksander Rant,<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik Rant si želi, da bi Tanja Fajon še kdaj prišla v studio Nova24TV {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/odgovorni-urednik-rant-da-nasa-televizijska-hisa-problematizira-nekatere-poteze-stranke-sd-je-v-pluralnem-medijskem-prostoru-pricakovano-nikakor-pa-ne-sovrazno/|date=2021-02-27|accessdate=2021-09-04|language=sl-SI}}</ref> urednik spletnega portala Marko Puš, direktor pa Boris Tomašič.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Nova24TV {{!}} Prvi v službi resnice.|url=https://nova24tv.si/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> Pretekli odgovorni uredniki so bili [[Uroš Urbanija]],<ref>{{Navedi splet|title=mag. Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/mag-uros-urbanija-direktor-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-01-21|language=sl|archive-date=2021-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210120223712/https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/mag-uros-urbanija-direktor-urada-vlade-za-komuniciranje/|url-status=dead}}</ref> [[Miro Petek]],<ref>{{Navedi splet|title=Novinarsko častno razsodišče obsodilo novinarje medijev Nova24TV in Demokracija|url=http://www.mladina.si/183310/novinarsko-castno-razsodisce-obsodilo-novinarje-medijev-nova24tv-in-demokracija/|website=Mladina.si|accessdate=2021-01-21}}</ref> Jože Biščak<ref>{{Navedi splet|title=Mediji SDS (1. del): strankarski prevzem tednika Demokracija • Pod črto|url=https://podcrto.si/mediji-sds-1-del-strankarski-prevzem-tednika-demokracija/|website=Pod črto|date=2019-11-03|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> in Boris Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik enega najbolj branih portalov ta hip: "Napadajo nas, ker smo razbili medijski monopol." {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/odgovorni-urednik-najbolj-branega-portala-ta-hip/|date=2020-03-14|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> Bivša direktorja sta [[Aleš Hojs]]<ref>{{Navedi splet|title=Odstopila notranji minister Hojs in direktor policije Travner|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstopila-notranji-minister-hojs-in-direktor-policije-travner/528873|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> in Damjan Damjanovič.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada podaljšala mandat Damjanu Damjanoviču|url=https://www.mladina.si/205658/vlada-podaljsala-mandat-damjanu-damjanovicu/|website=Mladina.si|accessdate=2021-03-10}}</ref> Po lastnih navedbah iz leta 2019 je bil portal Nova24TV 5. najbolj obiskano spletno mesto v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Nočna mora režima se je uresničila: Spletni portal Nova24TV je postal najbolj bran novičarski portal v Sloveniji! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/nocna-mora-rezima-se-je-uresnicila-spletni-portal-nova24tv-je-postal-najbolj-bran-novicarski-portal-v-sloveniji/|date=2019-10-12|accessdate=2021-03-10|language=sl-SI}}</ref> Objave portala Nova24TV so bile po navedbah iz leta 2021 zdaleč najbolj deljene vsebine kateregakoli slovenskega medija na Twitterju, po drugi strani pa je prispevke portala delilo sorazmerno majhno število uporabnikov, zaradi česar je prišlo do ugibanj, da bi lahko bili za promocijo vsebin portala odgovorni zelo dejavni lažni profili.<ref>{{Navedi splet|title=Lažni profili na Twitterju|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174758398|website=RTV 4D|accessdate=2021-03-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Astroturfing (3. del): sovraštvo pod taktirko politikov in mnenjskih voditeljev SDS • Pod črto|url=https://podcrto.si/astroturfing-3-del-sovrastvo-pod-taktirko-politikov-in-mnenjskih-voditeljev-sds/|website=Pod črto|date=2021-02-17|accessdate=2021-03-10|language=sl-SI}}</ref> Gledanost televizijskih kanalov Nova24TV je običajno manjša od 1 %; zaradi nizkega dosega gledalcev nacionalne meritve gledanosti TV kanalov Nove24TV ne rangirajo.<ref>{{Navedi novice|title=Populist Leaders in Eastern Europe Run Into a Little Problem: Unpopularity|url=https://www.nytimes.com/2021/06/21/world/europe/eastern-europe-populist-leaders-unpopular.html|work=The New York Times|date=2021-06-21|accessdate=2021-06-24|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew|last=Higgins}}</ref> == Korporativni profil == === Korporativna zgodovina === Podjetje je ob ustanovitvi s težavo zagotavljalo finančna sredstva, potrebna za obratovanje. Začetni kapital, zbran s prodajo delnic individualnim vlagateljem, naj bi zadostoval za dve leti neprekinjenega delovanja, a je podjetje potrebovalo dodatna sredstva že ob koncu poletja 2016, manj kot leto od pričetka obratovanja. Predsednik upravnega odbora [[Aleš Hojs]] je v odzivu na finančne težave naznanil, da podjetje ne bo poskušalo zagotoviti dodatnih sredstev z nadaljnjo prodajo delnic, temveč z iskanjem strateškega partnerja, najraje evropskega podjetja z izkušnjami upravljanja z medijskimi družbami. Hojs je prav tako zatrdil, da bo Nova24TV ostala zvesta načelu, da lastniški delež posameznih delničarjev ne sme presegati 20 % podjetja.<ref>{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042749994/Slovenija/nova24tv-potrebuje-dodaten-denar|title=Nova24TV potrebuje dodaten denar|last=Hreščak|first=Anja|date=2016-08-27|website=dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201033014/https://www.dnevnik.si/1042749994/Slovenija/nova24tv-potrebuje-dodaten-denar|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref> Miro Petek, tedaj odgovorni urednik Nove24TV, naj bi se v tem času v iskanju finančne podpore sestal z italijanskimi medijskimi menedžerji, povezanimi z bivšim italijanskim premierjem [[Silvio Berlusconi|Silviom Berlusconijem]]. Petek ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev glede domnevnih dogovarjanj.<ref name=":5" /> Vodstvo televizijskega programa Nove24TV je pretehtalo tudi prestrukturiranje družbe na način, ki bi omogočal lažji dostop do državnih sredstev (z možnim sofinanciranjem do 50 % stroškov projekta), a bi to hkrati delničarje prikrajšalo za povračilo naložbe.<ref name=":16" /> Leta 2016 so bili med večjimi lastniki Nova24TV: Klavdija Snežič (žena davčnega svetovalca Roka Snežiča, nekdanjega zapornega cimra Janeza Janše) z 8 % lastniškim deležem, podjetje Elektronček (ki je povezano s podjetnikom Jocem Pečečnikom) z 5,2 % lastniškim deležem, direktor Nova24TV Boris Tomašič z 3,12 % lastniškim deležem in skupina [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] (ki je povezana s podjetnikom Stojanom Petričem). Med lastniki so bili tudi vsi poslanci stranke SDS kot tudi več strankarskih funkcionarjev stranke. Pečečnik je glede investicije navedel, da se je za naložbo odločil direktor in solastnik družbe Interblock (hčerinske družbe Elektronček), ki je glede investicije navedel: "[...] za vložek v družbo Nova TV [sem se] odločil, ker menim da v Sloveniji potrebujemo raznolikost medijev in ker verjamem, da [...] zna biti investicija uspešna oziroma lahko [...] pričakujemo dolgoročne donose." Predstavnik podjetja iz skupine Kolektor (slednja obvladuje tudi časopisno podjetje [[Delo (časopis)|Delo]]) z lastniškim deležem v Nova24TV je glede naložbe navedel: "Vložili smo, ker smo videli poslovno priložnost. Mediji se nam zdijo dobra naložba in si tudi obetamo dividendo [...] nima nobene veze z naložbo v Delu, mi smo vlagali povsem nepovezano."<ref>{{Navedi splet|title=(Razkrivamo lastnike Nova24tv) Elektronček: Potrebujemo raznolikost medijev, računamo na dolgoročni donos|url=https://www.finance.si/8842362/(Razkrivamo-lastnike-Nova24tv)-Elektroncek-Potrebujemo-raznolikost-medijev-racunamo-na-dolgorocni-donos?cctest&|website=www.finance.si|accessdate=2021-04-14}}</ref> Na 2. skupščini delničarjev se je začelo spreminjati statut v nepridobitno delovanje (sklep št. 4) <ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/sklic-skupscine-delnicarjev/|title=Nova24TV - Sklic skupščine delničarjev|date=29. 2. 2016|accessdate=21. 9. 2024|website=Sklic skupščine delničarjev|publisher=Nova24TV}}</ref>, s čimer so bile morebitne finančne koristi za delničarje onemogočene. Leta 2019 so se pojavile pritožbe delničarja, da ima z njihovo delnico več stroškov kot koristi. Na portalu Nova24TV so podobnim delničarjem ponudili možnost, da svoje delnice brez stroškov podarijo. <ref>{{Navedi splet|title=Delničar Nove24TV se pritožuje nad visokimi stroški, družba odgovarja: Lahko nam delnice podarite|url=https://vecer.com/slovenija/delnicar-nove24tv-se-pritozuje-nad-visokimi-stroski-druzba-odgovarja-lahko-nam-delnice-podarite-10039440|website=vecer.com|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> Po poročanju Svet24 naj bi kljub obljubam o dobrih plačah do zgodnjega 2017 mnogi zaposleni in sodelavci delali za minimalne plače ali celo prostovoljno in brez plačila.<ref name=":2" /> == Zgodovina == Načrte za ustanovitev medijske družbe je javnosti prvič razkril vodja [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] in nekdanji premier Janez Janša na srečanju strankinih seniorjev sredi leta 2015.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpora-sds-a-novi-medijski-hisi/366354|title=Janša: Podpora SDS-a novi medijski hiši|last=|first=|date=2015-05-30|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2017-01-28|language=sl}}</ref><ref name=":7" /> Kot osrednji del medijske družbe je bila načrtovana televizija, nato pa še vzpostavitev radijske postaje (ki bi oddajala po vsej državi) in spletnega portala (ki bi bil namenjen mlajšemu občinstvu). Pri pogovorih o medijskem projektu je sodeloval tudi voditelj televizijske postaje Top TV Vladimir Vodušek; Top TV bi lahko predstavljala temelje nove televizije.<ref>{{Navedi splet|title=Top TV bi preoblikovali v SDS Fox TV|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/top-tv-bi-preoblikovali-v-sds-fox-tv.html|website=old.delo.si|date=2015-06-02|accessdate=2021-07-23|language=sl-si|first=Zoran Potič, notranja|last=politika}}</ref> Po zagotovitvi zadostnega ustanovitvenega kapitala je bila medijska družba ustanovljena 7. julija 2015.<ref name=":0" /> Vlagatelji so bili sprva posamezniki, predani projektu – večinoma člani SDS in posamezniki, povezani s stranko. Dodatna sredstva so nameravali zbrati s prodajo delnic.<ref name=":4" /> Pričetek obratovanja medijske hiše je bil prežet s težavami. Pričetek oddajanja televizijskega programa je bil sprva načrtovan za december 2015, a je bil nato zaradi težav večkrat preložen.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042723497|title=Snovalci televizije Nova24TV računajo tudi na državno pomoč|website=Dnevnik|access-date=2019-10-14}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /><ref name="zurnal24.si">{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/nova24tv-zacne-oddajati-1-marca-opolnoci-clanek-265591|title=Nova24TV začne oddajati 1. marca opolnoči|last=|first=|date=2016-02-21|work=Žurnal24|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/nova24tv-oddajajo-ze-videli-jih-boste-lahko-ob-desetih-clanek-266090|title=Nova24TV: oddajajo že, videli jih boste lahko ob desetih|last=|first=|date=2016-03-01|work=Žurnal24|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref> Podjetje naj bi se prav tako soočalo z internimi osebnimi konflikti ter pomanjkanjem kompetentnega tehničnega in ostalega osebja, kar naj bi povzročalo tehnične težave.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042731507|title=Projekt Nova24TV: Se je Miro Petek res srečal z Berlusconijevimi?|last=Petkovič|first=Blaž|date=2016-03-09|website=dnevnik.si|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201042815/https://www.dnevnik.si/1042731507|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/589dd4816fa58/kaos-spletke-in-obracuni-na-jansevi-televiziji|title=Kaos, spletke in obračuni na "Janševi televiziji"|last=|first=|date=2017-02-10|work=Svet24.si|access-date=2017-07-11|language=sl-SI|archive-date=2017-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170213193016/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/589dd4816fa58/kaos-spletke-in-obracuni-na-jansevi-televiziji|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042728358/Slovenija/ze-prva-zamenjava-v-vrhu-janseve-televizije-strbenk-namesto-kregarja|title=Že prva zamenjava v vrhu Janševe televizije: Štrbenk namesto Kregarja|last=Petkovič|first=Blaž|last2=Roglič|first2=Meta|date=2016-01-14|website=dnevnik.si|archive-url=https://web.archive.org/web/20181019040903/https://www.dnevnik.si/1042728358/Slovenija/ze-prva-zamenjava-v-vrhu-janseve-televizije-strbenk-namesto-kregarja|archive-date=2018-10-19|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref> Poskus ustanovitve radijske postaje je bil kmalu ovržen; radio je krajši čas oddajal prek spleta in pritegnil le peščico poslušalcev.<ref name=":11" /> Marca 2021 je Nova24TV slovenske osnovne in srednje šole povabila k sodelovanju v tekmovanju iz znanja slovenske zgodovine, ki ga je Nova24TV pripravila v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) (združenje je tako kot Nova24TV povezano z SDS). Pod povabilom, ki je bilo naslovljeno na ravnatelje šol, so bili podpisani poslanka SDS Mojca Škrinjar, notranji minister [[Aleš Hojs]] in direktor Nova24TV Tomašič. Namen tekmovanja je bil tudi spodbujanje domoljublja. Najbolje uvrščeni bi prejeli denarne nagrade, prvoumeščeni pa bi se lahko udeležili tudi izleta v Evropski parlament, kjer bi se srečali z evropskim poslancem stranke SDS in bivšim ministrom za izobraževanje [[Milan Zver|Milanom Zverom]]. Kot pomožno gradivo za tekmovanje so organizatorji navedli tudi knjigo, ki jo je urejal tedanji premier Janez Janša, izdala pa z SDS povezana založba Nova obzorja.<ref>{{Navedi splet|title=Hojs vabi slovenske šole na tekmovanje na SDS-madžarsko TV|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/hojs-vabi-slovenske-solarje-na-tekmovanje-na-madzarsko-tv-863785|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> Aprila 2021 je Twitter novinarjema Nova24TV Luki Peršu in Aleksandru Rantu deaktiviral uporabniška računa.<ref>{{Navedi splet|title=Napad na svobodo medijev: Z dobro usklajeno akcijo utišali dva novinarja Nove24TV! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/napad-na-svobodo-medijev-z-dobro-usklajeno-akcijo-utisali-dva-novinarja-nove24tv/|date=2021-04-28|accessdate=2021-04-29|language=sl-SI|archive-date=2021-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210429050334/https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/napad-na-svobodo-medijev-z-dobro-usklajeno-akcijo-utisali-dva-novinarja-nove24tv/|url-status=dead}}</ref> Telekom Slovenije je v okviru reorganizacije programskih mest v ponudbi TV storitev med prvih 10 programov umestil prvi in drugi program Nova24TV, ki bi tako postala dostopna s klikom na številčnico dalinca. Sočasno sta bila iz deseterice izločena programa Pop TV in Kanal A, ki sta spadala med najbolj gledane v državi. Spremembe naj bi stopile v veljavo maja 2021. Telekom je pojasnil, da gre za optimizacijo kanalov HD in SD ločljivosti.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Telekom s hitre tipke vrgel Pop TV, nanjo uvrstil Novo24 TV|url=https://zurnal24.si/e-life/telekom-s-hitre-tipke-vrgel-pop-tv-nanjo-uvrstil-novo24-tv-365842|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-29|language=sl}}</ref> Ob odločitvi je Telekom vodil bivši poslanec SDS.<ref name=":26" /> Junija 2024 je [[Rusija]] v sklopu 81 drugih evropskih medijev (iz Slovenije še [[Demokracija (revija)|Demokracijo]]) zablokirala dostop do spletne strani Nove24TV. V hiši so odsotnost blokade drugih medijev komentirali kot dokaz, da so za ruske oblasti dovolj naklonjeni [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{Navedi splet|title=Moskva blokirala dostop do Nova24TV in Demokracije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/moskva-blokirala-dostop-do-nova24tv-in-demokracije/|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-25|language=en-AU}}</ref> '''<big>Incidenti</big>''' Avgusta 2020 je [[Anonymous]] na spletu objavil kopijo podatkov iz spletnega strežnika Nove24TV. Med podatki so bili med drugim naslovi spletne pošte in IP naslovi komentatorjev na spletni strani Nove24TV (kar je potencialna kršitev pravil varovanja osebnih podatkov s strani Nova24TV) in seznam administratorjev spletne strani (vred z naslovi njihove spletne pošte in zakodiranimi gesli). Nova24TV je v odzivu zapisala, da ni prišlo do vdora v njihove strežnike, da je Anonymous zgolj pridobil staro varnostno kopijo strežnika in da so objavljeni podatki potvorjeni. Nova24TV je objavljene podatke označila kot "zgolj smeti".<ref>{{navedi splet|date=2020-08-31|title=Vdor v strežnik in objavo zaupnih podatkov Nova24TV zanika, hekerska skupina Anonymous je ukradla zgolj smeti, pravijo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vdor-v-streznik-nova24tv-zanika-hekerska-skupina-anonymous-je-ukradla-zgolj-smeti-pravijo-10214475|access-date=2020-11-16|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Oktobra 2020 je na protivladnem protestu prišlo do fizičnega napada na snemalca Nova24TV. Raper [[Zlatan Čordić]] - Zlatko je snemalcu poskušal iz rok iztrgati kamero. Čordić je nameraval iz kamere izbrisati snemalčev posnetek, saj da mu ni bilo všeč, da ga je snemal snemalec te televizije. Med incidentom je posredovala policija. Čordićevo dejanje so obsodili v Društvu novinarjev Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zlatko-spet-v-elementu-vzel-kamero-snemalcu-nove24tv-video-536809|title=Raper Zlatko vzel kamero snemalcu Nove24TV #foto #video}}</ref> Marca 2021 je neznanec registriral domeno naci.tv, ki je vodila do spletne strani portala Nova24TV (neznanec je prav tako registriral domeno naci.si, ki je vodila do spletne strani stranke SDS). Domena je bila po nekaj dneh umaknjena s strani upravitelja domene.<ref>{{Navedi splet|title=Na spletu sta se pojavili domeni nazi.si in naci.tv: prva vodila na stran SDS, druga na Novo24|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-spletu-sta-se-pojavili-domeni-nazisi-in-nacitv-prva-vodi-na-stran-sds-druga-na-novo24.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-15}}</ref> Maja 2021 je Nova24TV poročala, da je med protivladnimi protesti skupina zamaskiranih in v črno oblečenih oseb na cesti med vožnjo obkrožila in tako blokirala služben avto Nova24TV, v katerem so se nahajali zaposljeni Nova24TV; eden izmed njih se je usedel na pokrov avtomobila in po pokrovu poskušal poskakovati, durgi pa naj bi tolkli po veterobranskih steklih in brcali po pločevini. Skupina napadalcev naj bi s početjem odnehala šele, ko so zaslišali policijske sirene.<ref>{{Navedi splet|title=[VIDEO] Kolesarski protestniki obkolili službeni avto Nove24TV; zamaskirani moški se je usedel na pokrov motorja, drugi so razbijali po oknih in brcali {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/video-kolesarski-protestniki-obkolili-sluzbeni-avto-nove24tv-zamaskirani-moski-se-je-usedel-na-pokrov-motorja-drugi-so-razbijali-po-oknih-in-brcali/|date=2020-05-30|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328040931/https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/video-kolesarski-protestniki-obkolili-sluzbeni-avto-nove24tv-zamaskirani-moski-se-je-usedel-na-pokrov-motorja-drugi-so-razbijali-po-oknih-in-brcali/|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je neznanec v noči s steklenico razbil napisno tablo Nova24TV na vhodu v stavbo, kjer se nahaja sedež te medijske hiše.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Neznani storilec poškodoval tablo Nove24TV|url=https://www.sta.si/2890399/neznani-storilec-poskodoval-tablo-nove24tv|website=www.sta.si|accessdate=2021-04-15}}</ref> Septembra 2022 je klicatelj v oddajo ''Kdo vam laže?'' na Nova24TV izrekel grožnjo: "Barabe, ti in tvoji domobranci, povejte, koliko vas je, da pripravim zadosti municije …"<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Gledalci povsem šokirani: Levi skrajnež pripravlja “dosti municije” za poboje – bo tudi to obravnavala Mojca Pašek Šetinc? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-gledalci-povsem-sokirani-levi-skrajnez-pripravlja-dosti-municije-za-poboje-bo-tudi-to-obravnavala-mojca-pasek-setinc/|date=2022-09-07|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> Novembra 2022 je Nova24TV poročala, da so neznanci službeno vozilo Nova24TV vandalizirali z anarhističnim simbolom.<ref>{{Navedi splet|title=Nova24TV znova žrtev političnega nasilja – Lahko pričakujemo obsodbe državnega vrha? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/nova24tv-znova-zrtev-politicnega-nasilja-lahko-pricakujemo-obsodbe-celotnega-drzavnega-vrha/|date=2022-11-04|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> == Televizijske oddaje == Nova24TV od ponedeljka do petka pripravlja novice, ki so osvežene štirikrat dnevno: ob 11h, 14h, 16h in v razširjeni obliki ob 19.30. Preostali program preko dneva zapolnjujejo bloki novic iz Slovenije in tujine ter propagandni program. Ob 20.10 se začne večerni program z različnimi oddajami. {| class="wikitable" font-size:94%; |- ! Naslov ! Voditelj ! Opis ! Ura ! Dnevi sporeda ! width=60|Začetek predvajanja |- | '''Kdo vam laže''' | [[Boris Tomašič]] | komentatorska, tudi pogovorna oddaja o političnih temah | 20.00 | pon-tor, čet-pet | align=center|2018 |- | '''Tema dneva''' | Aleksandra Jug | pogovorna oddaja o aktualnih temah | 20.50 | pon-tor, čet-pet | align=center|2016 |- | '''Pogovor v<br> Kavarni Hayek''' | [[Jože Biščak]] | pogovorno-izobraževalna oddaja o gospodarstvu,<br> politiki in družbi | 20.30 | ponedeljek | align=center|2023 |- | '''Aktualno''' | Luka Simonič<br>[[Karin Planinšek]] | komentatorska in pogovorna oddaja z mladimi | 20.00 | sreda | align=center|2024 |- | '''Intervju''' | Aleksander Rant | pogovori z gosti na temo aktualnega dogajanja | 20.40 | četrtek | align=center|2022 |- | '''Komentar''' | ''politični analitiki'' | kratki komentarji in kolumne o aktualnem | 21.00 | občasno | align=center|2022 |- | '''Beremo''' | [[Metod Berlec]] | pogovori z avtorji slovenskih knjig | 20.00 | sobota | align=center|2017 |- | '''Hej, kristjan''' | Dominika Verhnjak | pogovorna oddaja o duhovnosti, krščanstvu in tradiciji | 11.00 | nedelja | align=center|2025 |- | '''Ura kulture''' | [[Ignacija Fridl Jarc]]<br>Uršula Menih Dokl | pogovorna oddaja o slovenski literaturi, glasbi, filmu<br> in kulturni dediščini | 20.00 | nedelja | align=center|2025 |- |} == Financiranje == '''<big>Finančna sredstva madžarskih podjetij</big>''' Finančne težave Nove24TV je ublažil prejem dokapitalizacije s strani treh madžarskih medijskih podjetij, vseh tesno povezanih z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] in njegovo stranko. Madžarska podjetja so skupaj zakupila 45,44-odstotni delež Nove24TV in prispevala 800.000 € svežega kapitala,<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042751273/slovenija/v-jansevo-televizijo-vstopajo-madzari-|title=V Janševo televizijo vstopajo Madžari|last=|first=|date=2016-09-17|website=www.dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201040312/https://www.dnevnik.si/1042751273/slovenija/v-jansevo-televizijo-vstopajo-madzari-|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|url=http://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|last=|first=|date=2017-04-04|work=Siol.net|access-date=2017-07-11|language=sl}}</ref> medtem ko so lastniki skoraj polovice delnic NovaTV24.si ostali nerazkriti.<ref name=":3" /> Aprila 2018 so madžarski vlagatelji ponovno dokapitalizirali podjetja, v lasti katerih je Nova24TV, z okoli 800.000 € dodatnega kapitala in pri tem potencialno prikrito posredno financirali volilno kampanjo SDS.<ref name=":10" /> S časom je lastniški delež madžarskih podjetij v Novi24TV narasel na skoraj 88 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://codastory.com/disinformation/orban-media-moguls-targeting-european-outlets/|title=Pro-Orban media moguls who destroyed Hungary’s media now targeting European outlets|date=2019-06-28|website=Coda Story|language=en-US|access-date=2019-08-20}}</ref> V začetku leta 2020 je serija novinarskih preiskav pokazala, da so madžarska podjetja, ki so jih vodile osebe blizu madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu, od avgusta 2018 v oz. skozi Slovenijo nakazala vsaj 4 milijone evrov, od katerih jih je bilo 1,5 milijona porabljenih za financiranje Nova24TV (skupno 3,5 milijonov tekom obstoja medijskega podjetja), medtem ko je bil preostali denar prenesen v [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] (ali 2,5 mio. € ali skupno vsaj 3,2 mio. €). Sredstva so bila prenesena prek [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]], del sredstev je morebiti izviral iz ruskih investicij na Madžarskem. Sredstva so se v Severni Makedoniji porabila za financiranje podobnih medijskih operacij političnih zaveznikov madžarske vlade. Denar se je med državami in podjetji pretakal pod krinko vprašljivih oglaševalnih pogodb.<ref>{{navedi splet|title=Finančni tokovi razkrivajo: Orbanov denar v Slovenijo in Makedonijo|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/nov-orbanov-denar-za-medije-sds-in-napad-na-makedonsko-vlado-757754|website=Necenzurirano.si|access-date=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Od kod milijoni za medije SDS in "Operacijo Makedonija"|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/od-kod-milijoni-za-medije-sds-in-operacijo-makedonija-757756|website=Necenzurirano.si|access-date=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref name=":02">{{navedi splet|title=Slovenija, pralnica madžarskega denarja|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/slovenija-pralnica-madzarskega-denarja|website=Oštro|access-date=2020-05-06|language=sl-SI}}</ref> Na podlagi razkritij je bila v Sloveniji zaradi suma pranja denarja sprožena policijska preiskava in seja parlamentarnega odbora.<ref>{{navedi splet|title=Financiranje medijev SDS preiskuje policija|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/financiranje-medijev-sds-preiskuje-policija-758091|website=Necenzurirano.si|access-date=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{navedi splet|title=Večer - Madžarski kapital za politično komunikacijo SDS: Kletvice, posmehovanje in zavajanja|url=https://www.vecer.com/madzarski-kapital-za-politicno-komunikacijo-sds-kletvice-posmehovanje-in-zavajanja-10135404|website=www.vecer.com|date=2020-02-28|access-date=2020-05-06|language=sl-si}}</ref> Preiskava zaradi suma pranja denarja iz Madžarske je v Severni Makedoniji stekla že leta 2018 na osnovi podatkov, s katerimi je razpolagala slovenska policija.<ref name=":17" /><ref name=":02" /> '''<big>Javna sredstva</big>''' Nova24TV je v letu 2019 prek razpisa ministrstva za kulturo prejela 21.120 € proračunskih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Naš denar za Nova24TV|url=https://www.mladina.si/191473/nas-denar-za-nova24tv/|website=Mladina.si|accessdate=2019-10-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Izkoristite enkratno ponudbo! Sofinanciramo desnico že za 41.997,62€!|url=https://www.vecer.com/izkoristite-enkratno-ponudbo-sofinanciramo-desnico-ze-za-41-997-62-10024548|website=www.vecer.com|date=2019-06-14|accessdate=2020-06-25|language=sl-si}}</ref> Po navedbah iz prve polovice leta 2020 je Nova24TV iz javnih sredstev prejela že več kot 120.000 €. Med največjimi plačniki so bili Slovenske železnice (okoli 37.000 €), Ministrstvo za kulturo (okoli 21.000 €), Občina Grosuplje (okoli 13.000 €), Javna agencija za varnost v prometu (okoli 12.000 €) in RTV Slovenija (okoli 10.000 €).<ref name=":21" /> Leta 2021 je Nova24TV za izvajanje projekta »Tema dneva« na razpisu kulturnega ministrstva prejela 19.500 € sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Tako so pri Simonitiju favorizirali provladne medije #dokumenti|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/tako-so-pri-simonitiju-favorizirali-provladne-medije-dokumenti-879452|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> Nova24TV je bila deležna oglaševalskih sredstev projekta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru oglaševanja projekta za spodbujanje medgeneracijskega zaposlovanja Sodelovalnica. Projekt je se je pričel septembra 2020. Nova24TV je bila naknadno izbrana mimo uradne oglaševalske strategije, doseg gledanosti Nova24TV pa je bil namesto na neodvisnih podatkih o gledanosti osnovan na podatkih, ki jih je navedla Nova24TV sama. Del sredstev, dodeljenih za projekt, je bilo sredstev EU.<ref>{{Navedi splet|title=Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila|url=https://www.mladina.si/208798/odtekanje-javnega-denarja-v-strankarska-trobila/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23}}</ref> '''<big>Prihodki od oglaševanja</big>''' Nova24TV prejema precejšen del prihodkov iz oglaševanja podjetij, predvsem Telekoma Slovenije (po navedbah iz decembra 2021 največji oglaševalec na Nova24TV<ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref>), Petrola, Mercatorja, Slovenskih železnic in Telemacha. Večina podjetij, ki oglašujejo na Nova24TV, je v državni lasti oz. ima država v njih pomemben lastniški delež.<ref name=":20" /> Nova24TV je oglaševalski denar prejemala tudi od avstrijskega gradbenega podjetja Belfry, ki večinoma posluje na Madžarskem. V času oglaševanja na Nova24TV podjetje v Sloveniji ni poslovalo. Lastniki podjetja so bili povezani z madžarskim premierjem Orbánom.<ref>{{Navedi splet|title=Madžarska gradbena podjetja v nizkem štartu za drugi tir|url=https://siol.net/posel-danes/novice/madzarska-gradbena-podjetja-v-nizkem-startu-za-drugi-tir-468543|website=siol.net|accessdate=2021-03-13|language=sl}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Werbegeld aus Österreich fließt an Hetzmedien in Slowenien|url=https://profil.at/wirtschaft/werbegeld-aus-oesterreich-fliesst-an-hetzmedien-in-slowenien/401180200|website=profil.at|date=2021-02-06|accessdate=2021-03-13|language=de}}</ref> '''<big>Prihodki od distributerjev televizijskih programov</big>''' '''Telekom Slovenija''' Telekom Slovenije je spomladi leta 2020 nadomestnino za distribucijo programov Novi24TV začel plačevati prek nedavno ustanovljenega Inštituta za avtorsko pravo v okviru svežnja televizijskih programov, ki je poleg Nova24TV vključeval še programe TV3, Golica TV in Čarli TV (ponudnika T-2 in A1 sta med tem nadomestilo še naprej plačevala neposredno Novi24TV). Telekom Slovenije je začenjši s sredino leta 2020 Nova24TV začel plačevati nadomestilo za distribucijo programov, ki je bila glede na nizko gledanost Nova24TV nesorazmerno visoka v primerjavi z drugimi televizijskimi programi. V letu in pol je Nova24TV tako od Telekoma Slovenije prejela skoraj 1,5 milijona €. Operaterja T-2 in A1 sta medtem Novi24TV plačevala občutno nižja nadomestila. Po navedbah virov Necenzurirano.si je bila do Nove24TV radodarna pogodba sprejeta neobičajno - uprava Telekoma naj bi namreč po nastopu 3. vlade Janeza Janše zaukazala sklenitev pogodbe po vnačrej določeni ceni brez rutinskih pogajanj s ponudnikom in brez okvirne ocene najvišje ekonomsko upravičene cene programa (ki jo strokovna ekipa Telekoma pripravi na podlagi podatkov o gledanosti in dosegu) ter brez izpolnjevanja pogoja 2 % gledanosti svežnja programov, ki je vključeval Nova24TV.<ref>{{Navedi splet|title=Janša kot Vučić: Telekom plačuje Nova24TV za blatenje nasprotnikov|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/jansa-kot-vucic-telekom-placuje-nova24tv-za-blatenje-nasprotnikov-931727|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> == Vsebina == Poročanje in vsebine Nove24TV imajo odkrito politično desno perspektivo. Poročanje o gospodarskih temah je pogosto kritično do socialne države, državnega lastništva, javnega sektorja in javnega zdravstva ter zagovarja prostotržni kapitalizem.{{Citation needed|date=July 2017}} Pogoste so protimigrantske<ref name=":8" /> in protiislamske vsebine. Poročanje o mednarodni politiki je pogosto naklonjeno desnim politikom, kot sta [[Donald Trump]] in Viktor Orbán{{Citation needed|date=July 2017}} (slednji je z Novo24TV opravil tudi ekskluziven intervju).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/panorama/orban-ekskluzivno-za-nova24tv-madzari-smo-prepricani-da-je-pomembna-krscanska-tradicija/|title=Orban ekskluzivno za Novo24TV: Želim si, da bi bili tudi Slovenci in Slovenke ponosni, da so Slovenci.|last=|first=|date=2015-10-24|work=Nova24TV|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref><ref name=":8" /> Novice o svetovnih temah so pogosto osnovane na člankih, ki so bili sprva objavljeni v publikacijah, kot so Breitbart, The Daily Mail, The Daily Caller, Bild in drugih desnih medijih.{{Citation needed|date=November 2017}} Fox News je služil kot navdih in zasnova za ustanovitev Nove24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2236589/new-news-tv-channel-launches|title=STA: New news TV channel launches|website=english.sta.si|language=en|access-date=2018-11-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2185704/televizija-novatv24-bo-novicarska-in-po-napovedih-odgovornih-v-sluzbi-resnice|title=STA: Televizija NOVATV24 bo novičarska in po napovedih odgovornih v službi resnice|website=www.sta.si|language=sl|access-date=2018-11-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DW Freedom of Speech laureate Blaz Zgaga attacked for critical remarks {{!}} DW {{!}} 06.05.2020|url=https://www.dw.com/en/dw-freedom-of-speech-laureate-blaz-zgaga-attacked-for-critical-remarks/a-53346673|website=DW.COM|accessdate=2020-05-09|language=en-GB|first=Deutsche|last=Welle (www.dw.com)}}</ref> Nova24TV je med oddajami predvajala oglase za skrajno desno gibanje [[Skrajna desnica v Sloveniji#Generacija identiteta|Generacija identitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s predsednikom vlade Janezom Janšo vrteli oglas za skrajno nacionalistično gibanje Generacija identitete|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/na-strankarski-televiziji-sds-med-intervjujem-s-predsednikom-vlade-janezom-janso-vrteli-oglas-za-skrajno-nacionalisticno-gibanje-generacija-identitete-813678|website=Revija Reporter|accessdate=2021-07-23}}</ref> Vsebine za spletni portal Nova24TV občasno prispevajo (in soobjavljajo) manjši spletni portali: moja-dolenjska.si, mojeposavje.si, mojepodravje.si, go-portal.si, e-maribor.si, primorska24.si, pomurske-novice.si, nase-zasavje.si, gorenjski-utrip.si, portal-os.si, sasa-novice.si, spodnjepodravje.si, celjskiglasnik.si, utrip-ljubljane.si, notranjska.si, e-koroska.si in politikis.si. Uporabljajo zelo podobno obliko spletne strani kot Nova24TV, večino domen je registriralo isto podjetje, nekatere pa urejajo znani člani stranke SDS. <ref>{{Navedi splet|title=Infografika: internetni mediji SDS • Pod črto|url=https://podcrto.si/infografika-internetni-mediji-sds/|website=Pod črto|date=2019-12-09|accessdate=2024-09-21|language=sl-SI|first=Lenart J.|last=Kučić}}</ref> == Kritike in kontroverze == === Antisemitizem === Med intervjujem na Novi24TV je Bernard Brščič, ekonomist in bivši državni sekretar Janševega kabineta,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/bernard-brscic-novi-sekretar-v-kabinetu-premiera.html|title=Bernard Brščič novi sekretar v kabinetu premiera|last=|first=|date=2012-10-11|work=www.delo.si|access-date=2017-07-11|language=sl|archive-date=2018-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831041126/https://www.delo.si/novice/politika/bernard-brscic-novi-sekretar-v-kabinetu-premiera.html|url-status=dead}}</ref> izjavil, da je '''»'''domnevni'''«''' [[holokavst]] [[Judje|judovska]] zarota, namenjena vzbujanju kolektivne krivde, ki bi omogočila vzpostavitev '''»'''multikulti distopije'''«'''. Izjava je v javnem prostoru sprožila množično ogorčenje, vključno s strani Mednarodne zveze za spomin na holokavst<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.holocaustremembrance.com/news-archive/slovenian-delegation-ihra-issue-statement-against-holocaust-denial|title=Slovenian Delegation to the IHRA Issue Statement against Holocaust Denial|website=IHRA|language=en|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831002416/https://www.holocaustremembrance.com/news-archive/slovenian-delegation-ihra-issue-statement-against-holocaust-denial|url-status=dead}}</ref> in direktorja Slovenskega judovskega kulturnega centra, Roberta Waltla, ki je naznanil, da bo zaradi izjave podal kazensko ovadbo na državno tožilstvo (zanikanje holokavsta je v Sloveniji kaznivo dejanje). Miro Petek, odgovorni urednik Nove24TV, je v odzivu na incident izjavil, da je Nova24TV namenjena seznanjanju bralcev s »paleto drugačnih mnenj«. Spletni portal Nova24TV je nato objavil pod psevdonimom objavljen prispevek v zagovor Brščiču, ki je holokavst označil za zgodovinsko izmišljotino in trdil, da so drugo svetovno vojno povzročili judovski bankirji, da bi z žrtvovanjem Judov zagotovili ustanovitev judovske države, kritike Brščiča pa označil za '''»'''pogrom'''«'''.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/holokavst-med-mitom-in-neizpodbitno-resnico-pogrom-nad-bernardom-brscicem/|title=Holokavst med mitom in neizpodbitno resnico – pogrom nad Bernardom Brščičem|last=|first=|date=2017-05-04|work=Nova24TV|access-date=2017-07-11|language=sl-SI|archive-date=2017-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170710171747/http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/holokavst-med-mitom-in-neizpodbitno-resnico-pogrom-nad-bernardom-brscicem/|url-status=dead}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042770901|title=Zanikovalci holokavsta na Janševi televiziji Nova24 TV: holokavst označili za plod judovske zarote|last=Škerl Kramberger|first=Uroš|date=2017-05-06|website=www.dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20210929000558/https://www.dnevnik.si/1042770901|archive-date=2021-09-29|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/179983/zanikanje-holokavsta/|title=Zanikanje holokavsta|last=Mekina|first=Borut|date=2017-05-12|work=Mladina|access-date=2017-07-11|language=sl}}</ref> Avtor prispevka je bil domnevno Jože Biščak, kasnejši odgovorni urednik tako Nove24TV kot [[Demokracija (revija)|tednika Demokracija]] (glasila stranke SDS).<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|access-date=2018-11-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/splosni-pogoji/|title=Splošni pogoji {{!}} Nova24TV|date=2017-05-17|work=Nova24TV|access-date=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> Medijski portal Nova24TV je prav tako objavil več prispevkov o domnevnem prikritem in zloveščem vplivu [[George Soros|Georgea Sorosa]] (pogoste tarče antisemitskih teorij zarot) tako na globalno kot slovensko politiko.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/180212/o-posasti-ki-hodi-po-evropi/|title=O pošasti, ki hodi po Evropi|last=Trampuš|first=Jure|date=2017-05-25|work=Mladina|access-date=2017-07-11|language=sl}}</ref><ref name=":22" /> Nova24TV je objavila več intervjujev (s sogovorniki s povezavami z neonacizmom) in prispevkov, ki so vsebovali antisemitska sporočila; avtor prispevkov je novinar Demokracije in Nova24TV Andrej Sekulović,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream |date=June 15, 2022|publisher=bellingcat}}</ref> ki ga več virov prepoznava za neonacista.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream |date=June 15, 2022|publisher=bellingcat}}</ref><ref name=":122">{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-03|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> === Neresnično poročanje === Novembra 2017 je Nova24TV objavila novico, v kateri je navajala, da je [[Romi|romski]] otrok na stranišču posilil sošolca v [[Ribnica|ribniški]] osnovni šoli. Članek je prav tako obtožil ravnatelja šole poskusov prikrivanja incidenta; ta naj bi od šolskih uslužbencev in celo policije zahteval molk. Na šoli naj bi se pred tem zgodilo že več kaznivih dejanj, ki naj bi jih večinoma zagrešili romski učenci, vodstvo šole pa naj bi ta kazniva dejanja dopuščalo brez sankcij. Vir informacij v objavi je bil bralec. Na poročanje so se ostro odzvali predstojniki šole, ljubljanska policijska uprava in občina Ribnica. Policija je zares posredovala na območju šole zaradi prijave kaznivega dejanja, v katero naj bi bila vpletena dva mladostnika, a so vsi seznanjeni z dogajanjem zanikali, da bi prišlo do spolnega napada. Zaradi varstva osebnih podatkov mladoletnih pristojni niso razkrili drugih podatkov o incidentu. Predstavnik šole je dejal, da je dogodek predstavljal enkratni incident. Nova24TV je kasneje poročilo umaknila in objavila popravek.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/ucenec-v-ribnici-izsiljeval-in-ne-posilil-otroka.html|title=Učenec v Ribnici izsiljeval in ne posilil otroka|last=Rajšek|first=Bojan|date=2017-11-14|work=www.delo.si|access-date=2017-12-12|language=sl|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213083454/https://www.delo.si/novice/kronika/ucenec-v-ribnici-izsiljeval-in-ne-posilil-otroka.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/182841/posilstvo-resnice/|title=Posilstvo resnice|last=Jager|first=Vasja|date=2017-11-17|work=Mladina|access-date=2017-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/popravek-starsi-otrok-prestraseni-na-straniscu-osnovne-sole-ribnica-romski-ucenec-posilil-mlajsega-decka-ravnateljica-zabicala-da-javnost-o-dogodku-ne-sme-nic-izvedeti/|title=Popravek: Starši otrok prestrašeni: Na stranišču Osnovne šole Ribnica romski učenec posilil mlajšega dečka. Ravnateljica zabičala, da javnost o dogodku ne sme nič izvedeti|last=|first=|date=2017-11-13|work=Nova24TV|access-date=2017-12-12|language=sl-SI|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213084652/http://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/popravek-starsi-otrok-prestraseni-na-straniscu-osnovne-sole-ribnica-romski-ucenec-posilil-mlajsega-decka-ravnateljica-zabicala-da-javnost-o-dogodku-ne-sme-nic-izvedeti/|url-status=dead}}</ref> Julija 2018 je Nova24TV na podlagi »zanesljivih virov« poročala, da naj bi skupina migrantov spolno nadlegovala in kasneje posilila dve mladoletni Slovenki. Incident naj bi se zgodil na območju [[AKC Metelkova mesto|Metelkove]]. Objava je zatrdila, da »''čeprav dogodek ni bil prijavljen na policijo''«, so incident »''na Metelkovi potrdili''«, in navajala, da »''žal pa to ni osamljen primer, a se mnogokrat mainstream mediji na vse pretege trudijo, da ne poročajo o incidentih, ki jih povzročijo migranti, ali pa jih olepšujejo''«.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/ekskluzivno-ljubljano-preplavil-kriminal-migrantov-na-kotnikovi-ulici-se-je-odvijal-hud-pretep-medtem-ko-so-na-metelkovi-potrdili-da-naj-bi-vec-migrantov-posililo-dve-mladoletni-slovenki/|title=[EKSKLUZIVNO] Ljubljano preplavil kriminal migrantov – Na Kotnikovi ulici se je odvijal hud pretep, medtem ko so na Metelkovi potrdili, da naj bi več migrantov posililo dve mladoletni Slovenki!|last=|first=|date=2018-07-25|work=Nova24TV|access-date=2018-07-26|language=sl-SI}}</ref> Novinarji drugih medijskih organizacij niso uspeli neodvisno potrditi trditev Nove24TV. Na podlagi informacij iz članka Nove24TV je policija sprožila preiskavo, ki je pokazala, da vkljub poročanju Nove24TV napad ni bil potrjen s strani vodstva Metelkove. Poskusi policije pridobiti dodatne informacije na domnevnem kraju zločina so bili prav tako neuspešni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/policija-nima-prijave-posilstva-o-katerem-poroca-nova24tv-6529613|title=Policija nima prijave posilstva, o katerem poroča Nova24TV|last=|first=|date=2018-07-26|work=Večer |access-date=2018-07-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zavajajoce-porocanje-o-domnevnem-posilstvu-na-metelkovi.html|title=Zavajajoče poročanje o domnevnem posilstvu na Metelkovi|last=|first=|date=2018-07-25|website=24ur.com|language=sl|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-07-26}}</ref> '''Migrantske bančne kartice''' 30. oktobra 2018 je Nova24TV objavila članek z navedbami, da je [[Evropska unija]] »nelegalnim muslimanskim migrantom«, ki so obtičali na območju [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], nudila brezpodpisne bančne kartice znamke MasterCard z logotipi Evropske unije in [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Agencije OZN za begunce]]. Prispevek je namignil tudi, da se denar morda porablja za nakupe »mačet in nožev«, ter kot vire informacij navedel »uporabnike socialnih omrežij«, »lokalne prebivalce« in lokalnega policista, ki je spregovoril za portal kamenjar.com.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/svet/foto-zdaj-je-jasno-od-kod-ilegalcem-denar-evropska-unija-jim-v-bih-posilja-kar-bancne-kartice/|title=[Foto] Zdaj je jasno, od kod ilegalcem denar: Evropska unija jim v BiH pošilja kar bančne kartice!|date=2018-10-30|work=Nova24TV|access-date=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> V dneh po objavi članka je navedene informacije povzelo več tujih informativnih spletnih portalov. Nemški politični blog PI News je na podlagi podatkov špekuliral, če kartice financira George Soros. 5. novembra je portal Nova24TV povzel prispevek PI News in se pohvalil s svojim globalnim vplivom.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/veliki-preboj-medija-nova24tv-sedaj-nas-citirajo-ze-nemski-mediji-ker-smo-opozorili-kako-mastercard-in-soros-zalagata-ilegalce-s-placilnimi-karticami-na-katerih-ni-niti-imena-niti-priimka/|title=Veliki preboj medija Nova24TV: Sedaj nas citirajo že nemški mediji, ker smo opozorili, kako MasterCard in Soros zalagata ilegalce s plačilnimi karticami, na katerih ni niti imena niti priimka!|date=2018-11-05|work=Nova24TV|access-date=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> Do sredine novembra so se članki, ki so navajali, da Soros financira migrantske bančne kartice, razširili po svetu. Trditve so objavljali dvomljivi spletni portali ter kot izvorni vir informacij navajali Nova24TV. Trditev sta ovrednotili organizaciji za preverjanje informacij PolitiFact in Snopes.com ter obe spoznali navedbe za neresnične.<ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.politifact.com/facebook-fact-checks/statements/2018/nov/13/blog-posting/claim-george-soros-giving-migrants-debit-cards-has/|title=No, George Soros is not giving migrants debit cards|work=@politifact|access-date=2018-11-15|language=en|archive-date=2018-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113234803/https://www.politifact.com/facebook-fact-checks/statements/2018/nov/13/blog-posting/claim-george-soros-giving-migrants-debit-cards-has/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.snopes.com/fact-check/soros-refugee-debit-cards/|title=FACT CHECK: Is George Soros Funding U.N.-Distributed Debit Cards to Refugees?|work=Snopes.com|access-date=2018-11-15|language=en-US}}</ref> Zgodbo je v okviru svoje kampanje proti lažnim novicam in napačnim informacijam kot neresnično označil tudi Facebook. Predstojnik za javnost Georga Sorosa je v izjavi za PolitiFact obtožbo zanikal.<ref name=":12" /> === Žaljivo poročanje === Avgusta 2017 je Nova24TV objavila tabloidne fotografije državnozborske poslanke Violete Tomić, brez njene vednosti posnete med vožnjo na trajektu v času poslankinega dopusta.<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/crna-kronika/z-luftanjem-v-hotkah-sli-cez-dopustno-mejo-58490.html|title=Z ‘luftanjem v hotkah‘ šli čez dopustno mejo|last=Ropac|first=Iva|date=2018-06-08|work=Delo|access-date=2018-06-08|language=sl-si}}</ref> V tožbi Tomićeve proti Novi24TV v zvezi s člankom je ljubljansko okrožno sodišče razsodilo, da slike kljub temu, da so bile narejene brez njenega dovoljenja ali predhodne vednosti, same po sebi ne predstavljajo kršitve pravice Tomićeve do zasebnosti, saj je kot igralka in političarka javna oseba. Po drugi strani je sodišče spoznalo besedilo in določene komentarje, objavljene pod člankom (katerih izbris je odredilo), kot žaljive. Sodišče je ugotovilo, da je bil prevladujoč namen avtorja članka razvrednotiti poslanko zaradi njene politične usmerjenosti in jo prikazati kot neprimerno za opravljanje poslanskega dela. Škodoželjen namen članka so dokazovali tudi anonimni komentarji, objavljeni pod njim. Sodišče je Novi24TV odredilo plačilo 6000&nbsp;€ odškodnine Tomićevi in objavo javnega opravičila.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2523134/conservative-news-portal-fined-in-defamation-suit|title=STA: Conservative news portal fined in defamation suit|last=|first=|date=2018-06-08|website=english.sta.si|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-06-08}}</ref><ref name=":6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sodisce-nova24tv-mora-placati-6-000-evrov-odskodnine-violeti-tomic/457409|title=Sodišče: Nova24TV mora plačati 6.000 evrov odškodnine Violeti Tomić|last=|first=|date=2018-06-08|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-08|language=sl}}</ref> Februarja 2026 je bila potrjena sodba, ki izdajatelju portala Nova24tv.si nalaga plačilo 5500 evrov odškodnine pravnici in aktivistki Barbari Rajgelj ter umik dveh člankov in komentarjev, v katerih ji je pripisoval domnevno spolno nadlegovanje, ne da bi izkazal resničnost očitkov ali pred objavo preveril njihovo resničnost.<ref>{{Navedi novice|title=Kazen za Nova24TV|date=2026-03-13|url=https://www.mladina.si/247385/kazen-za-nova24tv/|work=Mladina}}</ref> === Izvajanje volilne kampanje === '''Sporno financiranje volilne kampanje SDS pred državnozborskimi volitvami leta 2018''' Manj kot en teden pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami leta 2018]] so medijska poročila razkrila, da so s SDS povezana medijska podjetja – vključno z Novo24TV – prejela okoli 800.000 € finančnih injekcij od dveh madžarskih državljanov oz. njunih podjetij zgolj nekaj mesecev pred volitvami. Oba posameznika sta bila tesno povezana z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom (s SDS povezana medijska podjetja so tako skupno prejela že več kot 2,2 milijona evrov od madžarskih entitet). Ta s SDS povezana medijska podjetja so nato zakupila kampanjske oglase za SDS.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|last=|first=|date=2010-05-29|work=Večer |access-date=2018-10-07|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Denar za strankarske medije res ni denar za stranko?|url=https://www.dnevnik.si/1042824017|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|last=|first=|date=2018-05-29|website=english.sta.si|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-10-08|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|last=|first=|date=2018-05-31|website=english.sta.si|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-10-08|accessdate=|publisher=}}</ref> '''Očitki o izvajanju volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami leta 2022''' Nova24TV je v obdobju pred državnozborskimi volitvami leta 2022 na spletnem brskalniku Google zakupila imena strank Gibanje Svoboda, Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica, in Stranka Alenke Bratušek. Tako se je ob vnosu imen teh strank v brskalnik na visokem mestu med rezultati uporabniku prikazala povezava do strani Nove24TV, kjer so bili zbrani do teh strank izjemno nenaklonjeni prispevki in pa do stranke SDS izrazito naklonjeni prispevki. Na Nova24TV so odločitev obrazložili z navedbo, da gre za povračilen ukrep zoper politične stranke, ki da so o Nova24TV širile »žaljive in neresnične trditve«.<ref>{{Navedi splet|title=Nova24TV na Googlu zakupila imena strank KUL in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/volitve-2022/volilne-novice/nova24tv-na-googlu-zakupila-imena-strank-kul-in-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref> Nova24TV je v obdobju [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitev 24. aprila 2022]] (natančneje med 27. marcem in 25. aprilom) za sponzoriranje svojih objav na družbenem omrežju Facebook porabila 39.207 €. Nova24TV je bila glede na poročilo Facebooka tako glede na obseg zakupa oglaševalnih vsebin na temo o volitvah in političnih vprašanj v tem obdobju na prvem mestu v Sloveniji (na drugem mestu je bila stranka Gibanje Svoboda z 28.044 €, na tretjem pa stranka SDS z 23.320 €). Za oglaševanje so tako na Nova24TV porabili velikšen del svojega mesečnega proračuna (tedaj je po zadnjih podatkih znašal nekaj več kot 50.000 € mesečno). Glavnino denarja je Nova24TV porabila za napade in diskreditacije [[Robert Golob|Roberta Goloba]], glavnega tekmeca SDS na volitvah (od tega več kot 10.000 € za razširjanje zgodb, ki so se kasneje izkazale za lažne). Po navedbah [[Necenzurirano.si]] izdatki predstavljajo kršitev predvolilne zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Nova24TV dala 40.000 evrov samo za napade na Goloba|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/nova24tv-dala-40000-evrov-samo-za-napade-na-goloba-963338|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> === Spodbujanje nasilne zamenjave oblasti === 28. junija 2022 je<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Akos: V junijski oddaji Kdo vam laže? spodbujanje nasilja in sovraštva|url=https://n1info.si/novice/slovenija/akos-v-televizijskem-programu-nova24tv-spodbujanje-nasilja-in-sovrastva/|website=N1|date=2022-11-04|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> v oddajo ''Kdo vam laže?'', ki jo je vodil [[Boris Tomašič]], klical gledalec in pozval k oboroženemu uporu zoper aktualno oblast, rekoč: "Ob tej naši bedasti vladi, ki jo imamo sedaj, jaz ne vidim drugega, kot da Slovenija nima več imena 'Naša država Slovenija', zdaj imamo novo ime: 'Socialistična zveza delovnega ljudstva'. Jaz ne vem, kaj je to. Borba za Slovenijo se bo sedaj ponovila. Pozivam vse Slovence, da se pripravijo za boj, da nazaj dobimo Slovenijo. Tisti, ki imate orožje doma, ga ne predajte nazaj policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili, da se obračunamo. Ker tukaj drugega ni. Ker sila zahteva silo." Voditelj oddaje Tomašič se je na poziv odzval pritrdilno, rekoč: "Ja, jaz sem že pred časom rekel: Prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli. Bojim se, da bo to res, ker drugače – vidite, kaj delajo in nas bodo podjarmili in ni zastonj Cankar pisal, da smo hlapci, če bomo to dovolili." Policija je bila z izjavimi seznanjena in je sprožila preverjanje obstoja morebitnega kaznivega dejanja ali prekrška, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je uvedla inšpekcijski postopek,<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poziv-k-orozju-na-strankarski-televiziji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-04}}</ref> zadevo pa je v obravnavo vzelo tudi pristojno držano tožilstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Pozivi k oboroženemu obračunu: Janševa televizija Nova24TV spodbujala nasilje in sovraštvo, pravi Akos|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/pozivi-k-oborozenemu-obracunu-nova24tv-spodbujala-nasilja-in-sovrastvo-pravi-akos-1005085|website=Revija Reporter|accessdate=2022-11-04}}</ref> Dotični del oddaje je bil predvajan in problematiziran v državnem zboru.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=Ščuvanje k nasilju|url=https://www.mladina.si/217630/scuvanje-k-nasilju/|website=Mladina.si|accessdate=2022-11-04}}</ref> Tomašič se je očitke odzval z navedbo, da pri njegovi izjavi ni šlo za poziv k nasilju in da so vse drugačne interpretacije zlonamerne. Po Tomašičevih besedah naj bi bili očitki o njegovem pozivanju k nasilju politični napad na Novo24TV kot enega izmed zadnjih svodobnih medijev v državi, očitki pa naj bi izvirali iz stranke [[Gibanje Svoboda]] kot plod strahu pred nezadovoljstvom in mirnimi shodi.<ref>{{Navedi splet|title=Ne spreglejte danes ob 20.10: Politični napad na enega zadnjih svobodnih medijev v državi {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/ne-spreglejte-v-petek-ob-20-10-politicni-napad-na-enega-zadnjih-svobodnih-medijev-v-drzavi/|date=2022-06-30|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> Na Nova24TV so bile v naslednjih mesecih večkrat predvajanje ponovitve dotične oddaje kot tudi kasnejša oddaja, v kateri se je Tomašič odzival na očitke glede dotične oddaje ob vnovičnem predvajanju spornega odseka dotične oddaje.<ref>{{Navedi splet|title=Pozivi k oboroženemu obračunu: Janševa televizija Nova24TV spodbujala nasilje in sovraštvo, pravi Akos|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/pozivi-k-oborozenemu-obracunu-nova24tv-spodbujala-nasilja-in-sovrastvo-pravi-akos-1005085|website=Revija Reporter|accessdate=2022-11-04}}</ref> Kolumnist Nova24TV Davorin Kopše se je na Twitterju na problematizacijo Tomašičevih in gledalčevih besed s strani poslanke stranke [[Gibanje Svoboda]]<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Noro: Vidni član SDS Davorin Kopše grozi z orožjem – čeprav se v stranki distancirajo od norosti na Nova24TV!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/noro-davorin-kopse-grozi-z-orozjem-se-potem-ko-se-v-sds-distancirajo-od-norosti-na-nova24tv-977933|website=Revija Reporter|accessdate=2022-11-04}}</ref> odzval z zapisom "Pred 31 leti smo se z orožjem uprli diktaturi in jo nadomestili z demokracijo. Če bo treba, bomo vajo ponovili!!! Cc: @Gibanje_Svoboda v vednost"<ref> {{Cite tweet |user=dkopse |number=1542434839995064320 |title=Pred 31 leti smo se z orožjem uprli diktaturi in jo nadomestili z demokracijo. [...] |date=2022-06-30}}</ref> in "Brez popuščanja Boris. Če bodo uvedli diktaturo (kažejo, da si to močno želijo), se bomo uprli. Tudi z orožjem, če bo treba."<ref name=":30" /> Kopše je nekaj dni kasneje na portalu Nova24TV objavil kolumno, v kateri se je postavil v bran besedam Tomašiča in gledalca rekoč, da Golobova vlada v državi uvaja diktaturo in "Velikokrat v zgodovini je bilo že dokazano, da je lahko demokracija zelo ranljiva. Zdrs v diktaturo je stanje, iz katerega je empirično dokazano nemogoče priti na miren način. To nas zavezuje, da smo pozorni in preprečimo vse poskuse v to smer. Če se nam zgodi, pa imamo vso legalno in legitimno pravico do obrambe z vsemi sredstvi. Žal tudi z orožjem."<ref>{{Navedi splet|title=Startna pištola je počila {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/kolumna/startna-pistola-je-pocila/|date=2022-07-05|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je novembra 2022 incident prepoznal kot kršitev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah zaradi pozivanja k nasilju in sovraštvu do oseb na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja, zaradi česar je AKOS Nova24TV naložil umik spornega dela oddaje, prepoved vnovičnega predvajanja spornega dela oddaje, objavo izreka odločbe in pripravo smernic za preprečevanje vnovičnih incidentov spodbujanja nasilja ali sovraštva, s katerimi bodo morali biti seznanjeni novinarji in odgovorne osebe.<ref name=":28" /> == Politične povezave == Čeprav se Nova24TV opredeljuje kot neodvisno medijsko podjetje,<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/l-gorenaka-pricakal-sopek-rezimskih-medijev-in-samostojna-nova24tv/|title=Tako je Gorenaka pričakal ‘šopek’ režimskih medijev in samostojna Nova24TV|last=Rant|first=Aleksander|date=2017-01-18|work=Nova24TV|access-date=2017-01-28|language=sl-SI}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Tednik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174697303|website=RTV 4D|accessdate=2020-06-25|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":9" /> je medijska hiša blizu [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]].<ref name=":25" /> Mnogi soustanovitelji Nove24TV so bili hkrati tudi člani stranke SDS.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kdo-koliko-je-dal-za-jansevo-medijsko-hiso|title=Kdo in koliko je dal za Janševo medijsko hišo|last=|first=|date=2015-09-03|work=Slovenske novice|access-date=2017-07-11|language=sl|archive-date=2018-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20181008095745/https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kdo-koliko-je-dal-za-jansevo-medijsko-hiso|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> Načrte za ustanovitev medijskega podjetja je javnosti predstavil vodja SDS Janez Janša in ob tem izrazil strankino podporo projektu.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ker je bilo ime projekta naznanjeno šele kasneje, se ga je pred naznanitvijo uradnega imena v medijih pogosto imenovalo ''Janša TV''. Ob ustanovitvi medijskega podjetja sta bili dve tretjini SDS-ovih poslancev hkrati soustanoviteljev (delničarjev) v Novi24TV.<ref name=":4" /><ref name=":14" /> Nova24TV si deli poslovne prostore z drugimi medijskimi projekti stranke SDS.<ref name=":8" /><ref name=":10" /> V obdobju pred državnozborskimi volitvami leta 2018 je Nova24TV finančna sredstva, prejeta od madžarskih podjetji, [[Nova24TV#Sporno financiranje volilne kampanje SDS|namenila za predvolilno oglaševanje stranke SDS]].<ref name=":10" /><ref name=":23" /><ref name=":24" /> Nekdanji direktor Nova24TV [[Aleš Hojs]] je bil leta 2020 ob sestavi [[14. vlada Republike Slovenije|vladne koalicije pod vodstvom SDS]] imenovan za ministra za notranje zadeve,<ref>{{navedi novice|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|work=The Guardian|date=2020-05-04|access-date=2020-05-06|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Shaun Walker|last=Central|first2=eastern Europe|last2=correspondent}}</ref> odgovorni urednik Nova24TV Uroš Urbanija je postal direktor vladnega Urada za komuniciranje 3. Janševe vlade,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj želi Urbanija doseči z analizami poročanja RTV Slovenija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-zeli-urbanija-doseci-z-analizami-porocanja-rtv-slovenija/|website=N1|date=2022-01-31|accessdate=2023-09-25|language=sl-SI|first=Barbara M.|last=Smajila}}</ref> novinar Jure Ferjan je postal poslanec stranke SDS v DZ,<ref>{{Navedi splet|title=V poslanske klopi sedel nekdanji novinar Nova24TV Jure Ferjan! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-novinar-nova24tv-jure-ferjan/|website=nova24tv.si|date=2020-03-24|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020081834/https://nova24tv.si/slovenija/politika/v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-novinar-nova24tv-jure-ferjan/|url-status=dead}}</ref> novinarka [[Marjanca Scheicher]] pa je nekaj mesecev po nastopu nove vlade dobila službo višje svetovalke na ministrstvu za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki ga je vodil politik stranke SDS [[Zvone Černač]].<ref>{{Navedi splet|title=Naš kader|url=https://www.mladina.si/205235/nas-kader/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-04}}</ref> Boris Tomašič je bivši sekretar poslanske skupine SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnosti Janševega medijskega oligarha Borisa Tomašiča: prepir z Urbanijo in hrupno ravsanje v pisarni|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skrivnosti-jansevega-medijskega-oligarha-borisa-tomasica-980704|website=Revija Reporter|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> [[Janez Janša]] - sicer soustanovitelj in solastnik Nove24TV<ref name=":18" /> - je kmalu po prevzemu funkcije predsednika vlade v začetku leta 2020 pričel redno gostovati v tedenski pogovorni oddaji na televizijski postaji Nova24TV, kjer tudi odgovarja na klice gledalcev. Oddaja se je oglaševala tudi preko uradnih spletnih profilov vlade RS.<ref name=":19" /> Predsedniški kandidat in poslanec SDS [[Anže Logar]] je pred uradnim začetkom kampanje za predsedniške volitve leta 2022 navedel, da se je umaknil iz lastništva Nova24TV, rekoč da ne bi bilo korektno, da je predsednik lastnik v medijski hiši.<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred začetkom kampanje se je Logar znebil delnic Nove24TV|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tik-pred-zacetkom-kampanje-se-je-logar-znebil-delnic-nove24tv/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-04|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 je televizija predstavila novo pogovorno oddajo ''Signal'', ki jo je do začetka kandidature za evropsko poslanko vodila mednarodna sekretarka podmladka SDS, [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]], Zala Tomašič, sicer hči Borisa Tomašiča.<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo SDM|url=https://sdm.si/vodstvo-sdm/|website=SDM.si|accessdate=2023-05-17|language=sl|archive-date=2024-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240304004621/https://sdm.si/vodstvo-sdm/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karkoli si res želiš, je uresničljivo|url=https://www.finance.si/199433|website=Finance|accessdate=2023-05-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2015]] 6woinmuvkuy53jjdojzgp07un1fbi7z 0 467584 6732211 6573511 2026-08-07T13:15:52Z JanezPavelZebovec 208797 Poprava slovničnih napak 6732211 wikitext text/x-wiki '''Leva sredina''' je politična pozicija v okviru [[Politični spekter|političnega spektra]]. Levosredinske nazore zaznamuje naklonjenost zasledovanju socialne pravičnosti z reformami znotraj obstoječe ureditve.<ref>Oliver H. Woshinsky. ''Explaining Politics: Culture, Institutions, and Political Behavior''. New York: Routledge, 2008, pp. 146.</ref> Levosredinski politični ukrepi so namenjeni doseganju neke stopnje socialne enakosti prek promocije enakih možnosti. Leva sredina idejno načeloma ni naklonjena enakosti izidov.<ref name="Oliver">Oliver H. Woshinsky. ''Explaining Politics: Culture, Institutions, and Political Behavior''. New York: Routledge, 2008, pp. 143.</ref> Leva sredina je idejno odklonilna do velikih socialnoekonomskih razlik in zastopa ukrepe za promocijo večje ekonomske enakosti, vključno s progresivno obdavčitvijo, minimalno plačo, regulacijo delovnih pogojev, omejitev delovnika in zaščitami sindikalne dejavnosti.<ref name="Oliver" /> V Evropi politično levo sredino predstavljajo socialni demokrati in progresivci ter nekateri izmed demokratičnih socialistov, socialnih liberalcev, zelenih in krščanske levice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ces.columbia.edu/pub/papers/CioffiHopner.pdf|title=Interests, Preferences, and Center-Left Party Politics in Corporate Governance Reform|author=John W. Cioffi and Martin Höpner|date=21 April 2006|publisher=Council for European Studies at Columbia University|accessdate=14 November 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20100605152136/http://www.ces.columbia.edu/pub/papers/CioffiHopner.pdf|archive-date=5 June 2010|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,650812,00.html|date=24 September 2009|title=The Credibility Trap – Europe's Center-Left Parties Stuck in a Dead End|author=Manfred Ertel, Hans-Jürgen Schlamp and Stefan Simons|publisher=Der Spiegel|accessdate=14 November 2009}}</ref> == Politični cilji == Glavni levosredinski politični cilji oz. ukrepi vključujejo:{{Navedi vir}} * mešano ekonomijo, ki vključuje javno oz. brezplačno šolstvo, univerzalni zdravstveni sistem, otroško varstvo in brezplačne državne storitve dostopne vsem državljanom; * sistem socialnega varstva, ki vključuje univerzalni pokojninski sistem, bolniško oz. invalidsko nadomestilo in nadomestilo za brezposelnost; * državno regulacijo gospodarstva za zaščito interesov delavcev in potrošnikov; * progresivno obdavčitev, davek na premoženje, davek na dodano vrednost, davčne odpustke in subvencije za revne; * kejnezijanske ekonomske ukrepe. == Glej tudi == * [[Politična levica]] * [[Desna sredina]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politični spekter]] 1g33b7l6rwqlbw7p41gv5r9z2icquam 0 473163 6732648 6622079 2026-08-08T08:50:55Z Gledalec 242658 pp 6732648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Aiguille du Midi | photo = Aiguille-du-Midi-sundown.JPG | photo_caption = Aiguille du Midi poleti | elevation_m = 3842 | elevation_ref = | prominence_m = 310 | prominence_ref = <ref>Zemljevid [[Swisstopo]]</ref> | range = [[Mont Blanc Massif]] | location = [[Haute-Savoie]], [[Rhône-Alpes]], [[France]] | map = France | map_caption = France | range_coordinates = | label_position = left | coordinates = {{koord novi|45|52|43|N|06|53|14|E|type:mountain_region:FR_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <!-- frwiki --> | topo = | type = [[granit]] | age = [[terciar]] | first_ascent = 4. avgusta 1818: [[Antoni Malczewski]], J. M. Balmat in 5 vodnikov | easiest_route = | translation = <!--wikidata--> | language = <!--wikidata--> }} '''Aiguille du Midi''' je eden od vrhov v bližini [[Mont Blanc]]a znotraj [[Savojske Alpe|francoskih Alp]]. Je priljubljena [[turizem|turistična destinacija]], do vrha je neposreden dostop z [[žična gondola|žično gondolo]] iz [[Chamonix]]a, ki je bila zgrajena leta 1955. Nadmorska višina vrha je 3842 metrov, prvi vzpon pa je bil zabeležen 4. avgusta 1818. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Savojske Alpe]] 6400cy67w4o3m25fxlhmklggjlffuci 0 474399 6732610 6678612 2026-08-08T06:52:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732610 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod | work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 | archive-date=2024-07-31 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240731221814/https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | url-status=dead }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada — kamor je več stoletij spadal tudi Rim —, pa ne smemo pomešati s političnim področjem sorazmerno kratkotrajnega [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en [[Izvir svete Petke, Železnik|Izvir svete Petke]], ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in ugleden ostružniški trgovec je vodil svojo sleporojeno hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. ==== Rakovica ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Rakovica|Rakovici]], blizu [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]], se tudi nahaja [[Izvir svete Petke, Rakovica|Izvir svete Petke]], ki je po izročilu čudodelen kot drugi podobni vrelci. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|*]] 2d0gilsdh16udmitba1hrlw1bwd6f5a 0 476410 6732242 6662732 2026-08-07T14:00:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mirjam Poterbin|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Visoka upravna šola v Ljubljani]]|children=[[Luka Dončić]]|home_town=[[Ljubljana]]|spouse=[[Saša Dončić]] (por. ? - [[2008]])|partner=Boris Požeg - Pixi ([[2012]] – danes)}} '''Mirjam Poterbin''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kozmetika|kozmetičarka]], [[Podjetnik|podjetnica]], [[Človekoljubje|dobrodelnica]] in nekdanji [[Maneken|model]], * [[1974]]<ref name=":1">{{Navedi splet|title=13. Štanijelski tek (Štanijel) - Rezultati tekov - 2012 - Arhiv - Primorski pokalni TEKI|url=https://filipides.net/primorski_pokalni_teki/arhiv/2012_ppt/rezultati_tekov/2014032113260602/13.%C5%A0tanijelski%20tek%20(%C5%A0tanijel)/|website=filipides.net|accessdate=2020-03-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> V [[Občilo|medijih]] se je pojavila kot udeleženka tekmovanj za [[Miss Slovenije 1993]] in žena profesionalnega [[košarka]]rja [[Saša Dončić|Saše Dončića]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/foto-union-olimpija-olympiakos.html|title=FOTO: Union Olimpija - Olympiakos|date=2. november 2007|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=Žibert|first=Damjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Da se raznežiš! Prepoznate dečka? Kaj pa njegovo seksi mamo?|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/clanek/video-da-se-raznezis-prepoznate-decka-kaj-pa-njegovo-seksi-mamo-177048|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-05-02|accessdate=2020-03-27|language=sl-si|first=T.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WqEfkwocq_4|title=ŠKL - Luka Dončič (promo)|date=29. april 2019|accessdate=28. marec 2020|website=youtube.com|publisher=Fivia - Film|last=|first=}}</ref> Širši javnosti je postala znana kot podpornica svojega sina [[Luka Dončić|Luke Dončića]], profesionalnega [[košarka]]rja v ligah ACB (1. španska košarkaška liga)<ref>{{Navedi splet|title=Dončićeva mama spregovorila o sinovem (ne)igranju za slovensko reprezentanco|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/kosarka/reprezentancna-kosarka/58047c2f2e3c0/donciceva-mama-spregovorila-o-lukovem-neigranju-za-slovensko-reprezentanco|website=Ekipa24.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=17. oktober 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Video: Dončić z novim rekordom zasenčil špansko košarko|url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-doncic-z-novim-rekordom-zasencil-spansko-kosarko/379920|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=30. november 2015|publisher=|last=Jamnik|first=Tilen}}</ref> in [[NBA]]<ref name=":19" /> ter člana [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovenske košarkaške reprezentance]] na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|Evropskem prvenstvu v košarki 2017]].<ref name=":9" /> Z [[Ločitev|bivšim]] možem je bila v sporu glede skrbništva nad [[Luka Dončić|sinom]] in njegovih [[Pogodba|pogodb]], [[Občilo|medijem]] sta povedala vsak svojo zgodbo o svojih zaslugah za [[Luka Dončić|sinov]] uspeh. Je lastnica podjetja LD7,<ref>{{Navedi splet|title=LD7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/ld7-doo/MMA0iBAC|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27|language=sl}}</ref><ref name=":20" /> ki trži izdelke z [[Luka Dončić|Lukovim]] imenom.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Luka Dončić - URADNA LD7 SPLETNA TRGOVINA|url=https://www.lukadoncic.com/sl/|website=www.lukadoncic.com|accessdate=2020-03-28|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328130921/https://www.lukadoncic.com/sl/|url-status=dead}}</ref> Odraščala je v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_66_L.pdf Miss Skale 93 je Mirjam Poterbin (intervju)]'', str. 11, Šinik, Gorazd (27. avgust 1993), ''Gorenjski Glas'', letnik 46, št. 66</ref> trenutno živi in dela v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=355. Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove »Ustanova uresničimo sanje«, stran 1068.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0355?sop=2020-01-0355|website=www.uradni-list.si|accessdate=2020-03-27|date=29. januar 2020|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin o Lukovi zgodbi: Ne vem, ali bi šla še enkrat čez to #intervju|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/mirjam-poterbin-o-lukovi-zgodbi-ne-vem-ce-bi-sla-se-enkrat-cez-to-intervju-496441|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=2. maj 2019|publisher=|last=Doljak|first=Eva}}</ref> == Mladost in izobrazba == Njena mama je [[Ljubljana|ljubljanska]] frizerka Milena Poterbin,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin so okronali za najlepšo mami na svetu!|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/mirjam-poterbin-so-okronali-za-najlepso-mami-na-svetu/|website=Govori.se|date=2018-07-19|accessdate=2020-03-28|language=sl}}</ref> starša sta se [[Ločitev|ločila]].<ref name=":11">''Za svojega sina bi naredila vse'', Cah, Katja (3. oktober 2017), ''OnaPlus'', letnik 7, št. 8</ref> Trenirala je [[ples]], se ukvarjala z [[maneken]]stvom in delala pri Društvu modnih delavcev.<ref name=":2" /><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin: Jaz kar naprej jočem|url=https://onaplus.delo.si/mirjam-poterbin-jaz-kar-naprej-jocem|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=16. oktober 2019|publisher=|last=Zuccato|first=Taja}}</ref> Med srednjimi šolami, ki jih je dokončala, je omenila srednjo frizersko, srednjo kozmetično, srednjo turistično in gimnazijo.<ref name=":2" /><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Osebno in zasebno o Luku Dončiću|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/59c8e729cf1af/osebno-in-zasebno-o-luku-doncicu|website=Revija Zarja|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=26. september 2017|publisher=|last=Cevc|first=Alenka}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin, mama za milijon dolarjev|url=https://www.vecer.com/mirjam-poterbin-mama-za-milijon-dolarjev-6509746|website=www.vecer.com|date=2018-06-30|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref> Zaključila je Visoko upravno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] (danes [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteta za upravo]]),<ref>''[https://www.uradni-list.si/_pdf/2000/Ra/r2000026.pdf Uradni list Republike Slovenije]'', (24. marec 2000), št. 26, letnik 10</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razvoj fakultete|url=http://www.fu.uni-lj.si/o-fakulteti/predstavitev/razvoj-fakultete/|website=www.fu.uni-lj.si|accessdate=2020-03-27|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002527/http://www.fu.uni-lj.si/o-fakulteti/predstavitev/razvoj-fakultete/|url-status=dead}}</ref> študirala naj bi tudi na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport v Ljubljani]].<ref name=":2" /> == Predizbori za Miss Slovenije 1993 in uvrstitev v finale == === Miss Slovenskih Konjic in Miss Skala === Na Starem trgu v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je [[20. avgust]]a [[1993]] udeležila [[Lepotno tekmovanje|tekmovanja]] za Miss Slovenskih Konjic in postala 1. spremljevalka.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIA0QZ2A Miss Slovenskih Konjic]'', str. 11, (26. avgust 1993), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 47, št. 34</ref> Zmagala je na 2. gorenjskem predizboru za [[Miss Slovenije]], [[22. avgust]]a [[1993]], v zdaj že nekdanji Diskoteki Skala v [[Preddvor]]u<ref>{{Navedi splet|title=Pošast ali disko krogla?|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20190106/C/190109900/1038/posast-ali-disko-krogla-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-27|first=Igor|last=Kavčič|date=6. januar 2019|publisher=}}</ref> in postala Miss Skala 93. Za nagrado je dobila potovanje v [[Španija|Španijo]].<ref name=":2" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_65_L.pdf Miss Skala 93]'', str. 11, Šinik, Gorazd (24. avgust 1993), ''Gorenjski Glas'', letnik 46, št. 65</ref> === Polfinale in finale Miss Slovenije 1993 === V finale se je uvrstila prek polfinala, ki je bilo [[3. september|3. septembra]] [[1993]] v [[Medijske toplice|Medijskih Toplicah]].<ref>''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRH9DYZM Najlepše še čakamo]'', str. 13, Masnec, Edi ([[9. september]] [[1993]]), ''Novi tednik NT in RC'', št. 36, letnik 47</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_73_L.pdf Izbor Miss Slovenije '93]'', (21. september 1993), ''Gorenjski Glas'', letnik 46, št. 73</ref> V finalu [[Miss Slovenije 1993]], [[25. september|25. septembra]] [[1993]] v [[Portorož]]u, ni dosegla vidne uvrstitve.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPQB3PU Ekskluzivno za Prepih Andreja Petrovič: Portoroški blišč]'', str. 12 in 13, Petrovič, Andreja in Kolar R., Niko (8. oktober 1993), ''Prepih'' ([[Ravne na Koroškem]]), letnik 3, št. 16</ref><ref>''[https://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1993/DL_1993_09_30_39_2302.pdf Zvezda je rojena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200328234805/https://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1993/DL_1993_09_30_39_2302.pdf |date=2020-03-28 }}'', Klinc, Marko ([[30. september]] [[1993]]), ''[[Dolenjski list]]'', letnik 44, št. 39</ref> == Delo kozmetičarke in promocija == Nekaj časa je bila določena za mamino naslednico.<ref name=":13" /> Imela je lasten kozmetični in frizerski salon na [[Topniška ulica, Ljubljana|Topniški]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.salon-mirjam.net/|title=Lepotni Salon Mirjam|date=|accessdate=27. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150721002436/http://www.salon-mirjam.net/|archivedate=21. julij 2015}}</ref> V sprednjem delu salona je za frizerstvo skrbela mama, Mirjam pa je zadaj imela dva manjša prostora s kozmetično dejavnostjo.<ref name=":10" /><ref name=":14" /> Salon je zaradi številnih potovanj in selitev prepustila svoji materi,<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=SALON MIRJAM, Milena Poterbin s.p., Topniška ulica 29A, 1000 Ljubljana, Slovenija|url=http://www.companywall.si/podjetje/salon-mirjam-milena-poterbin-sp/MMA9qW3D/osnovno|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/salon-mirjam-mirjam-poterbin-sp/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-03-27|title=SALON MIRJAM, MIRJAM POTERBIN s.p.,Topniška ulica 29A, 1000 Ljubljana|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ki je opustila svoj frizerski salon na [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičevi]] v zgradbi [[Grand hotel Union|Grand Hotela Union]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/frizerski-salon-mirjam-milena-poterbin-sp/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-03-27|title=FRIZERSKI SALON "MIRJAM" MILENA POTERBIN S.P., MIKLOŠIČEVA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Sledila je [[Luka Dončić|sinu]] v [[Združene države Amerike]], kjer dela v verigi kozmetičnih salonov v lasti neke ženske in uči uporabo tehnike permanentnega make-upa,<ref name=":8" /> ki jo je nekaj let prej promovirala kot eno od dejavnosti svojega salona v članku s fotografijo sebe in [[Luka Dončić|Luke]] v majici Real Madrida, ko je bil še pri kadetih.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj je permanentni make-up?|url=https://www.utrinek.si/permanentni-make-up|website=Utrinek - portal za zdravo in aktivno življenje|date=2013-08-05|accessdate=2020-03-27|language=sl-SI|last=|publisher=|first=|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002527/https://www.utrinek.si/permanentni-make-up|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić: funkcionarji Real Madrida navdušeni nad njim|url=https://siol.net/sportal/kosarka/luka-doncic-funkcionarji-real-madrida-navduseni-nad-njim-255769|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=10. januar 2013|publisher=|last=Lopatič|first=Jaka}}</ref> Podobo [[Luka Dončić|Luke]] v dresu Real Madrida je za promocijo svoje dejavnosti uporabila tudi kasneje, ko je bil že v prvi ekipi tega kluba, <ref>{{Navedi splet|title=Nadarjeni Luka Dončić že pri 16 letih piše zgodovino Real Madrida (video)|url=https://siol.net/sportal/kosarka/nadarjeni-luka-doncic-ze-pri-16-letih-pise-zgodovino-real-madrida-video-262654|website=siol.net|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=1. maj 2015|publisher=|last=Lopatič|first=Jaka}}</ref> in sicer ga je dala na [[Steklo|stekleno]] pročelje svojega salona<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin: Luka je dal srce košarki|url=https://www.delo.si/nedelo/mirjam-poterbin-luka-je-res-neverjeten.html|website=www.delo.si|date=2017-09-22|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Helena|last=Kocmur|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002523/https://www.delo.si/nedelo/mirjam-poterbin-luka-je-res-neverjeten.html|url-status=dead}}</ref> na njegovo željo.<ref name=":14" /> Skupaj z blogerko Saro Zavernik je obraz lepotno-zdravstvene klinike Juventina,<ref>{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin razkrila, kako skrbi za svojo kožo|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c1d0c0377276/mirjam-poterbin-razkrila-kako-skrbi-za-svojo-kozo|website=Njena.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=26. december 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> ki je v lasti plastičnega kirurga [[Uroš Golobič Ahčan|Uroša Golobiča Ahčana]].<ref>{{Navedi splet|title=JUVENTINA CLINIC d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/juventina-clinic-doo/MM1gl0Kq|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«|url=https://www.zdravstveniportal.si/zdravstvo/sistem/157/uros-golobic-ahcan|website=Zdravstveniportal.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=25. junij 2018|publisher=|last=Zajec|first=Diana}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Podjetništvo, dobrodelna dejavnost in poslovno-zasebni odnos z Borisom Požegom - Pixijem == Podjetje LD7, ki pod imenom Luka Dončić-LD7 trži [[Letak|posterje]], koledarje, opremo za [[Šola|šolo]] in [[šport]] ter vrhnja [[Obleka|oblačila]] za [[Moški|moške]], [[Ženska|ženske]] in [[otrok]]e,<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić-LD7|url=https://officeandmore.si/247-luka-doncic-ld7|website=officeandmore.si|accessdate=2020-03-28|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329004028/https://officeandmore.si/247-luka-doncic-ld7|url-status=dead}}</ref> je v 60-odstotni lasti Mirjam Poterbin in v 40-odstotni lasti njenega [[sladoled]]nega [[Podjetje|podjetja]] Lumi7.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=LUMI7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/lumi7-doo/MM70fuB0|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=LD7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/ld7-doo/MMA0iBAC|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27}}</ref> Prvo kolekcijo je zasnovala sama, nato je začela sodelovati z oblikovalcem.<ref name=":12" /> Podjetje naj bi podpiralo proizvodnjo v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref name=":8" /> pri tem sodeluje Šiviljstvo Mar iz [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta v Slovenskih goricah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šiviljstvo Mar iz Lenarta: S ponosom šivajo za Dončića|url=https://www.vecerkoroska.com/siviljstvo-mar-iz-lenarta-s-ponosom-sivajo-za-doncica-10005153|website=www.vecerkoroska.com|accessdate=2020-03-27|language=sl-si|first=Darja Lukman|last=Žunec|date=8. maj 2019|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mar, Nejc Markuš s.p.|url=http://www.companywall.si/podjetje/mar-nejc-markus-sp/MMxwhqOD|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27|language=sl}}</ref> Poterbinova ima v lasti še [[podjetje]] Lumi7 nepremičnine.<ref>{{Navedi splet|title=LUMI 7 NEPREMIČNINE d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/lumi-7-nepremicnine-doo/MMA5ren0|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27}}</ref> [[Podjetje]] Lumi7 ima pod sabo [[Blagovna znamka|blagovno znamko]] PIXI Sladoledi,<ref>{{Navedi splet|title=Domov {{!}} PIXI Sladoledi|url=https://halosladoled.si/|website=halosladoled.si|accessdate=2020-03-27}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bila včasih last [[Podjetje|podjetja]] Mpb4,<ref>{{Navedi splet|title=sladoledi-pixi.si|url=http://www.sladoledi-pixi.si/|website=www.sladoledi-pixi.si|accessdate=2020-03-27}}</ref> ki je v stečaju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=MPB 4 d.o.o. - v stečaju|url=http://www.companywall.si/podjetje/mpb-4-doo---v-stecaju/MM1RH4eR|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27}}</ref> Lastnik Mpb4 je njen fant in [[podjetnik]] Boris Požeg - Pixi,<ref name=":0" /> ki je znan po spodletelem nakupu [[Hokejski klub Acroni Jesenice|Hokejskega kluba Jesenice]]<ref>{{Navedi splet|title=Požeg odstopil od nakupa blagovne znamke HK Jesenice|url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/pozeg-odstopil-od-nakupa-blagovne-znamke-hk-jesenice/380790|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=10. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> in kot nekdanji lastnik lokala Acapulco, priljubljenega shajališča slovenske košarkarske scene. Bil je poročna priča [[Saša Dončić|Saše Dončića]] na poroki s Poterbinovo.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=RAZKRIVAMO! Kako se je začela zgodba, ki je privedla do ponarejanja podpisov za zamenjavo agenta LUKE DONČIĆA|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/kosarka/slovenci-v-tujini/5b7eddd2072d6/razkrivamo-kako-se-je-zacela-zgodba-ki-je-privedla-do-ponarejanja-podpisov-za-zamenjavo-agenta-luke-doncica|website=Ekipa24.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=23. avgust 2018|publisher=|last=Završnik|first=Jurij}}</ref> Pixi in Poterbinova sta bila »najboljša prijatelja« od konca devetdesetih let, nekaj časa nista imela stikov, nato je preskočila iskrica. Obiskoval jo je, ko je bila v [[Madrid]]u. Leta [[2017]] je povedala, da sta skupaj pet let.<ref name=":11" /> Poterbinova je tudi zastopnica in članica uprave dobrodelne fundacije Ustanova uresničimo sanje v lasti [[Robert Kristan|Roberta Kristana]], [[Luka Dončić|Luke Dončića]] in Jake Bijola. Vanjo naj bi se stekal tudi del dobička podjetja LD7.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/doncic-v-lenartu-ustvarja-novo-zgodbo-o-uspehu.html|title=Dončić v Lenartu ustvarja novo zgodbo o uspehu|date=25. april 2019|accessdate=29. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=Kos|first=Maja}}</ref> Ta fundacija finančno in materialno podpira športno nadarjene otroke, ki prihajajo iz [[Revščina|ekonomsko in socialno šibkega]] okolja.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=USTANOVA URESNIČIMO SANJE|url=http://www.companywall.si/podjetje/ustanova-uresnicimo-sanje/MMAeFybR|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-27|language=sl}}</ref> == Odnosi s sinom in bivšim možem == === Odhod Luke Dončića v Real Madrid in menjava agenta === Odločitev za [[Luka Dončić|Lukov]] odhod v Real sta sprejela oba starša, pobudo je dal [[Saša Dončić|Saša]], ki v [[Košarkarski klub Olimpija|Olimpiji]] ni videl [[Luka Dončić|Lukove]] prihodnosti, saj je bil preveč nadarjen, da bi se lahko v takratnih klubskih razmerah primerno razvijal.<ref>{{Navedi splet|title=Na stari celini počasi zmanjkuje pokalov in kolajn za Dončića, nebo je zanj edina meja|url=https://www.delo.si/sport/kosarka/luka-bi-se-rad-samo-dobro-zabaval-52837.html|website=www.delo.si|date=2018-05-22|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Eduardo|last=Brozovič}}</ref> Pri [[Turčija|turškem]] Galatasarayu, ki ima vrhunske pogoje in infrastrukturo, mu ni bil všeč način dela z mladimi in hladen odnos, Real pa ga je prepričal v hipu.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Saša Dončić: Čas je pokazal svoje #video|url=https://siol.net/sportal/kosarka/sasa-doncic-cas-je-pokazal-svoje-video-489855|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=7. februar 2019|publisher=|last=Lopatič|first=Jaka|last2=Šefic|first2=Luka}}</ref> [[Saša Dončić|Saša]] je povedal, da si ne lasti zaslug, sklicuje se na srečo in na to, da je sinu le hotel pomagati do boljših pogojev.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (Intervju) Saša Dončič: sin Luka je košarki vrnil romantiko|url=https://www.vecer.com/intervju-sasa-doncic-sin-luka-je-kosarki-vrnil-romantiko-6260988|website=www.vecer.com|date=2017-05-05|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|publisher=|last=Mijatovič|first=Zoran}}</ref> Mirjam je v nasprotju z njihovimi navedbani povedala, da so Luko odkrili skavti.<ref name=":9" /> Tudi sam [[Saša Dončić|Dončić]] je še nekaj let prej povedal, da so [[Luka Dončić|Luko]] opazili sami realovci, ker je v današnjih pretok informacij hiter, pa tudi klubi so bolj pozorni na mlade igralce iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]], ker so tako nadarjeni.<ref>{{Navedi splet|title=Komaj iz plenic, pa že v tujino|url=https://www.finance.si/8329242|website=Finance.si|accessdate=2020-03-28|language=sl-SI|date=20. december 2012|publisher=|last=Mihajlović|first=Stela}}</ref> Sin [[Luka Dončić|Luka]] je imel prek očeta podpisano pogodbo z [[Beograd|beograjskim]] agentom Miškom Miličevićem, ki je Luki ob sodelovanju Pedje Jovičevića uredil odhod v Real Madrid, kjer ga je potem zastopal Alvaro Tor iz agencije Hoops International. Miličević in Tor naj bi Luki pri 14. urejala pogodbo z multinacionalko Nike, pri 15. pa še boljšo pogodbo z Realom, kar trdi tudi Saša Dončić. Poterbinova je potem, ko je imela nad sinom popoln nadzor, to pogodbo razdrla, ker od nje ni imela finančne koristi in sinov agent je postal Bill Duffy s svojo agencijo BDA iz [[Los Angeles]]a (Bill Duffy Agency), ki zastopa tudi [[Goran Dragić|Gorana Dragića]]. [[Saša Dončić]] je menil, da je za to kriv [[Radoslav Nesterović|Raša Nesterović]], kar je pripeljalo do začasnega spora med obema košarkarjema.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://pozareport.si/post/391426/peklenski-spopad-bivsih-zakoncev-doncic-poterbin-za-kosarkarske-milijone-sina-luke-v-nba|title=PEKLENSKI SPOPAD BIVŠIH ZAKONCEV DONČIĆ-POTERBIN. ZA KOŠARKARSKE MILIJONE SINA LUKE V NBA.|date=1. september 2015|accessdate=28. marec 2020|website=pozareport.si|publisher=|last=|first=|archivedate=25. junij 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625015258/https://pozareport.si/post/391426/peklenski-spopad-bivsih-zakoncev-doncic-poterbin-za-kosarkarske-milijone-sina-luke-v-nba}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tace stran od čudežnega dečka!|url=https://www.slovenskenovice.si/sport/drugi-sporti/tace-stran-od-cudeznega-decka|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-11-30|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Drago|last=Perko}}</ref><ref name=":21" /> === Domnevna goljufija Saše Dončića z lažno menjavo agenta Duffyja === Konec [[julij]]a leta [[2018]] je Poterbinova na policiji podala ustno ovadbo zoper neznanega storilca zaradi ponarejenih podpisov nje in njenega sina v pogodbi z agentom Charlesom Briscoem, za obstoj katerih naj bi izvedela, ko sta jo Bill Duffy in Kirk Berger, pravni svetovalec v zvezi lige [[NBA]], vprašala, če je Briscoe res [[Luka Dončić|Lukin]] novi agent. Na Briscoeja naj bi se obrnil Slavko Djurić v vlogi [[Luka Dončić|Lukinega]] strica in dobrega prijatelja [[Saša Dončić|Saše Dončića]], Briscoe pa naj bi se v [[Evropa|Evropi]] srečal z domnevnimi starši Luke Dončića in podpisal pogodbo. Poleg ponarejene pogodbe je bila priložena tudi [[Luka Dončić|Lukina]] izgubljena in preklicana [[osebna izkaznica]]. Poterbinova je zanikala svojo prisotnost in za goljufijo obtožila Sašo Dončića. Slavko Djurić je povedal, da se je s Sašo srečal le enkrat, videl, da ta nima pooblastil in ko se je obrnil na Poterbinovo, ga je ta zavrnila. Povedal je tudi, da je [[Luka Dončić]] preveč znan, da bi lahko naredil kaj takega, da nima osebnih izkaznic in da ne pozna Briscoeja. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] je našla posnetek, na kateri [[Saša Dončić]] pove, da je s svojim dobrim prijateljem Slavkom in da je treba odstraniti Billa Duffyja. Dončić je povedal, da na posnetku zgolj izraža nestrinjanje z agentom, ko se s Slavkom pogovarja o razvoju mladih igralcev in klubu Ilirija. Duffy naj bi njegovega sina pregovoril k temu, da zapusti agenta, ki mu je zagotovil [[Pogodba|pogodbe]] z Realom in znamko Nike. [[Saša Dončić|Starejšemu Dončiću]] se to ni zdelo pošteno, Duffyja je označil za pokvarjenega agenta, po njegovem mnenju bi moral [[Luka Dončić|Luka]] do svojega 18. leta ostati pri zastopnikih, ki so mu zelo pomagali, šele potem pa sam iskati novega agenta. Da ne pozna Slavka Djurića, naj bi sprva trdil zato, ker naj bi ga poznal pod drugim priimkom. Djurić naj bi ga s snemanjem izkoristil. V afero se je vpletel tudi [[Kanada|kanadski]] voznik [[tovornjak]]a Duško Drlačić, ki je povedal, da je se [[Saša Dončić]] in Slavko Djurić poznata zaradi njega in da pozna vse »od [[Triglav]]a do Gevgelije«.<ref name=":5" /><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Prah okoli Luke Dončića, njegovega očeta, ponarejenih podpisih na pogodbi se je dodobra dvignil|url=https://siol.net/sportal/kosarka/prah-okoli-luke-doncica-njegovega-oceta-skrivnostnemu-agentu-se-je-dodobra-dvignil-475542|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=18. avgust 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podtikanja in igrice v družini Dončić? Očeta razkrinkali?|url=https://www.slovenskenovice.si/sport/timeout/podtikanja-in-igrice-v-druzini-doncic-oceta-razkrinkali-82472|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-16|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Ma|last=M}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/sport/mati-luke-doncica-ovadila-neznanega-storilca-zarad|title=Mati Luke Dončića ovadila neznanega storilca zaradi ponarejenega podpisa|date=15. avgust 2018|accessdate=28. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nove podrobnosti v aferi o Dončićevem podpisu|url=https://zurnal24.si/sport/kosarka/nove-podrobnosti-v-aferi-o-doncicevem-podpisu-314689|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=18. avgust 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Ponarejen podpis: Mati Luke Dončića z ovadbo zoper neznanega storilca|url=https://www.vecer.com/ponarejen-podpis-mati-luke-doncica-z-ovadbo-zoper-neznanega-storilca-6543168|website=www.vecer.com|date=2018-08-14|accessdate=2020-03-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nenavaden primer ponarejenega podpisa Luke Dončića|url=https://www.dnevnik.si/1042836552|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-28|date=17. avgust 2018|publisher=|last=Terzič|first=Gregor|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002526/https://www.dnevnik.si/1042836552|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mati Luke Dončića ovadila ponarejevalca svojega in sinovega podpisa|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/mati-luke-doncica-ovadila-ponarejevalca-svojega-in-sinovega-podpisa/463241|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=14. avgust 2018|publisher=|last=Zonta|first=Sabina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Saša Dončić se ne strinja s tem, da je Bill Duffy Lukov agent|url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/sasa-doncic-se-ne-strinja-s-tem-da-je-bill-duffy-lukov-agent/463481|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=17. avgust 2018|publisher=|last=Hacler|first=Tina|last2=Zonta|first2=Sabina}}</ref> Športni dnevnik [[Ekipa (časopis)|''Ekipa'']] je v drznem komentarju napisal, da je to dejanje [[Saša Dončić|Saše Dončića]] tako neumno, kot je neumen nepošten manever Poterbinove iz leta [[2015]], da si v lovu na [[Luka Dončić|sinov]] zaslužek v ligi [[NBA]] mečeta polena pod noge in da je Poterbinova v [[Pravo|pravnem]] smislu spretnejša od [[Ločitev|bivšega]] [[Saša Dončić|moža]].<ref name=":5" /> === Odnos staršev s sinom Luko in življenje v tujini === S [[Saša Dončić|Sašo Dončićem]] se je [[Ločitev|ločila]] [[2008]], tabloidi so kot razlog navajali moževo nezvestobo.<ref>{{Navedi splet|title=Dončić (36) s sinom smučal v Kranjski Gori|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/doncic-36-s-sinom-smucal-v-kranjski-gori|website=www.slovenskenovice.si|date=2011-02-08|accessdate=2020-03-27|language=sl-si|first=S.|last=N}}</ref> Po [[Ločitev|ločitvi]] je po svojih besedah sama skrbela za [[Luka Dončić|sina]].<ref name=":15" /> Ko je imel 15 let, je dobila popolno skrbništvo nad njim in [[Saša Dončić|Saša]] je z njim izgubil stike.<ref name=":5" /> S [[Luka Dončić|sinom]] se Poterbinova po lastnih besedah dobro razume, svetuje mu tudi pri izbiri pravih ljudi.<ref name=":12" /> V njegovem imenu je prevzela slovensko nagrado športnik leta 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Športnik leta: Iz Amerike le po sinovo trofejo|url=https://www.vecer.com/sportnik-leta-iz-amerike-le-po-sinovo-trofejo-6633373|website=www.vecer.com|date=2018-12-20|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|publisher=|last=Gramc|first=Uroš|first2=Zoran|last2=Mijatovič}}</ref> Zdi se ji, da [[Američani]] njene tesne vezi s sinom za razliko od [[Slovenci|Slovencev]] ne obsojajo. Meni, da je morda bolje, da je deležna veliko medijske pozornosti, kot pa da bi njen sin imel čudno mamo.<ref name=":12" /> Ko je bil majhen, je [[Luka Dončić|Luka]] mamo spremljal na športne vadbe, skupaj sta hodila na [[Šmarna gora|Šmarno goro]]. Ker je imela lasten salon, je bila popoldan in ob vikendih prosta, kar ji je omogočilo, da je z njim preživela veliko časa.<ref name=":12" /> Z [[Saša Dončić|očetom]] je [[Luka Dončić|Luka]] veliko igral ena na ena in treniral z njegovimi klubi.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić začel odkrivati nov svet (intervju z Luko Dončićem)|url=https://siol.net/sportal/kosarka/luka-doncic-sobotni-intervju-445928|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=29. julij 2017|publisher=|last=Lopatič|first=Jaka}}</ref> ==== Madrid ==== Leta [[2013]], pri trinajstih letih, je [[Luka Dončić|Luka]] kljub njenim dvomom<ref name=":9" /> začel živeti v klubskem internatu v [[Madrid]]u,<ref>{{Navedi splet|title=13-letni Luka Dončić odhaja v Real: Igral bo le za sladoled in kokakolo|url=https://www.dnevnik.si/1042552333|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-28|date=18. september 2012|publisher=|last=Terzič|first=Gregor|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002525/https://www.dnevnik.si/1042552333|url-status=dead}}</ref> Poterbinova pa je ostala v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Potreboval je dom, zato sem šla v Španijo|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/597f233980326/potreboval-je-dom-zato-sem-sla-v-spanijo|website=Revija Zarja|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=|publisher=|last=Šelek|first=Marija}}</ref> [[Štipendija]] je pokrila njegove življenjske stroške, opremo mu je morala kupovati sama,<ref name=":9" /> pri plačevanju [[hotel]]ov in [[Letalo|letalskih]] kart ob obiskovanju [[Luka Dončić|sina]] ji je pomagala mama.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/fit-24ur/mirjam-nicesar-ne-obzalujem-luka-zivi-za-kosarko.html|title=Mirjam o odhodu sina Luke v Madrid: Ne verjamem, da bi šla lahko še enkrat skozi vse to|date=26. oktober 2017|accessdate=28. marec 2020|website=24ur.com|publisher=|last=Šašek|first=Nina}}</ref> [[Saša Dončić|Saša]] je leta [[2014]] povedal, da je odnos z bivšo ženo usklajen in da se pri obiskih sina v [[Španija|Španiji]] izmenjujeta.<ref name=":6" /> Kasneje je izgubil stike.<ref name=":5" /> Po nekaj letih je Poterbinova šla z [[Luka Dončić|Lukom]] na njegovo željo<ref name=":9" /> živet v [[stanovanje]], ki ga je imel kot član Realove prve ekipe.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Najprej Dončić, nato Ronaldo in Roberto Carlos|url=https://www.delo.si/sport/kosarka/najprej-doncic-nato-ronaldo-in-roberto-carlos.html|website=www.delo.si|date=2016-10-21|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Aljaž|last=Vrabec|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002524/https://www.delo.si/sport/kosarka/najprej-doncic-nato-ronaldo-in-roberto-carlos.html|url-status=dead}}</ref> [[Luka Dončić|Luko]] je vozila na treninge in nazaj domov,<ref name=":17" /> mu kuhala kosilo in hodila v [[Trgovina|trgovino]].<ref name=":9" /><ref name=":16" /> V svoj salon se je vračala enkrat na mesec za tri dni.<ref name=":16" /> Poterbinova je obiskovala tečaj [[Španščina|španščine]], da bi se lahko za silo sporazumevala, stike je navezala predvsem s kolegicami s športnih dejavnosti in z dekleti košarkarjev.<ref name=":14" /><ref name=":16" /> Ugotovila je, da stereotip o odprtosti [[Španci|Špancev]] ne drži<ref name=":16" /> in da je v [[Madrid]]u ukvarjanje s [[šport]]om izredno priljubljeno, kar se vidi v ogromnih [[Fitnes|fitnes studiih]].<ref name=":15" /> Navdušili so jo tudi številni mestni [[park]]i,<ref name=":11" /> razočarala pa neurejenost žensk.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kaj je skrivnost sveže lepote Mirjam Poterbin?|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/dobropocutje/to-je-skrivnost-sveze-lepote-mirjam-poterbin-681589|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-03-27|language=sl|date=19. januar 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002525/https://odkrito.svet24.si/clanek/dobropocutje/to-je-skrivnost-sveze-lepote-mirjam-poterbin-681589|url-status=dead}}</ref> Zavrnila je trditve, da je [[Luka Dončić|Luka]] v [[Madrid]]u služil milijone.<ref name=":11" /> ==== Združene države Amerike ==== [[Luka Dončić|Sinu]] je ob selitvi v [[Združene države Amerike|ZDA]] pomagala iskati [[stanovanje]].<ref name=":10" /> [[Dallas, Teksas|Dallas]], mesto njegovega [[Dallas Mavericks|zdajšnjega kluba]]<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Dončić, Cuban in Powell bolnišnicam darovali pol milijona dolarjev|url=https://www.dnevnik.si/1042925262|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-27|date=20. marec 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329002524/https://www.dnevnik.si/1042925262|url-status=dead}}</ref>, jo je navdušil z neameriškostjo, odprtostjo in sproščenostjo<ref name=":12" /> ljudi ter s tem, da je v primerjavi z večjim [[Los Angeles]]om čist, urejen in brez brezdomcev.<ref name=":8" /> Opazila je večjo naklonjenost Američank lepotnim popravkom<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Slovi kot mama Luke Dončića, takšna pa je Mirjam v resnici|url=https://www.zadovoljna.si/rubrika/intervju/mirjam-poterbin-spregovorila-najvec-mi-pomeni-da-je-luka-srecen.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2020-03-28|date=30. september 2019|publisher=|last=Voler|first=Jasmina}}</ref> in uporabi botoksa pri 20. letih,<ref name=":8" /> zdijo se ji preveč umetne.<ref name=":7" /> Sama naj bi se sprijaznila s staranjem.<ref name=":18" /> Zmotila jo je tudi nekvalitetna [[hrana]].<ref name=":8" /> == Hobiji == Je ljubiteljica [[fitnes]]a,<ref name=":18" /> aerobike,<ref name=":16" /> [[Savna|savne]]<ref name=":18" /> in teka,<ref name=":1" /><ref name=":7" /> udeležuje se tudi polmaratonov.<ref name=":16" /> Rada [[Kuhanje|kuha]]<ref name=":8" /> in bere [[Knjiga|knjige]] o [[Duhovnost|osebnostni rasti]].<ref name=":12" /> == Sklici == {{sklici|30em}} {{DEFAULTSORT:Poterbin, Mirjam}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1974]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za upravo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]] n8bne49ea4176hzrnrbekhlc8i78y2l 0 476945 6732517 6334192 2026-08-07T22:20:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates={{MedalSport |Žensko [[streljanje]] }} {{MedalCountry | {{GEO}} }} {{MedalCompetition | [[Olimpijske igre]] }} {{MedalBronze | [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Peking]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalCompetition | [[Svetovno prvenstvo v streljanju]] }} {{MedalSilver | [[2002 ISSF World Shooting Championships|2002 Lahti]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalCompetition | [[European Shooting Championships]] }} {{MedalGold | [[1993 European Shooting Championships|1993 Brno]] | Pištola, 25 m, ekipno}} {{MedalSilver | [[1999 European Shooting Championships|1999 Bordeaux]] | Pištola, 25 m, ekipno}} {{MedalSilver | [[2005 European Shooting Championships|2005 Talin]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalSilver | [[2008 European Shooting Championships|2008 Winterthur]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalSilver | [[2009 European Shooting Championships|2009 Praga]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalBronze | [[1996 European Shooting Championships|1996 Budapest]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalBronze | [[2001 European Shooting Championships|2001 Pont]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalBronze | [[2003 European Shooting Championships|2003 Plzen]] | Pištola, 25 m, ekipno}} {{MedalCountry | {{URS}} }} {{MedalCompetition | [[Olimpijske igre]] }} {{MedalGold | [[Poletne olimpijske igre 1988|1988 Seul]] | Pištola, 25 m }} {{MedalSilver | [[Poletne olimpijske igre 1988|1988 Seul]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalCompetition | [[Svetovno prvenstvo v streljanju]] }} {{MedalGold | [[1986 ISSF World Shooting Championships|1986 Suhl]] | Zračna pištola, 25 m, ekipno }} {{MedalGold | [[1987 ISSF World Shooting Championships|1987 Budimpešta]] | Zračna pištola, 10 m, ekipno }} {{MedalGold | [[1989 ISSF World Shooting Championships|1989 Saraevo]] | Zračna pištola, 10 m }} {{MedalGold | [[1990 ISSF World Shooting Championships|1990 Moskva]] | Zračna pištola, 25 m, ekipno }} {{MedalGold | [[1990 ISSF World Shooting Championships|1990 Moskva]] | Zračna pištola, 10 m, ekipno }} {{MedalGold | [[1991 ISSF World Shooting Championships|1991 Stav]] | Zračna pištola, 10 m, ekipno }} {{MedalSilver | [[1989 ISSF World Shooting Championships|1989 Saraevo]] | Zračna pištola, 10 m, ekipno }} {{MedalBronze | [[1986 ISSF World Shooting Championships|1986 Suhl]] | Zračna pištola, 25 m }} {{MedalCompetition | [[Evropsko prvenstvo v streljanju]] }} {{MedalGold | [[1989 European Shooting Championships|1989 Zagreb]] | Pištola, 25 m }} {{MedalGold | [[1990 European Shooting Championships|1990 Arnhem]] | Pištola, 10 m }} {{MedalGold | [[1991 European Shooting Championships|1991 Manchester]] | Zračna pištola, 10 m, ekipno }} {{MedalBronze | [[1991 European Shooting Championships|1991 Manchester]] | Zračna pištola, 10 m }} }} '''Nino Salukvadze''' ({{lang-ka|ნინო სალუქვაძე}}), [[Gruzijci|gruzijska]] športna [[strelstvo|strelka]], * [[1. februar]] [[1969]], [[Tbilisi]]. Nino Salukvadze je osemkratna olimpijka in je trikrat osvojila medaljo. Je prva ženska, ki bo tekmovala na devetih [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{navedi splet |url= https://agenda.ge/en/news/2019/1122|title= Shooter Nino Salukvadze makes history with ninth Olympic Games qualification|accessdate=5. april 2020 |date=25. april 2019 |format= |work= }}</ref> Pri 19 letih, ko je tekmovala za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] na [[Poletne olimpijske igre 1988|poletnih olimpijskih igrah leta 1988]], je osvojila zlato medaljo v streljanju s pištolo na razdalji 25 m za ženske in srebrno z zračno pištolo 10 m za ženske. Na [[Poletne olimpijske igre 2008|poletnih olimpijskih igrah leta 2008]], ko je tekmovala za [[Gruzija|Gruzijo]], je dodala bronasto medaljo, prav tako z zračno pištolo 10 m. == Olimpijski rezultati == {| class="wikitable" style="text-align: center" ! colspan="5" | Olimpijski rezultati |- ! width="130" | Dogodek ! width="150" | Pištola 25 m ! width="150" | Zračna pištola 10 m |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 1988|1988 Seul]] | style="background: #ccffcc" |[[File:Gold_medal_with_cup.svg|16x16_pik]] 1. {{Small|(591+99)}} | style="background: #ccffcc" |[[File:Silver_medal_with_cup.svg|16x16_pik]] 2. mesto {{Small|(390+97,9)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 1992|1992 Barcelona]] | style="background: #ccffcc" | 5. {{Small|(583+93)}} | 10. {{Small|(380)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 1996|1996 Atlanta]] | style="background: #ccffcc" | 7. {{Small|(586+91,6)}} | style="background: #ccffcc" | 5. mesto {{Small|(385+99,0)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 2000|2000 Sydney]] | 11. mesto {{Small|(579)}} | 25. {{Small|(376)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]] | style="background: #ccffcc" | 8. {{Small|(580+98,3)}} | 10. {{Small|(382)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Peking]] | 16. {{Small|(580)}} | style="background: #ccffcc" |[[File:Bronze_medal_with_cup.svg|16x16_pik]] 3. mesto {{Small|(386+101,4)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 2012|2012 London]] | 15. {{Small|(581)}} | 33. {{Small|(376)}} |- | align="left" | [[Poletne olimpijske igre 2016|2016 Rio de Janeiro]] | style="background: #ccffcc" | 6. {{Small|(584+14)}} | 34. mesto {{Small|(377)}} |- |} == Poletne olimpijske igre leta 2008 == Gruzija in Rusija sta bili [[Rusko-gruzijska vojna|v vojni,]] ko je Salukvadzejeva tekmovala na [[Poletne olimpijske igre 2008|poletnih olimpijskih iger leta 2008]] z zračno pištolo (10 m) z rusko strelko [[ Natalia Paderina |Natalijo Paderino]]. Potem ko je Salukvadzejeva osvojila bron, ruska strelka Natalija Paderina pa srebro, sta se na zmagovalnih stopnicah ne glede na sovražnosti na jugu Kavkaza pri podelitvi odličij v Pekingu prisrčno objeli in poljubili.<ref>[http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/08/10/olympic.embrace/?iref=hpmostpop "Olympic shooters hug as their countries do battle"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303194404/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/08/10/olympic.embrace/?iref=hpmostpop |date=2016-03-03 }}, CNN, 10 August 2008</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/peking2008/gruzijsko-ruski-olimpijski-objem.html |title=Gruzijsko-ruski olimpijski objem |accessdate=5. april 2020 |date=10. avgust 2008 |format= |work= }}</ref> == Poletne olimpijske igre leta 2016 == Gruzijski strelki Nino Salukvadze, ki je s 47 leti nastopila na svojih osmih olimpijskih igrah ([[Poletne olimpijske igre 2016]]), se je v Riu prvič pridružil tudi njen 18-letni sin [[Cotne Mačavariani,]] prav tako strelec. To je prvič v zgodovini, da sta na istih olimpijskih igrah nastopila mati in sin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sport/oi2016/prvic-tudi-mati-in-sin.html |title=Prvič tudi mati in sin |accessdate=5. april 2020 |date=6. avgust 2016 |format= |work= |archive-date=2024-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241128000106/https://www.delo.si/sport/oi2016/prvic-tudi-mati-in-sin.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/v-objemu-ria-gruzijca-piseta-zgodovino/399730 |title=V objemu Ria: Gruzijca pišeta zgodovino |accessdate=5. april 2020 |date=6. avgust 2016 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina-bio-strelstvo}} {{s-start}} {{s-sports|oly}} {{succession box | before = [[Ramaz Nozadze]] | title = Nosilka zastave za {{GEO}} | years = [[Poletne olimpijske igre 2012|2012 London]] | after = [[Avtandil Tchrikishvili]] }} {{s-end}} {{DEFAULTSORT:Salukvadze, Nino}} [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 1988]] [[Kategorija:Gruzijski strelci]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Gruzijo]] iyrufuidfmnlkax1f3oh1yu0ugqibyn 0 477008 6732337 5781839 2026-08-07T16:48:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732337 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga| |genre= |oclc= |isbn=9789612740276 |pages=592 (izvirnik) |media_type=tisk (trde in mehke platnice) |release_date=2012 |publisher=Sanje |series= |name=Muzej nedolžnosti |language=[[turščina]] |country=Turčija |cover_artist= |illustrator= |author=[[Orhan Pamuk]] |image= |translator= |title_orig=Masumiyet Müzesi |followed_by=}} '''Muzej nedolžnosti''' ({{Jezik-tr|Masumiyet Müzesi}}) je roman [[Turki|turškega]] romanopisca in [[Nobelova nagrada za književnost|nobelovega nagrajenca]] [[Orhan Pamuk|Orhana Pamuka]], objavljen 29. avgusta 2008. Roman je bil preveden v slovenščino leta 2012. Zgodba, ki je postavljena v [[Carigrad]] med letoma 1975 in 1984, je pripoved o ljubezni med bogatim poslovnežem Kemalom in njegovo veliko revnejšo daljno sorodnico Füsun. Knjiga se ukvarja z vlogo žensk v Turčiji, zbirkami, lastništvom, posestvovanjem lepote pa tudi vidno zapletenim odnosom turškega poslovneža do žensk v njegovem življenju. === Muzej nedolžnosti v Istanbulu === [[Slika:Masumiyet_Müzesi'nin_binası.JPG|levo|sličica| Stavba, v kateri je Muzej nedolžnosti|206x206_pik]] [[Muzej]], kot kraj navdiha in uvida v zapleten svet, pa tudi kraj, kjer ljudje izobesijo svoje zbirke, svoje podobe lepote, ima velik pomen za roman. Avtor je v želji po še dodatnem izpostavljanju tega elementa svojega pisanja želel vzporedno s svojim romanom odpreti tudi muzej. Muzej naj bi bil poln izdelkov vsakdanjega življenja iz obdobja v katerem je roman bil napisan, torej od leta 1975 pa do sedanjosti. Prvi poskus muzealne predstavitve predmetov bi se zgodila v Frankfurtu,<ref>{{Navedi novice|title=Delo, Muzej Orhana Pamuka, ki je bil najprej napisan|date=13.12.2011|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/muzej-orhana-pamuka-ki-je-bil-najprej-napisan.html|archive-date=2020-04-06|access-date=2020-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200406212005/https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/muzej-orhana-pamuka-ki-je-bil-najprej-napisan.html|url-status=dead}}</ref> a razstava ni bila izvedena. Končno mu je uspelo muzej odpreti aprila 2012 v Instanbulu. Vstop v muzej je prost, če obiskovalec prinese s sabo izvod knjige. === Spopad med vzhodom in zahodom === Pamukovo delo se pogosto ukvarja s spopadom kulture med Vzhodom in Zahodom, kar je bilo omenjeno kot razlog, da je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Roman nenehno navaja vpliv [[Zahodni svet|Zahoda]] (Evrope in Amerike) na istanbulsko kulturo, tako preko ideje muzejev kot filmske industrije, ki postaja velik del romana. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://tr.masumiyetmuzesi.org/ Uradna spletna stran muzeja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200402095504/https://tr.masumiyetmuzesi.org/ |date=2020-04-02 }} (v turščini in angleščini) * [http://en.qantara.de/The-Museum-of-Innocence-A-Declaration-of-Love-to-the-City-of-Istanbul/19061c20063i1p501/index.html Intervju z Orhanom Pamukom, ''Muzej nedolžnosti'' : Izjava ljubezni do mesta Istanbul] * [https://www.theguardian.com/books/2010/jan/10/museum-innocence-orhan-pamuk Recenzija romana] v reviji ''Observer'' [[Kategorija:Knjige leta 2008]] [[Kategorija:Turški romani]] {{normativna kontrola}}{{Novel-stub}} 2wdpv6o94a2iae1ocux4fgvhmxixkkr 0 477123 6732660 6640731 2026-08-08T09:13:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče|name=Politikis|logo=|type=Novice, mnenje|language=[[slovenščina]]|owner=Antrakade d.o.o.|editor=Unknown|launch_date=Marec 2009|website={{URL|http://www.politikis.si/}}}} '''Politikis''' je slovenski spletni medij. Politikis je bil ustanovljen marca 2009 kot "novičarski, mnenjski, neodvisni in nekorporativni medijski portal". Ustanovitelji portala se opredeljujejo kot "intelektualci mlajše in srednje generacije iz konservativnega ideološkega pola". Sedež uredništva je v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Impresum {{!}} Politikis|url=http://www.politikis.si/impresum/|accessdate=2020-04-07|language=sl-SI}}</ref> Politikis naj bi bil v svojem poročanju naklonjen [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]] in kritičen do nasprotujočih političnih opcij.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh (Politikis, Demokracija) postal svetovalec Gorenaka|url=https://www.delo.si/novice/politika/dejan-kaloh-politikis-demokracija-postal-svetovalec-gorenaka.html|website=www.delo.si|date=2012-09-20|accessdate=2020-04-07|language=sl-si|first=Pi K.|last=Delo.si|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407181257/https://www.delo.si/novice/politika/dejan-kaloh-politikis-demokracija-postal-svetovalec-gorenaka.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Wolf, financer novega “tednika SDS”?|url=http://www.mladina.si/86784/wolf-financer-novega-tednika-sds/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-07}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kaj rad bere Janša?|url=http://www.mladina.si/116275/kaj-rad-bere-jansa/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-07}}</ref> Dolgoletni lastnik in bivši urednik portala je [[Dejan Kaloh]], bivši novinar [[Večer (časopis)|Večera]] in politik ter poslanec SDS.<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Še en poslanec v kazenskem postopku|url=https://siol.net/novice/slovenija/se-en-poslanec-v-kazenskem-postopku-475738|website=siol.net|accessdate=2020-04-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh o tem, da bo raje kot Kučanovo biografijo kupil delnico NoveTV24|url=https://www.dnevnik.si/1042720491|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-07|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407181254/https://www.dnevnik.si/1042720491|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Zamenjave na vrhu mariborske SDS in SD|url=https://www.sta.si/2613656/zamenjave-na-vrhu-mariborske-sds-in-sd|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P310|title=mag. Dejan Kaloh - Državni zbor|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200702015037/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P310|url-status=dead}}</ref><ref name=":2" /> Kaloh je tudi solastnik podjetja, ki izdaja tednik [[Demokracija (revija)|Demokracijo]],<ref name=":0" /><ref name=":3" /> strankarsko glasilo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ova Demokracija v roke madžarskega tabloida, povezanega z Orbanom|url=https://www.dnevnik.si/1042778773|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-07|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407181527/https://www.dnevnik.si/1042778773|url-status=dead}}</ref> Kaloh je bil zaradi zapisa na Politikis v času, ko je še služil kot urednik, na prvi stopnji nepravnomočno obsojen kaznivega dejanja razžalitve,<ref name=":3" /> na drugi stopnji pa pravnomočno oproščen.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SDS Dejan Kaloh na višjem sodišču oproščen kaznivega dejanja razžalitve nekdanje predsednice Solidarnosti, za katero je rekel, da je &#34;akademska ničla&#34; - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/poslanec-sds-dejan-kaloh-na-visjem-sodiscu-oproscen-kaznivega-dejanja-razzalitve-nekdanje-predsednice-solidarnosti-za-katero-je-rekel-da-je-akademska-nicla.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-09-07|language=sl-si|first=C.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh oproščen obtožb razžalitve profesorice mariborske filozofske fakultete|url=https://maribor24.si/kronika/kaloh-oproscen-obtozb-razzalitve-profesorice-mariborske-filozofske-fakultete|website=maribor24.si|date=2018-12-27|accessdate=2020-09-07|language=sl-SI|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041010/https://maribor24.si/kronika/kaloh-oproscen-obtozb-razzalitve-profesorice-mariborske-filozofske-fakultete|url-status=dead}}</ref> Kaloh je bil v sodni preiskavi tudi zaradi suma izdaje tajnih podatkov na portalu.<ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Kriminalisti zaključili pri Kalohu|url=http://www.mladina.si/152981/kriminalisti-zakljucili-pri-kalohu/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2009]] 412oxi0thgswuhk14nkvqqa3cexzfb5 0 478330 6732253 6692373 2026-08-07T14:17:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732253 wikitext text/x-wiki '''Miss Slovenije 2007''' je bilo lepotno tekmovanje, ki je potekalo [[23. junij|23. junija]] [[2007]] na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije v živo na TV SLO|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/miss-slovenije-v-zivo-na-tv-slo/184588|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-26|language=sl|date=15. junij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/ste-zadovoljni-z-letosnjo-miss-slovenije.html|title=Najlepša je Tadeja!|date=23. junij 2007|accessdate=26. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Organizirali so ga Videoton Geržina, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ''[[Slovenske novice]]'' in revija ''Elle'', ki je izpeljala natečaj za izbiro kreatorja obleke za zmagovalko.<ref name=":1" /> Voditelja sta bila [[Jure Godler]] v vlogi Frankensteina in [[Aleksandra Balmazović]] v vlogi grbavca Igorja.<ref name=":0" /> Prvikrat so izbrali miss revije ''LEA''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Miss Slovenije 2007 za Miss World 2007|url=https://elle.metropolitan.si/lifestyle/novice2/miss-slovenije-2007-za-miss-world-2007/|website=Elle.si|accessdate=2020-04-26|date=14. junij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Tadeja Ternar]] je bila prva [[Prekmurje|Prekmurka]], ki je osvojila naslov [[Miss Slovenije]].<ref name=":2">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUS47BAW Sledila bo svojim ciljem in sanjam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250222033149/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUS47BAW |date=2025-02-22 }}'', str. 28, MG (6. julij 2007), ''Štajerski tednik (Ptuj)'', letnik 60, številka 52</ref> Nosila je obleko Anite Mikolič, imenovano "Vrtnica". Sešili so jo v [[Murska Sobota|murskosoboški]] Muri, za katero je takrat Ternarjeva že tri leta delala kot model.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 MURINA MANEKENKA POSTALA MISS SLOVENIJE V MURINI OBLEKI|url=http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/murina_manekenka_postala_miss_slovenije_v_murini_obleki|website=www.tvsrk-11.si|accessdate=2020-04-26|date=27. junij 2007|publisher=|last=|first=|archive-date=2025-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20251128173227/http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/murina_manekenka_postala_miss_slovenije_v_murini_obleki|url-status=dead}}</ref> Obleke za finalistke so določili z žrebom.<ref name=":1" /> == Finale == === Uvrstitve in nagrade === * Zmagovalka [[Tadeja Ternar]], 19 let, študentka, [[Beltinci]], dobila je avto Opel Corsa * 1. spremljevalka Duška Stojić, 24 let, študentka, [[Dolenjske Toplice]] * 2. spremljevalka Anja Lukman, 24 let, študentka, [[Celje]] * Miss fotogeničnosti Pia Sara Odlag, 19 let, dijakinja, [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] * Miss interneta in miss revije LEA Maja Hribar, 20 let, študentka, [[Ljubljana]] * Miss simpatičnosti Hana Hervatski, 24 let, novinarka, [[Ljubljana]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Dvanajst finalistk za miss Slovenije 2007|url=https://www.dnevnik.si/249951|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-26|date=6. junij 2007|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927204941/https://www.dnevnik.si/249951|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> === Glasbeniki === Nastopili so [[Rok Kosmač]], [[Alenka Gotar]] in [[Boris Kopitar]].<ref name=":0" /> === Kritike prireditve === [[Fotograf|Fotografe]] na prireditvi so postavili tako, da so tekmovalke lahko slikali le v hrbet in tudi po končani prireditvi ni bilo nič bolje zaradi gneče in nestrpnosti organizatorja.<ref>{{Navedi splet|url=http://tomazl.sopca.com/2007/06/24/miss-slovenije-prisel-fotografiral-in-se-dolgocasil/|title=Miss Slovenije – prišel, fotografiral in se dolgočasil|date=24. junij 2007|accessdate=26. april 2020|website=Fotografske dogodivščine V družbi fotoaparata…|publisher=|last=Levstek|first=Tomaž|archive-date=2012-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619015804/http://tomazl.sopca.com/2007/06/24/miss-slovenije-prisel-fotografiral-in-se-dolgocasil/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=What is it all about?: MISS SLOVENIJE 2007|url=http://kavscekm.blogspot.com/2007/06/miss-slovenije-2007.html|website=What is it all about?|date=2007-06-24|accessdate=2020-04-26|last=Unknown}}</ref> Igra voditeljev je sodila na gledališko predstavo in njun govor je bil včasih nerazumljiv, tudi zaradi [[Jure Godler|Godlerjevega]] [[Klavir|klavirja]].<ref>{{Navedi splet|title=Zveri bolj zaznamovale izbor kot lepotice|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zveri-bolj-zaznamovale-izbor-kot-lepotice/184823|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-26|language=sl|date=25. junij 2007|publisher=|last=Hacler|first=Tina}}</ref> == Miss sveta 2007 == Svetovni izbor je bil [[1. december|1. decembra]] v letovišču Sanya na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref>{{Navedi splet|title=Približuje se izbor za Miss World 2007, Slovenijo zastopa Tadeja Ternar|url=https://www.dnevnik.si/283011|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-26|date=26. november 2007|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Tadeja Ternar|Ternarjeva]] se je na njem predstavila v obleki Maje Ferme, na dobrodelno licitacijo pa je odnesla sliko Jožeta Marinča iz [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevice]].<ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije se odpravlja na Kitajsko|url=https://www.delo.si/druzba/miss-slovenije-se-odpravlja-na-kitajsko.html|website=www.delo.si|date=2007-10-25|accessdate=2020-04-26|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2025-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20251128170104/https://www.delo.si/druzba/miss-slovenije-se-odpravlja-na-kitajsko.html|url-status=dead}}</ref> Kasneje je povedala, da se ji je zaradi [[Kitajska|Kitajske]] zamerilo vse zunaj [[Evropa|Evrope]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadeja Ternar: Moji otroci bodo imeli grška imena|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/tadeja-ternar-moji-otroci-bodo-imeli-grska-imena/|website=Govori.se|date=2009-02-07|accessdate=2020-04-26|language=sl}}</ref> == Miss Slovenije 2008 in odhod Zdravka Geržine == Bili so organizirani samo regionalni izbori, polfinala in finala ni bilo. Zdravko Geržina je za to okrivil [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki naj bi odpovedal prenos prireditve zaradi finančnih razlogov. Kasneje je kot razlog za odpoved izbora in svoj dokončen odhod navedel [[Recesija|recesijo]], propadanje in životarjenje tekstilne ter obutvene industrije in posledično težje pridobivanje sponzorjev (samo licenca ga je stala 20.000 [[Evro|evrov]] letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/miss-slovenije-2009-je-tina-petelin.html|title=VIDEO & FOTO: Miss Slovenije 2009 je Tina Petelin|date=5. oktober 2009|accessdate=26. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z izborom miss Slovenije?|url=https://www.lokalno.si/2019/07/08/222177/aktualno/Kaj_se_je_zgodilo_z_izborom_miss_Slovenije/|website=Dolenjski list|accessdate=2020-04-26|date=8. julij 2019|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miss Slovenije letos ne bo!|url=https://www.delo.si/druzba/miss-slovenije-letos-ne-bo.html|website=www.delo.si|date=2008-11-10|accessdate=2020-04-26|language=sl-si|first=Urška|last=Splichal}}</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8C7XX8PY Bo Slovenija z novim organizatorjem opaznejša?]'', str. 22, MG (13. oktober 2009), ''Štajerski tednik (Ptuj)'', letnik 62, številka 80</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{Miss Slovenije}} [[Kategorija:Miss Slovenije]] [[Kategorija:2007 v Sloveniji]] o2ly3iu4h0m9hstms93okvdqth9fnyo 0 480106 6732234 6685815 2026-08-07T13:39:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732234 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za področje odnosov med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu | body = <br /> | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Suzana Lep Šimenko]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Janez Dular]] | residence = Erjavčeva cesta 15 <br />1000 Ljubljana | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/ | image = Suzana_Lep_Šimenko_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister pristojen za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu''' je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], pristojen za odnose [[Slovenija|Republike Slovenije]] s [[Slovenci]] v zamejstvu in po [[Svet|svetu]]. Je vodja [[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu|Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}</ref> Vodje Urada niso bili vedno ministri, ampak tudi državni sekretarji.<ref>{{Navedi splet|title=Arhiv spletišč državne uprave {{!}} GOV.SI|url=http://www.arhiv-spletisc.gov.si/|website=www.arhiv-spletisc.gov.si|accessdate=2020-05-23}}</ref> Trenutna ministrica je [[Suzana Lep Šimenko]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Suzana Lep Šimenko, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> == Seznam == ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]], ''član Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, zadolžen za vprašanja Slovencev po svetu in italijanske in madžarske narodnosti v Republiki Sloveniji'' (maj 1990–maj 1992) ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janko Prunk]], ''minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji'' (maj 1992–december 1993) ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Vencelj]], ''državni sekretar'' (januar 1993–marec 1997) ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mihaela Logar]], ''državna sekretarka'' (junij 1997–junij 2000) ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Zorko Pelikan]], ''državni sekretar'' (junij 2000–december 2000) ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Magdalena Tovornik]], ''državna sekretarka'' (december 2000–marec 2002) ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Iztok Simoniti]], ''državni sekretar'' (marec 2002–januar 2003) * [[Črtomir Špacapan]], ''državni sekretar'' (januar 2003–september 2003) * [[Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm Kocjan]], ''direktorica Urada'' (december 2003–december 2004) ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Franc Pukšič]], ''državni sekretar'' (december 2004–november 2005) * [[Zorko Pelikan]], ''državni sekretar'' (december 2005–november 2008) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Žekš]], ''minister'' (november 2008–februar 2012) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Ljudmila Novak]], ''ministrica'' (10. februar 2012–20. marec 2013) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Tina Komel]], ''ministrica'' (10. marec 2013–13. februar 2014<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Tina Komel vendarle odstopila|url=https://www.delo.si/novice/politika/ministrica-tina-komel-vendarle-odstopila.html|website=www.delo.si|date=2014-02-13|accessdate=2020-05-23|language=sl-si|first=Tanja Starič, Anže Božič, notranja|last=politika|archive-date=2020-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200810224354/https://www.delo.si/novice/politika/ministrica-tina-komel-vendarle-odstopila.html|url-status=dead}}</ref>) * [[Gorazd Žmavc]], ''minister'' (13. februar 2014<ref>{{Navedi splet|title=Novi minister bo Gorazd Žmavc|url=https://mojaslovenija.net/novi-minister-bo-gorazd-zmauc/|website=Moja Slovenija|date=2014-02-14|accessdate=2020-05-23|language=sl-SI}}</ref>–18. september 2014) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Gorazd Žmavc]], ''minister'' (13. september 2014–13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jožef Česnik]], ''minister'' (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Helena Jaklitsch]], ''ministrica'' (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Arčon]], ''minister'' (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Suzana Lep Šimenko]], ''ministrica'' (4. junij 2026–) == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1990]] cjic5phrqvysdrk3frrlevagasmrr6z 0 482602 6732511 6640339 2026-08-07T21:58:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Nina Gazibara|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=1|height=172 cm}}'''Nina Gazibara''', [[Slovenija|slovenska]] [[Maneken|manekenka]], fotomodel in televizijska voditeljica [[Srbi|srbskega]] rodu, * [[7. oktober]] [[1950]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Legendarni slovenski manekenki voščilo iz bordela|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/legendarni-slovenski-manekenki-voscilo-iz-bordela-236917|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-10-14|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Mojca|last=Marot}}</ref> [[Beograd]]<ref name=":10" /> Velja za legendo slovenskega manekenstva.<ref>{{Navedi splet|title=Legenda slovenskega manekenstva je končala v bolnišnici|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/legenda-slovenskega-manekenstva-je-koncala-v-bolnisnici-287595|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-03-12|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Roman|last=Turnšek}}</ref> Zaznamovala je sedemdeseta in osemdeseta leta.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_75_L.pdf Gorenjski nominator]'', str. 30, Šinik, Gorazd (27. september 2002), ''Gorenjski Glas'', letnik 55, št. 75</ref> Delala je za [[Blagovna znamka|znamke]], kot so Dušan Šorđan, Krznarstvo Eber, Lisca,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lisca.hr/novosti/price/lisca-65-godina.html|title=65 godina - pogled u prošlost|date=17. september 2020|accessdate=2. junij 2021|website=lisca.hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201024093237/https://www.lisca.hr/novosti/price/lisca-65-godina.html|archivedate=24. oktober 2020|language=hr}}</ref> Pletilni studio Draž (predstavitev obleke za slovensko miss 96), [[Rašica (tovarna)|Rašica]], Peko, Ilirija,<ref>Nova svežina (oglas), str. 63, ''Tovariš'', 25. december 1972, letnik 28, številka 50, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDDRGBHN}}</ref> Pletenina,<ref>''Korak v morje v koraku z modo'' (oglas), str. 43, ''Tovariš'', 11. junij 1973, l. 29, št. 23, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ILKSSV7Z}}</ref> Mura, Polzela, Jack&Jones, Energetix magnetni nakit, Lisca, teniške loparje Head, avtomobile Jaguar in očala Carrera. [[Fotomodel|Modeli]] so prodajali vse, od gradbenega materiala do [[Pohištvo|pohištva]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Pomaga ljubezen in čim manj ličil|url=https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-07-06|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Gorazd|last=Suhadolnik|archive-date=2017-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20171225235923/http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Modni dogodek tokrat malo drugače|url=https://www.delo.si/kultura/modni-dogodek-tokrat-malo-drugace.html|website=www.delo.si|date=2007-05-15|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211091007/https://www.delo.si/kultura/modni-dogodek-tokrat-malo-drugace.html|url-status=dead}}</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDIFDW37 Rokov modni bazar - dvajsetič]'', str. 47, Cah-Žerovnik, Vlasta (30. november 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 48</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLC7I769 Naši v Indiji]'', str. 9, Cah-Žerovnik, Vlasta (24. oktober 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 43</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Včasih smo na snemanje nosile svoje modne dodatke!|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/nina-gazibara-vcasih-smo-na-snemanje-nosile-svoje-modne-dodatke.html|website=enaA Lifestyle|date=2014-10-21|accessdate=2020-08-07|language=sl-SI|last=Uredništvo|archive-date=2020-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200212154641/http://lifestyle.enaa.com/ljudje/nina-gazibara-vcasih-smo-na-snemanje-nosile-svoje-modne-dodatke.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Še bi to delala, če bi bila spet mlada|url=https://www.rtvslo.si/zabava/moda/nina-gazibara-se-bi-to-delala-ce-bi-bila-spet-mlada/503238|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=26. oktober 2019|publisher=|last=Krajnc|first=Saša}}</ref> Za njenega odkritelja velja slovenski modni [[fotograf]] [[Stane Jerko]], ki jo ima za enega najboljših slovenskih [[Fotomodel|fotomodelov]] vseh časov, tudi zaradi njene edinstvene prirojene elegance.<ref>{{Navedi splet|title=Razstava pionirja slovenske modne fotografije Staneta Jerka|url=https://www.delo.si/prosti-cas/kult/razstava-pionirja-slovenske-modne-fotografije-staneta-jerka.html|website=www.delo.si|date=2015-12-17|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Saša|last=Bojc|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211102150/https://www.delo.si/prosti-cas/kult/razstava-pionirja-slovenske-modne-fotografije-staneta-jerka.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Pri nas nimamo paparacev"|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/pri-nas-nimamo-paparacev/211159|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=31. avgust 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''[https://www.lions.si/media/files/intranet/klipping/lionstedenska_14._07._2017.pdf Stane Jerko (intervju)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', Karneža, Biserka (7. julij 2017), ''Reporter'' ''Magazin'', str. 34-42</ref> V [[Mladostništvo|mladosti]] se ni počutila lepo.<ref>{{Navedi splet|title=Znane Slovenke o lepoti|url=https://www.grazia.si/znane-slovenke-o-lepoti/|website=Grazia Slovenija|date=2016-11-17|accessdate=2020-08-07|language=sl-SI|archive-date=2021-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211023141456/https://www.grazia.si/znane-slovenke-o-lepoti/|url-status=dead}}</ref> Preden je postala manekenka, je delala kot vzgojiteljica v [[Vrtec|vrtcu]], sodelovala pri snemanju TV oddaj in statirala v [[Film|filmih]].<ref name=":0" /> Je ena redkih nosilk naziva [[Miss Slovenije]], ki so si ustvarile manekensko kariero.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_81_L.pdf Najpogumnejše so Štajerke]'', str. 11, Stanovnik, V. (16. oktober 1992), ''Gorenjski Glas'', letnik 45, št. 81</ref> Profesionalni model je bila do svojega 40. leta, [[Upokojitev|upokojila]] pa se je po dopolnjenem 60. letu.<ref name=":2" /> === Miss Slovenije za Miss Jugoslavije === Osvojila je naslov [[Miss Slovenije 1972]], na tekmovanju za [[Miss Jugoslavije]] pa je postala druga spremljevalka. Na to tekmovanje je hotela iti že tri leta prej, pa so ji to odsvetovali v vzgojiteljski šoli. Opogumila jo je vodja manekenske šole oz. tečaja. Njen takratni zaročenec in starši so jo pri tem podpirali. Ob zmagi so ji v službi čestitali, od staršev otrok pa ni bilo pritožb. Ob zmagi je menila, da dela vzgojiteljice ne bo pustila, kar se je kasneje spremenilo zaradi velikega števila ponudb.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara, najlepša Slovenka '72: Elegantna, graciozna, prirodna - ne napušta svoj posao u vrtiću (revija Start)|url=http://www.yugopapir.com/2013/09/nina-gazibara-miss-slovenije-na-bledu.html|accessdate=2020-08-07|date=Februar 1972|website=Yugopapir|publisher=|last=Grbelja|first=J.}}</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_11_L.pdf Ko zmaguje lepota]'', str. 23, Žalar, A. (9. februar 1972), ''Gorenjski Glas'', letnik 25, št. 11</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_66_L.pdf Miss Jugoslavije]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 26. avgust 1972, letnik 25, št. 66</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: 67-letnica, ki z lahkoto obleče mini krilo|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/nina-gazibara-67-letnica-ki-z-lahkoto-oblece-mini-krilo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-07|date=30. december 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> === Poučevanje, vodenje in ocenjevanje === Vodila je mladinske tečaje v manekenskih šolah Vere Hegeduš (Image management) in Vulcano Models.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBREKFXZ Moda, manekenstvo in slava]'', str. 20, ''Novi tednik NT in RC'', Seme, Damjana (19. januar 1995), letnik 49, številka 3</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsaka mama misli, da je njen otrok najlepši|url=https://www.dnevnik.si/42916|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=7. februar 2003|publisher=|last=Mager|first=Ingrid}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot ena od predavateljic v [[Celje|celjskem]] Modnem ateljeju je učila eleganco nošenja modelov.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8A86VCW Modni atelje]'', str. 32, ''Novi tednik NT in RC'', 4. marec 1993, letnik 47, številka 9</ref> V devetdesetih dvajsetega stoletja je vodila oddajo ''Modna dežela'' na [[Kanal A|Kanalu A]]<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060519_L.pdf Petnajst let Kanala A]'', str. 31, ''Gorenjski Glas'', 19. maj 2006, letnik 59, št. 40</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Popravkov na obrazu ali telesu nisem nikoli imela|url=https://www.seniorji.info/nina-gazibara-popravkov-na-obrazu-ali-telesu-nisem-nikoli-imela-6626278|website=www.seniorji.info|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|date=10. december 2018|publisher=|last=Žišt|first=Franja}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, kasneje pa še oddajo ''Sijaj'' na [[TV3]].<ref>{{Navedi splet|title=Sijajno dekle|url=https://www.dnevnik.si/79552|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=11. april 2004|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vodila je tudi modne dogodke.<ref name=":2" /> Bila je članica strokovne komisije na [[Celje|celjski]] Zlati bucki, tekmovalni modni reviji maturantskih oblek, nekakšnem poskusu slovenskih modnih viktorjev.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPTZEU6J Diana je zmagovalka!]'', str. 31, Cah Žerovnik, Vlasta (4. marec 2004), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 59, številka 9</ref> V oddaji ''Poglej in zadeni'' je na povabilo revije ''Jana'' sedela v komisiji, ki je izbirala model leta.<ref name=":8">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BNN5ZOU Brez duhovne lepote ni prave lepote]'', str. 11, ''Tednik (Ptuj)'', Goznik, Majda (29. april 1993), letnik 46, številka 17</ref> === Manekenstvo nekoč in danes === Doživela je profesionalizacijo slovenske modne industrije ter prihod moderne in bolj sproščene modne fotografije po vzoru tujine. Moti jo brezosebnost in togost današnjih manekenk. Po njenem mora biti model, moški ali ženska, vitek, da mu pristoji vse, kar si zamisli oblikovalec, vendar ne mara anoreksičnosti. Raje ima zdrava in natrenirana [[Telo|telesa]]. Opazila je, da se je zahtevana višina manekenk dvignila iz 174 na 180 [[Centimeter|cm]], da je več plačilne nediscpline, da se modelom plačuje na uro, ne več po katalogu ali oglasu ter da se najema [[Igralec (umetnik)|igralce]] in naturščike, ker so cenejši. Biti [[maneken]] v Sloveniji je bilo časovno zahtevno in razgibano delo, ne priložnostno, kot danes. Zanjo biti vrhunski [[Maneken|model]] danes pomeni, da delaš v tujini. Ponosna je na to, da je bila željen model po vsej [[SFRJ|Jugoslaviji]], saj se je morala za to potruditi in to v času, ko ni bilo interneta, ampak samo skopi modni [[Časopis|časopisi]]. Ni imela težav s prekomerno težo in pritiski okolice, nasveti o primerni prehrani za manekene so bili splošni. Svoji postavi se je začela resneje posvečati po [[Porod|porodu]]. Plastične operacije zavrača, ker noče biti izmaličena.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja supermanekenka je zelo aktivna upokojenka|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/nekdanja-supermanekenka-je-zelo-aktivna-upokojenka-742502|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=23. november 2019|publisher=|last=Lucu|first=Tina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Pomaga ljubezen in čim manj ličil|url=https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-07-06|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Gorazd|last=Suhadolnik|archive-date=2017-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20171225235923/http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|url-status=dead}}</ref><ref>BERNOT, Lea, 2015, Sodobna slovenska modna fotografija : diplomsko delo [[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_bernot-lea.pdf na spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 7 avgust 2020].</ref><ref name=":4" /><ref name=":7" /><ref name=":8" /> == Tožba zaradi nedovoljene objave fotografij == Leta [[1981]] je pozirala gola za [[Zagreb|zagrebško]] revijo ''Start''. Bila je med prvimi [[SFRJ|jugoslovanskimi]] manekenkami, ki so to storile. Leta [[1996]] je te fotografije brez dovoljenja založnika objavil tabloid ''As'' v lasti [[Roman Leljak|Romana Leljaka]] in sicer na naslovnici in sredini ter s tem po besedah Gazibarove povzročili nadlegovanje njenega sina v [[Srednja šola|srednji šoli]]. Tožila je Leljaka in odgovornega urednika Srečka Logarja za 4,2 milijona [[SIT]]. [[Okrožno sodišče v Ljubljani]] je Logarja oprostilo (ni imel redne pogodbe o zaposlitvi, jasno opredeljenih obveznosti in odgovornosti, bil naj tudi proti objavi), [[Roman Leljak|Leljaku]] pa naložilo plačilo 800.000 [[SIT]]. Po pritožbi obeh strani ([[Roman Leljak|Leljak]] je trdil, da bi se morala že polnoletna Gazibarova zavedati, da se fotografira kot znana oseba, ki bo nekoč imela družino) je [[Višje sodišče v Ljubljani]] prisodilo Leljaku enako vsoto, Srečku Logarju pa plačilo 600.000 SIT. Oba sta morala tožnici poravnati sodne stroške in stroške zagovornika. [[Roman Leljak]] je grozil, da se bo obrnil na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96938/tako-mlada-pa-ze-slovenka/|title=Tako mlada, pa že Slovenka: Zakaj so Slovenke v SFRJ uživale poseben sloves, zakaj ga Slovenci niso in za kakšen sloves je pravzaprav šlo|date=17. februar 2006|accessdate=7. avgust 2020|website=|publisher=|last=Novačić|first=Dejan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180225130504/https://www.mladina.si/96938/tako-mlada-pa-ze-slovenka/|archivedate=25. februar 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zvezdan o bolj in manj znanih, Anže ob Usherju, Maša pa ima novega fanta|url=https://www.vecer.com/201205255788689-5788689|website=www.vecer.com|date=2012-05-25|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odškodnina za razgaljenje|url=https://www.dnevnik.si/22592|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=4. maj 2002|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po epilog celo v Strasbourg|url=https://www.dnevnik.si/24958|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=11. junij 2002|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":6" /> == Zasebno == Njena starša, [[Slovenci|Slovenka]] in [[Srbi|Srb]] iz Beograda, Đorđe, sta se spoznala na [[Mladinske delovne brigade|delovni brigadi]] [[Železniška proga Šamac–Sarajevo|Šamac-Sarajevo]]. Kot otrok je tri leta plesala [[balet]]. Imela je strica v [[Poljane nad Škofjo Loko|Poljanah nad Škofjo Loko]]. Raje je bila pri slovenskih [[Sorodniki|sorodnikih]] na kmetih, kot doma v bloku. V Slovenijo je iz Beograda prišla pri 16. letih, ko sta se starša ločila, [[Mati|mama]] pa ponovno poročila z vojaškim zdravnikom in jo vzela s sabo. Iz njene nove zveze ima [[Polbrat|polbrata]]. V Ljubljani je naredila srednjo vzgojiteljsko šolo. Znala je [[Slovenščina|slovensko]], vendar se je morala poglobiti v slovnico in književnost. Po končani manekenski karieri je delala v modnem butiku, kot tajnica v podjetju za izvoz [[Volna|volne]], na [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarski zvezi Slovenije]], na Murinem predstavništvu v Ljubljani in v trgovini z [[Usnje|usnjenimi]] izdelki ter pomagala v podjetju, ki se je ukvarjalo z naravno kozmetiko. Na [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici]] je pri 47. letih naredila izpite za poslovodjo v trgovini.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Nekdanja supermanekenka je zelo aktivna upokojenka|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/nekdanja-supermanekenka-je-zelo-aktivna-upokojenka-742502|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=23. november 2019|publisher=|last=Lucu|first=Tina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":5" /><ref name=":7" /><ref name=":1" /><ref name=":9">{{Navedi splet|title=ŽIVAHNA NARAVA LEPOTICE|url=https://www.dnevnik.si/114708|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=28. februar 2005|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Ne uporabljam botoksa, polnil in na operacije niti ne mislim|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/nina-gazibara-ne-uporabljam-botoksa-polnil-in-na-operacije-niti-ne-mislim/|website=Govori.se|date=2019-11-16|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: 'Pri 64 letih že ne bom stradala!'|url=https://novice.svet24.si/clanek/revije/zarja/554b2fb0851c0/nina-gazibara-pri-64-letih-ze-ne-bom-stradala|website=Svet24.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=7. maj 2015|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> Ni zadovoljna s svojo pokojnino. Ne razume tihega trpljenja drugih v slabih službah in zvezah.<ref name=":4" /> Je [[Naturizem|naturistka]], ki ljubi samotne, odmaknjene plaže.<ref>''[https://naturist.si/images/stories/Bilten/NaturistPomlad2019.pdf Nina Gazibara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240623123920/https://naturist.si/images/stories/Bilten/NaturistPomlad2019.pdf |date=2024-06-23 }}'', str. 10, ''Naturist'' (pomlad 2019), ZDNS</ref> Visoka je 172 centimerov.<ref name=":1" /> === Družinsko življenje === Njen prvi fant in zaročenec je bil Bor Gostiša, član skupine [[Bele vrane]], ki ji je pomagal prvič okusiti medijski svet.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Gazibara se spominja prvega fanta|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/582efa85a2c5e/obujala-je-spomine-na-svojega-prvega-fanta|website=Njena.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=19. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Poročila se je z radijskim novinarjem Dušanom Rogljem in pri 28. letih z njim dobila sina, zaradi česar se je zaposlila v agenciji v Celovcu za dobrih deset let. Poleg tega je vodila tečaje in modne revije.<ref name=":3" /> Ločila se je, ko je bila stara 43 let. Z zdajšnjim partnerjem, ki ga je spoznala v Grčiji, živi na Jesenicah.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /> == Sklici == {{sklici|30em}} {{Miss Slovenije}} {{DEFAULTSORT:Gazibara, Nina}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski manekeni]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Zmagovalke Miss Slovenije]] 9dizrg5ndt5wylsyakpatu5f02tlfrh 0 482870 6732401 6640260 2026-08-07T17:30:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732401 wikitext text/x-wiki '''Nadoméstno materínstvo''' (tudi '''surogátno materínstvo''') je dogovor, s katerim se ženska, ki otroka rodi, zaveže otroka po [[rojstvo|rojstvu]] odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (sopogodbeniku oziroma naročniku).<ref name=pravnislovar>https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=nadom%C3%A9stno%20mater%C3%ADnstvo#v Pravni terminološki slovar: spletna izdaja 2019, vpogled: 17. 8. 2020.</ref><ref>https://www.mladina.si/47305/kaj-je-nadomestno-materinstvo/, vpogled: 17. 8. 2020.</ref> Naročnik je praviloma par, ki ne more spočeti otroka po naravni poti.<ref name=rtv1>https://www.rtvslo.si/svet/nadomestno-materinstvo-trgovanje-z-otroki-ali-dosezek-clovestva/444191, vpogled: 17. 8. 2020.</ref> Nadomestno materinstvo je ena asistiranih reproduktivnih tehnologij. Po taki metodi lahko, med drugimi, posegajo pari, ki ne morejo imeti lastnih otrok po naravni poti bodisi zaradi [[Neplodnost|neplodnosti]], medicinskih razlogov ([[histerektomija]]<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - histerektomíja|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5519122/histerektomija|website=www.termania.net|accessdate=2021-05-31}}</ref>, [[azoospermija]]<ref>{{Navedi splet|title=Kaj je azoospermija? - Zdravje - 2021|url=https://svetzdravlja.org/azoospermia-9728|website=svetzdravlja|accessdate=2021-05-31|language=sl-SL|archive-date=2025-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250125203736/https://svetzdravlja.org/azoospermia-9728|url-status=dead}}</ref>), prevelikega tveganja nevarnosti pri porodu ali kadar gre za istospolne partnerske zveze. V Sloveniji in v številnih drugih državah je nadomestno materinstvo zakonsko prepovedano,<ref name=delo1>https://www.delo.si/nedelo/nadomestno-materinstvo-ponekod-velik-posel-je-v-vecini-evrope-prepovedan.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180527202353/http://www.delo.si/nedelo/nadomestno-materinstvo-ponekod-velik-posel-je-v-vecini-evrope-prepovedan.html |date=2018-05-27 }}, vpogled: 17. 8. 2020.</ref> se pa število držav, ki pravno urejajo in dovoljujejo nadomestno materinstvo, v zadnjih letih povečuje.<ref name=Kraljic>Kraljić, Suzana (2015). Nadomestno materinstvo in varstvo otrokovih koristi. Lexonomica, letnik 7, številka 1, str. 77-83.</ref> Nadomestno materinstvo predstavlja danes v mnogih državah občutljivo politično, družbeno in pravno temo,<ref name=Kraljic/> ki poraja moralna, socialna in etična vprašanja.<ref name=rtv1/> == Vrste nadomestnega materinstva == Glede na izvor jajčeca razlikujemo med tradicionalnim in gestacijskim nadomestnim materinstvom.<ref name="rtv1"/><ref name="delo1"/> === Tradicionalno nadomestno materinstvo === Za [[oploditev]] se uporabi spolne celice nadomestne matere ter seme partnerja ženske, ki ne more zanositi, ali seme darovalca. To se doseže bodisi po naravni poti ali z umetno oploditvijo. Tako nastali otrok je gensko podoben nadomestni materi. V nekaterih primerih mora par, ki uporabi seme darovalca, sprožiti legalni proces posvojitve, da bi ob rojstvu dobil pravice do vzgoje otroka, ki se rodi na tak način. === Gestacijsko nadomestno materinstvo === O gestacijskem nadomestnem materinstvu govorimo takrat, ko nadomestni materi vstavijo v maternico [[zarodek]], ki je bil ustvarjen z [[Zunajtelesna oploditev|zunajtelesno oploditvijo]] spolnih celic (oploditev [[Oploditev in vitro|''in vitro'']] ali IVF) naročnikov oziroma darovalcev. Gestacijsko nadomestno materinstvo ima več oblik, pri katerih otrok ni gensko podoben nadomestni materi: * zarodek je ustvarjen iz spolnih celic matere in očeta, ki naročita surogacijo; * zarodek je ustvarjen iz spolnih celic očeta in darovalke; * zarodek je ustvarjen iz spolnih celic matere in darovalca; * zarodek darovalke je vstavljen v nadomestno mater; tak zarodek je lahko rezultat oploditve ''in vitro'', ki ga prejšnja mati daruje za namen nadomestnega materinstva paru, ki ne more imeti otrok. Razlikujemo še med altruističnim in komercialnim nadomestnim materinstvom. Pri altruistični surogaciji nadomestna mati ne prejme plačila, pri komercialni pa je za svojo vlogo plačana. == Etična kontroverznost == Prvi dejavnik pri [[Etika|etični]] presoji nadomestnega materinstva predstavlja dejstvo, da sta tako nadomestna mati kot zarodek v nevarnosti zaradi možnih zdravstvenih in psiholoških zapletov. Zdravstvene težave zajemajo vsa tveganja, ki se običajno pojavijo pri nosečnosti, od slabosti in hormonskih nihanj do možnosti razvoja [[Gestacijski diabetes|gestacijskega diabetesa]] ali spontanega [[Splav|splava]], pri otroku lahko pride do razvojnih in drugih zdravstvenih težav. Drugo pereče tveganje so psihološke težave, ki nastanejo za mater ob tovrstni zanositvi, denimo [[poporodna depresija]] in potrtost zaradi čustvene navezanosti na otroka, ki ga mora oddati. Če se nadomestna mati odloči ponuditi svoje telo pri agenciji, dobi priporočilo psihološke oskrbe, katere rezultat naj bi pomagal preprečiti, da se mati naveže na otroka, ali pa se mati sama trudi preprečiti navezanost na otroka. Poleg tega se pojavi težava psihološke oskrbe ter čustvene podpore nadomestni materi, tako med surogacijo, kot po njej in težava sprejemanja s strani družine in okolice.<ref>{{Navedi splet|title=Surrogacy Risks & Side Effects {{!}} Surrogate.com|url=https://surrogate.com/surrogates/pregnancy-and-health/emotional-and-medical-risks-of-surrogacy/|date=2017-01-10|accessdate=2021-05-31|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The Overlooked Risks of Surrogacy for Women|url=https://ifstudies.org/blog/the-overlooked-risks-of-surrogacy-for-women|website=Institute for Family Studies|accessdate=2021-05-31|language=en}}</ref> Tveganje je povečano, kadar je v mater vstavljeno več zarodkov, da bi se zagotovila večja verjetnost za donositev. Pri tem obstaja možnost [[Carski rez|carskega reza]] ali prezgodnjega [[Rojstvo|rojstva]], kar podaljša čas oskrbe v bolnišnici in poveča stres matere. Druga tveganja so povezana z odnosi med parom in nadomestno materjo, zlasti kadar paru ni všeč možnost povišanja stroškov v primeru, da nadomestna mati zaradi zdravstvenih zapletov ne more na delo itd.. Par lahko vidi mati zgolj kot kapsulo za njunega otroka, kar sproži pomanjkanje [[Empatija|empatije]] do nje in še poslabša psihološko stanje matere. === Nadomestna mati === Glede nadomestnega materinstva obstajata dva pola: tisti, ki tak način posvojitve podpirajo, in tisti, ki imajo glede tega zadržke. Nadomestno materinstvo je videno kot rešitev za ljudi, ki drugače ne morejo imeti otrok, ob čemer se vse bolj govori o možnostih, da tudi [[Homoseksualnost|homoseksualni]] pari lahko dobijo otroke. Zagovorniki izpostavljajo vidik pomoči in dobrote ter možnost za ustvaritev družine parom, ki sicer ne bi mogli imeti otrok. Kadar je surogacija plačana, to nekateri razlagajo kot obliko socialne pomoči za nadomestno mater. Predvsem na Zahodu prevladuje pozitivno sprejemanje nadomestnega materinstva, medtem ko predstavlja drugod hud problem. Najbolj zaskrbljujoč je položaj v Indiji, kjer je nadomestno materinstvo izjemno profitabilna panoga in cveti takoimenovan “turizem plodnosti”. Drugi največkrat omenjeni deželi, kjer je nadomestno materinstvo močno razširjeno, sta Ukrajina in Nepal. V Ukrajini je moč videti oglase za iskanje nadomestnih mater na panojih ter avtobusih. Tam naj bi bilo surogacijskih rojstev od 2000-2500 na leto, vse več pa je poročil o zlorabah tako mater kot njihovih sopogodbenikov. Večina komercialne surogacije  ni regulirana, saj je po nekaterih podatki okrog dve tretjini dogovorov nereguliranih, kar je izrazita težava v Indiji.<ref>{{Navedi revijo|last=Bromfield|first=Nicole F.|last2=Rotabi|first2=Karen Smith|date=2014-09-01|title=Global Surrogacy, Exploitation, Human Rights and International Private Law: A Pragmatic Stance and Policy Recommendations|url=https://doi.org/10.1007/s40609-014-0019-4|magazine=Global Social Welfare|language=en|volume=1|issue=3|pages=123–135|doi=10.1007/s40609-014-0019-4|issn=2196-8799}}</ref><ref>{{cite journal |last=Shetty|first=Priya|date=2012-11-10|title=India's unregulated surrogacy industry|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(12)61933-3/abstract|journal=[[The Lancet]] |language=en|volume=380|issue=9854|pages=1633–1634|doi=10.1016/S0140-6736(12)61933-3|issn=0140-6736|pmid=23162822}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Unregulated surrogacy: Law yet to deliver|url=https://www.tribuneindia.com/news/archive/comment/unregulated-surrogacy-law-yet-to-deliver-97741|website=Tribuneindia News Service|accessdate=2021-05-31|language=en|first=Tribune News|last=Service}}</ref> V Ukrajini pa se tako večina pogodb sklene prek agencije, ki se ukvarja z nadomestnim materinstvom imenovane BioTexCom (Center for Human Reproduction - Center za človeško reprodukcijo), večina nadomestnih mater prihaja iz revnih področij države. Večkrat so vsaj štiri matere skupaj postavljene v majhna stanovanja brez pravilne medicinske in psihološke oskrbe.<ref>{{Navedi splet|title=‘Treated like cattle’: The human cost of surrogacy|url=https://www.aljazeera.com/features/2018/9/13/ukraines-baby-factories-the-human-cost-of-surrogacy|website=www.aljazeera.com|accessdate=2021-05-31|language=en|first=Madeline|last=Roache}}</ref> Tako v Indiji kot v Ukrajini in Nepalu kot največkrat izpostavljenih državah glede tovrstne teme pa nastaja vse več opozoril o “farmah plodnosti” in “tovarnah dojenčkov”, kjer se dogajajo podobne zgodbe o zlorabah mater in preslabi zdravniški oskrbi ter pomanjkanju legalne in socialne varnosti. Nasprotniki nadomestnega materinstva so tako proti taki praksi tudi z vidika izkoriščanja socialno ogroženih. Surogacijo si lahko privoščijo premožnejši ljudje, katerih reprodukcijske zahteve izpolnijo manj privilegirani. Pogosto se raje odločijo za revnejše dežele, kjer za nadomestno mater plačajo veliko manj, kot bi jo v svojih domačih državah. S pa tem povzročajo tveganje za izkoriščanje revnih žensk za denar, s čimer se poveča možnost prisile v nosečnost ali rojevanje takorekoč po tekočem traku. Dobiček med drugim večinoma dobijo posredniški agentje, matere pa ostanejo prikrajšane za finančna sredstva.<ref>{{Navedi splet|title='The Farm' raises questions about surrogacy, commodification of women|url=https://www.thejakartapost.com/life/2019/06/16/the-farm-raises-questions-about-surrogacy-commodification-of-women.html|website=The Jakarta Post|accessdate=2021-05-31|language=en|first=The Jakarta|last=Post}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Saxena|first=Pikee|last2=Mishra|first2=Archana|last3=Malik|first3=Sonia|date=2012|title=Surrogacy: Ethical and Legal Issues|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3531011/|magazine=Indian Journal of Community Medicine : Official Publication of Indian Association of Preventive & Social Medicine|volume=37|issue=4|pages=211–213|doi=10.4103/0970-0218.103466|issn=0970-0218|pmc=3531011|pmid=23293432}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Surrogacy laws: why a global approach is needed to stop exploitation of women|url=http://theconversation.com/surrogacy-laws-why-a-global-approach-is-needed-to-stop-exploitation-of-women-98966|website=The Conversation|accessdate=2021-05-31|language=en|first=Gulzaar|last=Barn|first2=Herjeet|last2=Marway}}</ref> Ena od bolj žgočih kontroverznosti v zvezi z nadomestnim materinstvom je izkoriščanje ženskega telesa in njegova instrumentalizacija. Nosečnost je zreducirana na storitveno dejavnost, otrok pa postane produkt. Zlasti [[feminizem]] vidi surogacijo kot napad na dostojanstvo ženskega telesa in na njeno pravico avtonomije. Radikalni feminizem zagovarja stališče, da je tretiranje ženske kot stroja za proizvodnjo dojenčkov v zameno za denar podobno prostituciji <ref>{{Navedi splet|title=Commercial Surrogacy & Feminist Perspectives|url=https://writingsonsurrogacy.wordpress.com/2016/10/18/commercial-surrogacy-feminist-perspectives/|website=Site Title|date=2016-10-18|accessdate=2021-05-31|language=en|last=writingsonsurrogacy}}</ref>, kjer gre prav tako za telesno uslugo v zameno za plačilo. Nadomestno materinstvo povezujejo z nadvlado patriarhalne ureditve sveta, predvsem zaradi primerov žensk, ki jih je v surogacijo nagovoril oziroma prisilil mož, da bi služil s telesom svoje žene. Izpostavljajo redukcijo ženskega telesa na eno samo funkcijo - porod -, ki je bila skozi zgodovino tretirana kot edina pomenljiva funkcija ženske. Liberalni feminizem nadomestno materinstvo dopušča, saj ga vidi kot pomoč homoseksualnim parom in kot zmožnost avtonomije ženske, ki lahko svoje telo po svoji volji svobodno uporabi. === Otrok === Pri otrocih rojenim nadomestnim materam lahko pride do krize identitete, če vejo, na kakšen način so bili sprejeti v družino. Druga bolj pereča tveganja sta problem nasilja in trgovina z otroki, v primerih ločitve, če si starša premislita ali želita drugačnega otroka od tega, ki sta ga dobila. Razvpit primer je primer avstralskega para, ki sta se odpovedala otroku nadomestne matere, ker je imel [[Downov sindrom]], njegovo zdravo sestro dvojčico pa obdržala (primer dečka Gammyja<ref>{{Navedi splet|title=Malega Gammyja nista hotela, ker se je rodil z Downovim sindromom|url=https://www.dnevnik.si/1042677030|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-31}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>), zaradi česar je na Tajskem nadomestno materinstvo postalo prepovedano. Prav tako ostaja skrb za otrokove pravice, ki so v primerih komercialnega nadomestnega materinstva pogosto spregledane. Otrok postane komercializiran proizvod in se ga več ne vidi kot bitje z lastnim dostojanstvom. === Zakonske določbe v Sloveniji === Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v sedmem členu določa, da do  tovrstne oploditve (OBMP) ni upravičena ženska, ki po porodu namerava neodplačno ali odplačno otroka prepustiti tretji osebi. Osmi člen določa, da OBMP ni dovoljena s hkratno uporabo darovanih jajčnih in semenskih celic. Slovenska pravna ureditev nadomestnega materinstva ne določa kot oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zakonska ureditev je bila v Sloveniji sprejeta zaradi več zadržkov glede nadomestnega materinstva: otrok postane objekt pogodbe, nadomestna mati postane objekt za rojevanja in objekt trgovanja v primeru komercialnega nadomestnega materinstva, zaradi primerov, ko mati po porodu noče izročiti otroka, in zaradi možnosti, da se otrok rodi umsko ali gibalno oviran in zato ne ustreza željam paru naročniku, ki ga lahko zaradi tega ne želi sprejeti.<ref>{{Navedi splet|title=Bibaleze.si|url=https://www.bibaleze.si/nosecnost/ali-je-nadomestno-materinstvo-v-sloveniji-dovoljeno.html|website=www.bibaleze.si|accessdate=2021-05-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nadomestno materinstvo - trgovanje z otroki ali dosežek človeštva?|url=https://www.rtvslo.si/svet/nadomestno-materinstvo-trgovanje-z-otroki-ali-dosezek-clovestva/444191|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je nadomestno materinstvo v Sloveniji dovoljeno?|url=https://www.student.si/izpostavljeno/druzba/je-nadomestno-materinstvo-v-sloveniji-dovoljeno/|website=Student.si|date=2020-09-04|accessdate=2021-05-31|language=sl-SI|first=Marija|last=Soldat}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ukrajinke-za-nekaj-tisoc-evrov-tudi-slovencem-rojevajo-otroke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-31}}</ref> == Stališče verstev do nadomestnega materinstva == === Krščanstvo === [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] nadomestnega materinstva ne podpira, saj ni v skladu z naukom [[Sveto pismo|Biblije]] glede rojstva, poroke in življenja. Cerkev poudarja, da je otrok dar, ne pravica, nadomestna mati pa je tretja oseba, ki vdre v sicer nerazdružljiv in izključujoč odnos moža in žene in ga s tem omadežuje. Katekizem katoliške Cerkve v členu 2376 navaja, da tehnike, ki bi ločile moža in ženo z vdorom tretje osebe, niso moralne: sem sodijo darovanje [[Semenčica|semenske tekočine]], darovanje [[Jajčece|jajčec]] in nadomestno materinstvo. Katekizem ima tudi kritičen pogled na “pravico” parov, da bi imeli otroka. Člen 2378 namreč navaja, da otrok ni predmet lastništva in ima pravico biti spoštovan kot oseba ter pravico, da je sad zakonske ljubezni svojih staršev. Na nadomestno materinstvo krščanstvo gleda kot na pregrešitev zoper materinstvo, zakonsko zvestobo in kršenje otrokovega dostojanstva ter pravice do tega, da ga vzgojijo krvni starši. === Judovstvo === [[Judovstvo|Judovski]] učenjaki in [[Rabin|rabini]] si niso enotni glede nadomestnega materinstva. Zagovorniki surogacije so mnenja, da je taka praksa dovoljena in pogosto citirajo biblični stavek iz 1 Mz 9,1, ki pravi: “Bodite rodovitni in se množite ter napolnite zemljo!” ali dajejo primer Sare, ki je Abrahama poslala, da ji je dal otroka po Hagari. Committee on Jewish Law and Standards (odbor konservativnih Judov, avtoriteta na področju halake) je leta 1988 odobril nadomestno materinstvo, saj je [[:en:Mitzvah|mitzvah]] starševstva (mitzvah v judosvtvu pomeni zapoved) tako močen, da je surogacijo mogoče dovoliti. Rabini, ki so nasprotniki nadomestnega materinstva, ga imajo za obliko modernega suženjstva, v katerem je žensko telo izkoriščano, otrok pa postane produkt. Vez, ki jo imata mati, ki je otroka rodila, in otrok, se pretrga. Rabin Daniel Gordis (Gordis 1988, 27) je odločno zavrnil nadomestno materinstvo. Vprašanje nadomestnega materinstva pri Judih je eden od glavnih problemov, saj po njihovem načelu otrok postane Jud po materi. Glede surogacije se soočajo trije med seboj konfliktni pogledi o tem, kdo je dejanska mati otroka: prvi pogled trdi, da je mati darovalka jajčeca, drugi pogled pravi, da je mati nadomestna mati, ki je otroka rodila, tretji pogled pa zagovarja, da sta obe materi rojenega otroka. Večinsko mnenje prevladuje v smeri, da je mati ženska, ki otroka donosi, medtem ko manjšina pripisuje materinstvo ženski, ki je darovala svoje spolne celice in je genetska mati otroka. Ta pogled je utemeljen na nauku [[Talmud|Talmuda]] (Sanhedrin 91b), da se življenje začne ob spočetju. V [[Izrael|Izraelu]] je dovoljeno le gestacijsko nadomestno materinstvo, pri katerem jajčece ne sme priti od nadomestne matere, ta pa mora biti enake vere kot mati, kateri je otrok namenjen. <ref>{{Navedi splet|title=Judaism and Surrogate Motherhood|url=https://www.myjewishlearning.com/article/jewish-surrogate-motherhood/|website=My Jewish Learning|accessdate=2021-05-31|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=What does Jewish Law Have to Say about Surrogacy? Responsa in a Moment: Volume 7, Issue No. 3, December 2012|url=https://schechter.edu/what-does-jewish-law-have-to-say-about-surrogacy-responsa-in-a-moment-volume-7-issue-no-3-december-2012/|website=The Schechter Institutes|date=2012-12-10|accessdate=2021-05-31}}</ref> === Islam === Načeloma je [[Islam|islamska]] skupnost odločno proti nadomestnem materinstvu. Glavna skrb glede takega načina dobitve otroka je glede zakonoloma in starševskega nasledstva (hifz al-nasl), katero je eno od petih zapovedi šerijatskega prava. Surogacija se šteje kot zakonolom oziroma prešuštvovanje, ker nadomestna mati v primeru gestacijske surogacije nosi otroka od človeka, ki ni njen mož. Manjšina muslimanov, ki nadomestno materinstvo podpira, pa je mnenja, da nadomestna mati ni zakonolomka, saj z darovalcem semenčic ni bila v spolnem odnosu, ter da se zlahka odkrije otrokovo poreklo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/284293479_Surrogacy_and_Islam_Between_Permissibility_and_Prohibition|title=Surrogacy and Islam : Between Permissibility and Prohibition|date=April 2014|website=Surrogacy and Islam : Between Permissibility and Prohibition|publisher=Tawfique|last=Al-Mubarak}}</ref> === Hinduizem === Države, kjer je [[hinduizem]] najbolj razširjen, denimo Indija, so postale žarišča t.i. turizma plodnosti, kar je sprožilo razprave in razmišljanja o tem, ali je nadomestno materinstvo v konfliktu s hinduističnimi nauki. Podporo nadomestnemu materinstvu daje med drugim zgodba o [[Bhagavata Purana|Bhagavati Purani]], v kateri se zgodi prenos zarodka iz ene božanske ženske v drugo. Ker je [[neplodnost]] v hindujski tradiciji povezna s slabo [[Karma|karmo]], se sprejema načine za umetno oploditev, čeprav med hindujci nadomestno materinstvo ni pogosto izbrano kot način soočanja z neplodnostjo. <ref>{{Navedi splet|title=Hindu arguments for and against fertility treatments - Fertility issues - GCSE Religious Studies Revision|url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zqw2fg8/revision/4|website=BBC Bitesize|accessdate=2021-05-31|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Gestational Surrogacy and Hindu Bioethics: The Karma of Genetics and the Genetics of Karma”|url=https://thedaily.case.edu/gestational-surrogacy-and-hindu-bioethics-the-karma-of-genetics-and-the-genetics-of-karma/|website=The Daily|date=2019-09-17|accessdate=2021-05-31|language=en-US}}</ref> === Budizem === Prevladuje mišljenje, da je nadomestno materinstvo v [[Budizem|budizmu]] popolnoma sprejeto, saj ne obstaja noben direkten budistični nauk, ki bi označil nadomestno materinstvo kot moralno sporno. Nadomestno materinstvo pojmujejo kot izraz sočutja do neplodnih staršev. <ref>{{Navedi novice|title=Buddhists debate surrogacy ethics|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/politics/434864/buddhists-debate-surrogacy-ethics|newspaper=Bangkok Post|accessdate=2021-05-31|first=Bangkok Post Public Company|last=Limited}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Družina]] [[Kategorija:Družinsko pravo]] [[Kategorija:Bioetika]] j5lpsn5y03z5plyroqw8eu8erpu7gxn 0 496012 6732199 6732163 2026-08-07T13:04:36Z Yerpo 8417 pp 6732199 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Matej Slapar |office=[[Občina Kamnik|Župan Občine Kamnik]]|predecessor=[[Marjan Šarec]]|successor=|signature=|office2=[[Državni svet Republike Slovenije|Državni svetnik]] |party=[[Nova Slovenija]]|religion=|term_start=[[2018]]|term_end=|signature_size=|term_start2=[[2024]]|term_end2=|deputy=[[Uroš Pirc]]<br>[[Romana Učakar]]}}'''Matej Slapar''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[17. september]] [[1984]]. Trenutno je župan [[Občina Kamnik|Občine Kamnik]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Župan {{!}}|url=https://www.kamnik.si/zupan|website=Občina Kamnik|accessdate=2021-04-06|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Rodil se je 17. septembra 1984 in odraščal v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]]. V Kamniku je obiskoval osnovno in nato še srednjo šolo. Po maturi se je vpisal na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2010 diplomiral.<ref name=":0" /> Poklicno se je nato ukvarjal predvsem z mednarodnim trgovanjem.<ref name=":0" /> === Lokalna politika === Leta 2006 je bil izvoljen za občinskega svetnika v Kamniku, med letoma 2010 in 2014 pa je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Mekinje. Leta 2014 se je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah]] kot kandidat [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] potegoval za mesto župana. S 1.063 (9,02 %) je osvojil tretje mesto med osmimi kandidati. Ponovno izvoljeni župan [[Marjan Šarec]] ga je imenoval na mesto kamniškega podžupana, funkcijo je opravljal poklicno.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kamnik.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2021-04-06|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111020759/http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kamnik.html|url-status=dead}}</ref> Za župana je ponovno [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|kandidiral leta 2018]], ko se je s kandidatom [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] [[Igor Žavbi|Igorjem Žavbijem]] uvrstil v drugem krogu, kjer je osvojil 6.276 glasov (60,56 %) in postal novi kamniški župan.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kamnik.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619115342/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kamnik.html|url-status=dead}}</ref> V letu 2022 je v 1. krogu lokalnih volitev prejel 71,65 odstotka glasov. === Zasebno === Je poročen in živi v Mekinjah.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slapar, Matej}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Kamnik]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] 6vf3ogz3xk21u8e98okukwicyy10bhl 0 499905 6732192 5724062 2026-08-07T12:51:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Michael Gwisdek|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship={{GER}}|occupation=|years_active=1968 - 2020}}'''Michael Gwisdek''', [[Nemci|nemški]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in filmski [[režiser]], * [[14. januar]] [[1942]] [[Berlin]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], † [[22. september]] [[2020]] [[Nemčija]]. Gwisdek je svojo kariero začel v Vzhodni Nemčiji, od leta 1968 pa je nastopal in igral v več kot 130 filmih in televizijskih oddajah. Njegov prvi režiserski film [[Treffen in Travers (film, 1989)|Treffen in Travers]] je bil prvi vzhodnonemški film, prikazan na filmskem festivalu v [[Cannes|Cannesu]] leta 1989, v oddelku Un Certain Regard. Njegov film [[Veliki Mambo (film, 1998)|Veliki Mambo]] iz leta 1998 je bil prijavljen na 48. berlinski mednarodni filmski festival. Naslednje leto je na 49. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu za vlogo v filmu Nightshapes osvojil srebrnega medveda za najboljšega igralca. Leta 1985 se je poročil z igralko [[Corinna Harfouch|Corinno Harfouch]], ločila pa sta se leta 1997. Pred poroko sta že imela dva sinova; elektronskega glasbenika in igralca Johannesa Gwisdeka (rojen leta 1980) in igralca [[Robert Gwisdek|Roberta Gwisdeka]] (rojen leta 1984). Kmalu po ločitvi se je Gwisdek poročil s svojo drugo ženo Gabrielo.<ref>[https://www.bz-berlin.de/artikel-archiv/b-z-hausbesuch-bei-den-gwisdeks B.Z. - Hausbesuch bei den Gwisdeks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515211520/https://www.bz-berlin.de/artikel-archiv/b-z-hausbesuch-bei-den-gwisdeks |date=2021-05-15 }} in [[:en:B.Z._(newspaper)|B.Z.]], 12 September 2010. Retrieved 22 December 2018</ref> Gwisdek je umrl septembra 2020 v starosti 78 let.<ref>{{Navedi novice|title=Michael Gwisdek ist tot|date=23 September 2020|url=https://www.spiegel.de/kultur/kino/michael-gwisdek-ist-tot-schauspieler-mit-78-jahren-gestorben-a-36316452-0383-4e91-8987-53d867b88839}}</ref> == Glej tudi == * [[Corinna Harfouch]] == Sklici == {{Zbirka}} {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gwisdek, Michael}} [[Kategorija:Nemški igralci]] [[Kategorija:Nemški producenti]] [[Kategorija:Nemški režiserji]] [[Kategorija:Nemški scenaristi]] dhqk00d7ijo16ti2cmmn31f82xg29no 0 501488 6732442 5782106 2026-08-07T19:53:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Nataša Prah|predecessor3=[[Primož Šeligo]]|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|term_start3=[[2010]]|spouse=|successor3=[[Edvin Skrt]]|children=|president3=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|parents=|partner=|birth_date=|awards=|order3=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ukrajini|Veleposlanica Republike Slovenije v Ukrajini]]|term_end=|predecessor=|term_end3=[[2018]]|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|term_start=|party=|order=|years_active=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=|organization=|employer=|president2=|order2=|birth_place=}} '''Nataša Prah''', [[Seznam slovenskih diplomatov|slovenska diplomatka]]; * [[8. februar]] [[1970]], [[Kranj]]. Diplomirala je na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] in se nadalje izobraževala na diplomatski akademiji na Dunaju.<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/nata%C5%A1a-prah-00b27336|title=Nataša Prah|accessdate=18. 6. 2021|website=si.linkedin.com|publisher=LinkedIn}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutno je vodja [[Diplomacija|diplomatskega protokola]] na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Diplomatski protokol {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/direktorat-za-mednarodno-pravo-in-zascito-interesov/diplomatski-protokol/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-18|language=sl|archive-date=2021-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210617091128/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/direktorat-za-mednarodno-pravo-in-zascito-interesov/diplomatski-protokol/|url-status=dead}}</ref> Med letoma 2010 in 2018 je bila [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ukrajini|slovenska veleposlanica v Kijevu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih diplomatov]] == Sklici == {{sklici}}{{Politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prah, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Ukrajini]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]] fwi16kfzps38phegrqpsuye0qhwsgyw 0 514200 6732424 5733276 2026-08-07T19:09:37Z Erardo Galbi 166658 6732424 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bitcoin Block Data.svg|sličica|281x281_pik|Blokverižna zgradba [[Bitcoin|Bitcoina]]]] '''Blókveríga''' ({{Jezik-en|blockchain}})<ref>Sestavljena beseda iz »block« (blok) in »chain« (veriga).</ref> je rastoči seznam zapisov, tako imenovani »bloki«, ki so povezani s [[Kriptografija|kriptografijo]]. Vsak blok vsebuje [[Kriptografska zgoščevalna funkcija|kriptografsko]] [[Zgoščevalna funkcija|zgoščevanje]] prejšnjega bloka, časovni žig in transakcijske podatke (na splošno predstavljeno kot [[Merklovo drevo]]). Časovni žig dokazuje, da so podatki o transakciji obstajali, ko je bil blok objavljen, da bi prišli v njegovo zgoščevanje. Ker vsak blok vsebuje informacije o bloku pred njim, tvorijo verigo, pri čemer vsak dodatni blok okrepi tiste pred njim. Zato so blokverige odporne na spreminjanje svojih podatkov, saj ko so enkrat zabeleženi, podatkov v katerem koli bloku ni mogoče retroaktivno spremeniti, ne da bi spremenili vse naslednje bloke. == Glej tudi == * [[kriptovaluta]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sistemi za upravljanje s podatkovnimi zbirkami]] [[Kategorija:Blokverige|*]] [[Kategorija:Kriptovalute]] [[Kategorija:Informacijski sistemi]] [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Matematična orodja]] [[Kategorija:Kodiranje]] [[Kategorija:Decentralizacija]] [[Kategorija:Neologizmi]] 4gvikrowu9w5xsrvhchai2b4htl9wdf 0 515656 6732403 6621218 2026-08-07T17:46:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732403 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name = Najdišče krapinskih neandertalcev | native_name = '''Hušnjakovo brdo''' | alternate_name = | image = Krapina-Neanderthal-1.JPG | alt = | caption = Najdišče ''Hušnjakovo brdo'' | image_size = 240 px | map_type = Hrvaška | map_alt = | map_caption = lega na Hrvaškem | map_size = 240 px | relief = yes | coordinates = |latd = 46.0953 |longd = 15.5149 | location = Zahodni del [[Krapina|Krapine]] | region = [[Krapinsko-zagorska županija]] | type = | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = [[Paleolitik]] | cultures = Mousterian | dependency_of = | occupants = [[Neandertalec]] | event = | excavations = 1970 | archaeologists = Dragutin Gorjanović-Kramberger | ownership = | management = Muzej krapinskih neandertalcev | public_access = Da | website = http://www.mkn.mhz.hr/en/ | notes = }} '''Najdišče krapinskih neandertalcev''', znano tudi kot '''Hušnjakovo brdo''' (hrvaško ''Hušnjakovo brdo'') je [[paleolitik|paleolitsko]] [[arheološko najdišče]]. Najdišče je prvi odkril Dragutin Gorjanović-Kramberger, ki je najdišče izkopal med letoma 1899 in 1905 in nato objavil dve monografiji, ki sta bili prvi tu najdeni publikaciji o [[neandertalec|neandertalcih]]. Samo prazgodovinsko najdišče je v podrti jami, ugnezdeni v [[peščenjak]]u s pogledom na reko Krapinico v Hrvaškem zagorju.<ref>{{cite journal |last1=Simek |first1=Jan F. |last2=Smith |first2=Fred H. |title=Chronological changes in stone tool assemblages from Krapina (Croatia) |journal=Journal of Human Evolution |date=1997 |volume=32 |issue=6 |pages=561–562 |doi=10.1006/jhev.1996.0129 |pmid=9210018 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0047248496901293 |access-date=18 January 2021}}</ref> Najdišče krapinskih neandertalcev predstavlja največji znani vzorec ostankov neandertalcev, pri čemer nekateri znanstveniki navajajo številko okoli 80 osebkov, drugi pa le 27.<ref>{{cite journal |last1=Arsuaga |first1=Juan-Luis |last2=Bocquet-Appela |first2=Jean-Pierre |title=Age Distributions of Hominid Samples at Atapuerca (SH) and Krapina Could Indicate Accumulation by Catastrophe |journal=Journal of Archaeological Science |date=March 1999 |volume=26 |issue=3 |pages=327–338 |doi=10.1006/jasc.1998.0370 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0305440398903703 |access-date=18 January 2021}}</ref> == Krapinski muzej == [[File:Krapina Neanderthal Museum Photo 3.jpg|thumb| Muzej krapinskih neandertalcev]] Prvi muzej v bližini tega kraja je bil odprt 10. maja 1952. Imenoval se je ''Muzej dediščine Krapine'' in je predstavljal celotno zgodovino območja, od izbranih prazgodovinskih najdb neandertalcev do jugoslovanskih partizanov. Do leta 1966 sta bili dodani še dve razstavi: družinske slike dr. Ljudevit in etnografska razstava. V tem času ni bilo muzeja, posvečenega posebej neandertalcem.<ref>{{cite journal |last1=Kozina |first1=Antun |title=Krapina : otvoren Muzej revolucije u Krapini 8. svibnja 1975. |journal=Informatica Museologica |date=1976 |volume=7 |issue=1–2 |pages=1–2 |url=https://hrcak.srce.hr/146544 |access-date=18 January 2021}}</ref> Ideja o specializiranem muzeju je bila prvič predstavljena leta 1999. Ker se je izkazalo, da sta adaptacija in obnova že obstoječih objektov dražja od gradnje novega, je bila sprejeta zamisel o izdelavi novega od začetka. Tako so se do leta 2002. začela dela na novem muzeju.<ref>{{cite journal |last1=Radovčić |first1=Jakov |last2=Kovačić |first2=Željko |title=KAKO U HRVATSKOJ GRADITI NOVI MUZEJ |journal=Informatica Museologica |date=2002 |volume=33 |issue=3/4 |page=39 |url=https://hrcak.srce.hr/file/207203 |access-date=18 January 2021 |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127210245/https://hrcak.srce.hr/file/207203 |url-status=dead }}</ref> Novi muzej je bil dokončan leta 2010. Vzidan je bil v manjši hrib, pri čemer je večji del fasade stavbe izdelan iz stekla. Vhod v stavbo se odpira v velik ovalni atrij iz sivega betona, nasproti katerega je široko platno, ki neprekinjeno predvaja dokumentarne filme o krapinskih neandertalcih. Prehod v drugo nadstropje je krožne oblike, muzejski eksponati pa so postavljeni na prostem in ob poslikanih stenah.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cukrov |first1=Ana |title=Muzej kao simulakrum na primjeru Muzeja krapinskih neandertalaca |date=September 2018 |pages=22–25 |url=http://darhiv.ffzg.unizg.hr/id/eprint/10618/1/DIPLOMSKI%20RAD%20Muzej%20kao%20simulakrum%20na%20primjeru%20Muzeja%20krapinskih%20neandertalaca-converted.pdf |access-date=18 January 2021}}</ref> == Materialna kultura == V stoletju raziskovanja na najdišču je bilo odkritih 1191 litičnih artefaktov, ki so bili najdeni na vseh desetih geoloških nivojih, kot jih je opredelil Gorjanović-Kramberger. Kamnita orodja so najpogostejša na nivojih 3 in 8, kjer so bili najdeni tudi fosili hominidov.<ref>{{cite journal |last1=Simek |first1=Jan F. |last2=Smith |first2=Fred H. |title=Chronological changes in stone tool assemblages from Krapina (Croatia) |journal=Journal of Human Evolution |date=1997 |volume=32 |issue=6 |page=565 |doi=10.1006/jhev.1996.0129 |pmid=9210018 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0047248496901293 |access-date=18 January 2021}}</ref> Po srednjepaleolitski tipologiji, ki jo je zastavil François Bordes, lahko krapinski litijski sklop kategoriziramo kot mousterian, z mešanico različnih razredov orodij. V skupini prevladujejo stranska strgala, ki ogrožajo več kot polovico vseh najdb kamnitega orodja, kar bi jo uvrščalo med charentian mousteriane. Zgornjepaleolitske najdbe so redke, prav tako lavaluazijenska tehnika. Pri izdelavi kamnitega orodja je bilo uporabljenih šest vrst kamnin: vulkanski tuf, silificiran tuf, kremen, kremenčev agregat, opali ali kalcedoni ter kamnine efuzivnega izvora. Najpogosteje so bili uporabljeni tufi in silicificirani tufi (65 %).<ref>{{cite journal |last1=Simek |first1=Jan F. |last2=Smith |first2=Fred H. |title=Chronological changes in stone tool assemblages from Krapina (Croatia) |journal=Journal of Human Evolution |date=1997 |volume=32 |issue=6 |page=566 |doi=10.1006/jhev.1996.0129 |pmid=9210018 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0047248496901293 |access-date=18 January 2021}}</ref> == Simbolično vedenje == === Kanibalizem === Gorjanović-Kramberger je prvi predlagal morebiten obstoj kanibalizma pri krapinskih neandertalcih. To domnevo je utemeljil na treh dejavnikih: mešanju ostankov okostja živali in ljudi, lomljenju dolgih kosti (za dostop do mozga) in dejstvu, da niti ena lobanja ni bila najdena v nepolomljenem stanju. Idejo o možnem kanibalizmu so podprli številni kasnejši znanstveniki, kot so Mirko Malez, H. Ulrich in K. Tomić Karlović.<ref>{{cite journal |last1=Karavanić |first1=Ivor |title=Kanibalizam ili mogućnost religijske svijesti u krapinskih neandertalaca |journal=Obnovljeni Život : časopis za filozofiju i religijske znanosti |date=1993 |volume=48 |issue=1 |pages=100–102 |url=https://hrcak.srce.hr/51013 |access-date=18 January 2021}}</ref> Drugi so opazili poškodbe kosti kot posledica sekundarnega pokopa ali drugih obrednih dejanj, ki so lahko vključevala kanibalizem. Kot tako je bilo meso morda izpostavljeno naravi za živali ali pa bi ga bilo mogoče odstraniti z ostrimi kamnitimi orodji. Pravzaprav zareze na določenih posameznikih niso skladni niti s skalpiranjem, kanibalizmom, odstranjevanjem kože ali katero koli drugo obdukcijo. Morda so bile posledica simbolnega označevanja kot del še neznanega neandertalskega rituala. Tako ostaja odprto vprašanje, ali so se krapinski neandertalci ukvarjali s kanibalizmom.<ref>{{cite journal |last1=Frayer |first1=David W. |last2=Orschiedt |first2=Jorg |last3=Cook |first3=Jill |last4=Russel |first4=Mary Doria |last5=Radovčić |first5=Jakov |title=Krapina 3: Cut Marks and Ritual Behavior? |journal=Periodicum Biologorum |date=2006 |volume=108 |issue=4 |pages=523–524 |url=https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/7044/Frayer_2006fKrapina3.pdf?sequence=1&isAllowed=y |access-date=18 January 2021 |archive-date=2023-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231128093519/https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/7044/Frayer_2006fKrapina3.pdf?isAllowed=y&sequence=1 |url-status=dead }}</ref> === Skrb za poškodovane === Ostanki 11 posameznikov so pokazali znake poškodb, ki so se celile v času njihovega življenja, kar ne bi bilo mogoče brez oskrbe skupnosti.<ref>{{cite journal |last1=Spikins |first1=Penny |last2=Needham |first2=Andy |last3=Wright |first3=Barry |last4=Dytham |first4=Calvin |last5=Gatta |first5=Maurizio |last6=Hitchens |first6=Gail |title=Living to fight another day: The ecological and evolutionary significance of Neanderthal healthcare |journal=Quaternary Science Reviews |date=August 2019 |volume=217 |pages=3–4 |doi=10.1016/j.quascirev.2018.08.011 |bibcode=2019QSRv..217...98S |doi-access=free }}</ref> * Krapina 4, 5, 20 in 31 kažejo znake majhne tope travme, ki bi povzročila kratkotrajno bolečino in izgubo krvi ter bi zahtevala čiščenje. Morda je povzročilo tudi kratkotrajno kognitivno okvaro, dolgoročno morda asimptomatsko. * Krapina 34.7 kaže znake pomembnega depresivnega zloma temenske lobanje. To bi povzročilo znatno bolečino, izgubo krvi in vnetje rane. Poleg pomoči pri čiščenju in previjanju rane je skupnost morda skrbela za posameznika, ki je imel kratkotrajne in morebitne dolgoročne kognitivne motnje. * Krapina 106 in odrasla Krapina 110 kažeta visoko stopnjo degeneracije C4 in C7 vratnih hrbteničnih živcev. To bi omejilo mobilnost posameznikov, pa tudi njihov obseg gibanja. Če bi degeneracija prizadela živce, bi posamezniki potrebovali stalno nego. * Krapina 120.71 je imela razdrobljeno rebro z znaki fibrozne displazije. Če bi bila displastična neoplazma asimptomatska, oskrba ne bi bila potrebna, simptomatska neoplazma pa bi zahtevala visoko raven oskrbe. * Krapina 149 je pokazala zlomljeno in dobro zaceljeno desno ključnico. Povzročilo bi bolečino in omejeno gibanje za nekaj tednov, med katerimi bi posameznik potreboval nego. * Krapina 180 je pokazala znake zloma in nespajanja desne ulnarne kosti, kar bi lahko kasneje povzročilo amputacijo. Začetni zlom bi zahteval, da se kosti vrnejo na svoje mesto, in bi omejil uporabo roke za nekaj tednov do mesecev. Posamezno in skupinsko vedenje bi bilo spremenjeno, da bi se prilagodilo posamezniku, če bi bila roka res amputirana. * Krapina 188.8 je imela zlom in upogib leve ulnarne kosti. Poškodba bi zahtevala opornico in oskrbo več tednov. === Osebni okras === [[File:Possible_Neandertal_Jewelry_White-Tailed_Eagle_Claws_with_striations_at_the_Neanderthal_site_of_Krapina,_Croatia,_130,000_BP.jpg|thumb| Krempelj orla belorepca iz Krapine]] Na najdišču je bilo najdenih osem krempljev orla belorepca in ena falanga stopala, ki so bili datirani z uran-torijem v 130 000 pred sedanjostjo. Vsi vsebujejo dokaze o spremembah na medialnih in stranskih robovih, v obliki ureznin, zarez in poliranja. Nimajo izvrtanih lukenj, kar kaže na to, da so bili kremplji nošeni, potem ko so bili vezani okoli njihovih proksimalnih robov. Na površini so našli pigmente oker in črnega pigmenta. Odkrili so tudi sledi živalskih vlaken, kar pomeni, da je bil eden ali več krempljev povezanih v sklop.<ref>{{cite journal |last1=Radovčić |first1=Davorka |last2=Birarda |first2=Giovanni |last3=Oros Sršen |first3=Ankica |last4=Vaccari |first4=Lisa |last5=Radovčić |first5=Jakov |last6=Frayer |first6=David W. |title=Surface analysis of an eagle talon from Krapina |journal=Scientific Reports |date=April 2020 |volume=10 |issue=1 |pages=1,5 |doi=10.1038/s41598-020-62938-4 |pmid=32286344 |pmc=7156502 |bibcode=2020NatSR..10.6329R |url=https://www.nature.com/articles/s41598-020-62938-4.pdf |access-date=21 January 2021|doi-access=free }}</ref> == Skeletni ostanki == Posmrtni ostanki krapinskih neandertalcev predstavljajo največjo in najpopolnejšo zbirko hominidov, na kateri so najdeni skoraj vsi deli človeškega okostja. Predstavljenih je okoli 80 posameznikov, fosili, najdeni tukaj, pa so se nabrali v relativno kratkem času 130 tisoč let pred sedanjostjo.<ref>{{cite journal |last1=Cofran |first1=Zachary |last2=Boone |first2=Madeleine |last3=Petticord |first3=Marisa |title=Virtually estimated endocranial volumes of the Krapina Neandertals |journal=American Journal of Physical Anthropology |date=January 2021 |volume=174 |issue=1 |pages=117–128 |doi=10.1002/ajpa.24165 |pmid=33111974 |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajpa.24165?af=R |access-date=18 January 2021}}</ref> === Lobanja === Okoli 80 posameznikov predstavljajo kraniodentalni ostanki. Na podlagi rekonstrukcije razdrobljenih ostankov s 3D modeliranjem je bila povprečna lobanjska kapaciteta nastavljena med 1326-1359 cm3, kar je nekoliko več kot pri anatomsko sodobnih ljudeh. Tudi v Krapini so našli ostanke lobanje več otrok, katerih rekonstrukcija kaže, da krapinski neandertalci kažejo enak vzorec sekundarne altricialnosti kot sodobni ljudje, čeprav so imeli bolj primitivno hitrost rasti možganov. Krapinski neandertalci kažejo morfologijo okcipitalne kosti, ki je skupna večini drugih neandertalcev. [[File:Krapina 3.jpg |thumb|Krapina 3 zgodnja neandertalska lobanja]] Volumen polževega labirinta je bil uspešno rekonstruiran tudi za krapinske neandertalce. Volumen je podoben tistim, ki jih najdemo pri sodobnih ljudeh, kar kaže na to, da so imeli krapinski neandertalci tudi razpon slišnih frekvenc, podobnih njim.<ref>{{cite journal |last1=Beals |first1=Michaela E. |last2=Frayer |first2=David W. |last3=Radovčić |first3=Jakov |last4=Hill |first4=Cheryl A. |title=Cochlear labyrinth volume in Krapina Neandertals |journal=Journal of Human Evolution |date=January 2016 |volume=90 |pages=176–182 |doi=10.1016/j.jhevol.2015.09.005 |pmid=26603101 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0047248415002195 |access-date=21 January 2021}}</ref> === Hrbtenica === Med vzorcem krapinskega neandertalca so bili najdeni trije vzorci prvega vratnega vretenca. Dva od treh vzorcev sta predstavila anatomske variacije, ki se razlikujejo od anatomsko sodobnih ljudi. Kot tak se zdi, da vzorec iz Krapine, vzet v povezavi s prvim vratnim vretencem, najdenim v jami Sidrón, potrjuje takšno anatomsko variacijo pri neandertalcih. Razširjenost različnih anatomskih variant pri hominidih je bila povezana z več boleznimi, nizko genetsko raznolikostjo in parjenjem v sorodstvu. === Zobje === Nekateri sprednji zobje neandertalca kažejo sledi nenavadne in prekomerne obrabe, kar običajno kaže na uporabo zob brez prehrane. Najpogostejša razlaga za takšno obrabo zob je scenarij "nabij in reži", po katerem se zobje uporabljajo kot "tretja roka" za prijemanje materialov, ki so zahtevali dodatno obdelavo z orodjem. Primeri takšne uporabe so priprava živalskih kož, mehčanje lesa ter izdelava in retuširanje orodij. Odrezki, ki jih najdemo na sprednjih in zadnjih zobeh, dodatno potrjujejo teorijo, da so krapinski neandertalci svoje zobe uporabljali za nežvečne naloge. Takšne nasekanine so našli tudi pri ostankih zob mladostnikih. KDP 20, znan tudi kot Krapina Dental Person 20, predstavljajo štirje mandibularni zobje. Vsi ti štirje zobje kažejo različne sledi žlebov in praskanja sklenine, kar pomeni, da je neandertalec poskušal ublažiti zobno bolečino z neposrednim, mehanskim pristopom.<ref>{{cite journal |last1=Frayer |first1=David W. |title=Prehistoric dentistry? P4 rotation, partial M3 impaction, toothpick grooves and other signs of manipulation in Krapina Dental Person 20. |journal=Bulletin of the International Association for Paleodontology |date=2017 |volume=11 |issue=1 |page=8 |url=https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=270132 |access-date=18 January 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:1899 v znanosti]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1952]] 6q99wp7diufny8q1a2nnovd7mjvbhb1 0 517389 6732548 6714409 2026-08-08T01:30:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Olivia Addams|Label={{hlist|MusicTap|Creator Records|Ultra Records|[[Global Records|Global]]}}|Years_active=2018-danes|Genre={{hlist|[[pop]]|[[elektro glasba|elektro]]}}}} '''Adriana Livia Opriș''', bolj znana kot '''Olivia Addams''', [[Romuni|romunska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]], * [[17. september]] [[1996]].<ref>{{Navedi revijo|date=August 4, 2019|title=Jealous Friend|url=https://adagio.news/jealous-friend/|magazine=Adagio TV|access-date=August 4, 2019}}</ref> Znana je kot članica skupine Jealous Jealous. Večjo popularnost je dosegla leta 2020 po izdaji singla »Dumb«.<ref>{{Navedi splet|title=Oliwia Addams - muzyczne okrycie roku i konkurencja dla Lady Gagi. "To wielki zaszczyt, że mnie do niej porównują"|trans-title=Olivia Addams - musical cover of the year and competition for Lady Gaga. "It's a great honor that they compare me to her"|url=https://dziendobry.tvn.pl/newsy/olivia-addams-muzyczne-odkrycie-tego-roku-kim-jest-mloda-wokalistka-da338653-5312745|accessdate=May 14, 2021|publisher=Dzień Dobry TVN|language=pl-PL|date=May 14, 2021|archive-date=2022-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220806162836/https://dziendobry.tvn.pl/newsy/olivia-addams-muzyczne-odkrycie-tego-roku-kim-jest-mloda-wokalistka-da338653-5312745|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Chcę dać z siebie tyle miłości i wsparcia, ile codziennie otrzymuję od mojego środowiska". Wywiad z Olivią Addams|trans-title="I want to give as much love and support as I get from my environment every day." Interview with Olivia Addams|url=https://allaboutmusic.pl/wywiad-z-olivia-addams/|accessdate=September 20, 2020|publisher=AllAboutMusic.pl|language=pl-PL|last=Julia, Klimiuk|date=September 20, 2020}}</ref> == Zgodnje življenje == Adriana Livia Opriș se je rodila dne 17. septembra leta 1996 v [[Bukarešta|Bukarešti]] v Romuniji, mami [[Odvetnica|odvetnici]] in očetu [[ekonomist]]u. Adriana je začela peti pri treh letih, ko je pela v otroškem pevskem zboru Allegretto iz Bukarešte. Ko je pela v zboru, je v štirinajstih letih potovala po svetu in nastopala v številnih državah, vključno z [[Japonska|Japonsko]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Singapur]]jem, [[Mehika|Mehiko]] in po vsej Evropi.<ref name="Life.ro">{{Navedi splet|title=Cine este Olivia Addams, artista care doboară topurile muzicale? De la Allegretto, la New York, de la priviri piezișe și bullying în România, la integrare în Germania, de la munca de broker de succes la muzica ce cucerește inimi de adolescenți|trans-title=Who is Olivia Addams, the artist who breaks the music charts? From Allegretto to New York, from sideways glances and bullying in Romania to integration in Germany, from the work of a successful broker to music that wins the hearts of teenagers|url=https://life.ro/cine-este-olivia-addams-arista-care-cucereste-topurile-muzicale-de-la-alegretto-la-new-york-de-la-priviri-piezise-si-bullying-in-romania-la-integrare-in-germania-de-la-munca-de-broker-de-succes/|accessdate=November 14, 2020|publisher=Life.ro|language=ro|date=November 14, 2020}}</ref> Olivia je eno leto študirala v [[Nemčija|Nemčiji]], ker se je želela naučiti nemščine, nato pa se je vrnila v Romunijo, kjer je nadaljevala s fakulteto in magisterijem. == Kariera == Leta 2018 se je Olivia Addams pojavila v singlu »Love Poison« izvajalca Petea Kingsmana.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/love-poison/1443720814?i=1443720816|title=Love Poison - Single by Pete Kingsman & Olivia Addams|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=December 14, 2018}}</ref> Leta 2019 je pevka posnela svoj debitantski singel z naslovom »Sick Lullaby«. Pesem je postala popularna v državah bivše Sovjetske zveze. V Ukrajini je postala pesem uspešnica.<ref>{{Citat|title=Olivia Addams — Sick Lullaby|url=https://tophit.ru/en/tracks/103878/|access-date=November 20, 2020|archive-date=2022-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220806123328/https://tophit.ru/en/tracks/103878/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sick Lullaby|url=https://www.top-charts.com/s/sick-lullaby-olivia-addams|accessdate=November 20, 2020|website=www.top-charts.com|language=en}}</ref> Istega leta se je pridružila tudi skupini Jealous Friend, s katero je leta 2019 posnela tri pesmi: »Who's Gonna Love You« (skupaj z Jessejem Zagato), »In My Mind« in »Cold«.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/whos-gonna-love-you-feat-zagata/1449472259?i=1449472495|title=Who's Gonna Love You (feat. Zagata) - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=February 1, 2019|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209173047/https://music.apple.com/us/album/whos-gonna-love-you-feat-zagata/1449472259?i=1449472495|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/cold-feat-olivia-addams/1489241282?i=1489241283|title=Cold (feat. Olivia Addams) - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=December 13, 2019|archive-date=2021-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20211211142728/https://music.apple.com/us/album/cold-feat-olivia-addams/1489241282?i=1489241283|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/in-my-mind/1458555240?i=1458555245|title=In My Mind - Single by Jealous Friend, Alex Parker, & Olivia Addams|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2021-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20211211192843/https://music.apple.com/us/album/in-my-mind/1458555240?i=1458555245|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je Olivia Addams izdala pesem »I'm Lost«,<ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams lansează clipul piesei "I'm lost"|trans-title=Olivia Addams releases "I'm lost" music video|url=https://upfr.ro/olivia-addams-lanseaza-clipul-piesei-im-lost-o-poveste-despre-calatoria-in-lume-alaturi-de-persoana-iubita/|accessdate=November 20, 2020|publisher=UPFR|language=ro|date=November 20, 2020|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517213851/https://upfr.ro/olivia-addams-lanseaza-clipul-piesei-im-lost-o-poveste-despre-calatoria-in-lume-alaturi-de-persoana-iubita/|url-status=dead}}</ref> sledil pa mu je še »Dumb«. Pesem se je na poljskih glasbene lestvice uvrstila na 9. mesto.<ref>{{Navedi splet|title=ZPAV :: Bestsellery i wyróżnienia – AirPlays – Top – Archiwum|trans-title=ZPAV :: Bestsellers and awards - AirPlays - Top - Archive|url=http://bestsellery.zpav.pl/airplays/top/archiwum.php?year=2020&idlisty=3533#title|accessdate=November 20, 2020|publisher=bestsellery.zpav.pl|language=pl-PL|date=November 20, 2020|archive-date=2022-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220115205813/http://bestsellery.zpav.pl/airplays/top/archiwum.php?year=2020&idlisty=3533#title|url-status=dead}}</ref> Avgusta 2020 je izdala naslednjo pesem »Fish in the Sea«.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/fish-in-the-sea/1526862463?i=1526862474|title=Fish in the Sea - Single by Olivia Addams|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=August 27, 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams revine cu o nouă piesă cu un mesaj puternic, "Fish in the sea"|trans-title=Olivia Addams returns with a new song with a strong message, "Fish in the sea"|url=https://upfr.ro/olivia-addams-revine-cu-o-noua-piesa-cu-un-mesaj-puternic-fish-in-the-sea/|accessdate=November 20, 2020|publisher=UPFR|language=ro|date=November 20, 2020|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517215024/https://upfr.ro/olivia-addams-revine-cu-o-noua-piesa-cu-un-mesaj-puternic-fish-in-the-sea/|url-status=dead}}</ref> Istega leta je s skupino Jealous Friend posnela tri pesmi: »Wanna Say Hi« (z Bastianom), »Himalayas« (s [[Tobi Ibitoye|Tobijem Ibitoyejem]]) in »To The Moon And Back«.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/wanna-say-hi-feat-bastien/1505568575?i=1505569001|title=Wanna Say Hi (feat. Bastien) - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=May 1, 2020|archive-date=2021-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20211211192409/https://music.apple.com/us/album/wanna-say-hi-feat-bastien/1505568575?i=1505569001|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/himalayas/1516705259?i=1516705262|title=Himalayas - Single by Jealous Friend & Tobi Ibitoye|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=June 26, 2020|archive-date=2022-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220806163148/https://music.apple.com/us/album/himalayas/1516705259?i=1516705262|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/to-the-moon-and-back/1530874469?i=1530874470|title=To the Moon and Back - Single by Jealous Friend & Bastien|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=October 2, 2020|archive-date=2022-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220806161046/https://music.apple.com/us/album/to-the-moon-and-back/1530874469?i=1530874470|url-status=dead}}</ref> Novembra 2020 je izdala singel »Are We There?«, s katerim so si prizadevali za ozaveščanje in boj proti ustrahovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams prezentuje nową piosenkę "Are we there"!|trans-title=Olivia Addams presents her new song "Are we there"!|url=http://www.wyspa.fm/news/190223/olivia-addams-prezentuje-nowa-piosenke-are-we-there|accessdate=November 15, 2020|publisher=WYSPA.fm|language=pl-PL|last=Przemysław, Kokot|date=November 15, 2020|archive-date=2022-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220806123330/http://www.wyspa.fm/news/190223/olivia-addams-prezentuje-nowa-piosenke-are-we-there|url-status=dead}}</ref> Decembra 2020 je z romunskim plesalcem [[Emil Rengle|Emilom Renglejem]] izdala božični singel z naslovom »Merry Tik Tok«.<ref>{{Navedi splet|title=Emil Rengle și Olivia Addams lansează mare challange: Merry Tik Tok|trans-title=Emil Rengle and Olivia Addams launch a big challenge: Merry Tik Tok|url=https://www.radioimpuls.ro/emil-rengle-si-olivia-addams-lanseaza-mare-challange-merry-tik-tok-20119251|accessdate=December 9, 2020|publisher=[[Radio Impuls]]|language=ro|last=Andreea, Burghelea|date=December 9, 2020}}</ref> 16. aprila 2021 je Olivia Addams izdala singel »Stranger« pri glasbeni založbi [[Global Records]] in Creator Records.<ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams "Stranger"! Tylko w RMF FM przedpremierowo zagraliśmy ten singiel|trans-title=Olivia Addams "Stranger"! Only in RMF FM we played this single before its premiere|url=https://www.rmf.fm/magazyn/news,37906,olivia-addams-stranger-tylko-w-rmf-fm-przedpremierowo-zagralismy-ten-singiel.html|accessdate=April 13, 2021|publisher=[[RMF FM]]|language=pl-PL|last=Beata, Kustra|date=April 13, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams w nowym singlu "Stranger". Wtorkowa premiera w Radiu ZET|trans-title=Olivia Addams in the new single "Stranger". Tuesday's premiere on Radio ZET|url=https://www.radiozet.pl/Muzyka/Olivia-Addams-Stranger-nowy-singiel-wtorkowa-premiera-w-Radiu-ZET|accessdate=April 13, 2021|publisher=[[Radio ZET]]|language=pl-PL|last=Piotr, Krajewski|date=April 13, 2021|archive-date=2021-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20211212120111/https://www.radiozet.pl/Muzyka/Olivia-Addams-Stranger-nowy-singiel-wtorkowa-premiera-w-Radiu-ZET|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams wraca z utworem Stranger na wiosnę 2021! Poznajcie przedpremierowo w Radiu ESKA|trans-title=Olivia Addams returns with the song Stranger for Spring 2021! Meet before the premiere on Radio ESKA|url=https://www.eska.pl/news/olivia-addams-wraca-z-utworem-stranger-na-wiosne-2021-przedpremierowo-w-radiu-eska-aa-L5XQ-eNRu-pQox.html|accessdate=April 13, 2021|publisher=[[Radio Eska]]|language=pl-PL|date=April 13, 2021}}</ref> Pesem je postala uspešna v državaj bivše Sovjetske zveze.<ref name="Olivia Addams – Listen All Songs">{{Navedi splet|title=Olivia Addams – Listen All Songs|url=https://tophit.ru/en/artist/Olivia_Addams|accessdate=19 May 2021|website=tophit.ru}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prav tako je aprila 2021 izdala singl »Believe« s skupino Jealous Friend.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/believe-single/1559799351|title=Believe - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=April 16, 2021|archive-date=2022-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220416045644/https://music.apple.com/us/album/believe-single/1559799351|url-status=dead}}</ref> Maja leta 2021 so Addamsovo povabili na [[Poljska|Poljsko]]. Med obiskom je dala intervju s [[Paulina Krupińska|Paulino Krupińsko]] in [[Damian Michałowski|Damianom Michałowskim]] v oddaji [[Dzień Dobri TVN|Dzień Dobry TVN]], bila je tudi gostja na Radiu Eska, Radiu Zet in [[4fun.tv]].<ref>{{Navedi splet|title=oliviaaddamsmusic: ❤❤❤❤ had such a great time at @radio_eska thank u so much❤👀|url=https://www.instagram.com/p/COvDwh_jmzw/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230404032507/https://www.instagram.com/p/COvDwh_jmzw/|archivedate=2023-04-04|accessdate=19 May 2021|website=www.instagram.com|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Citat|title=#fyp #fy #dlaciebie #dc|url=https://www.tiktok.com/@oliviaaddamsmusic/video/6961803258344082694?lang=pl-PL&is_copy_url=1&is_from_webapp=v1|language=pl-PL|access-date=19 May 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=oliviaaddamsmusic: Stay tuned 👀❤@4fun.tv|url=https://www.instagram.com/p/COz0xhvDFCC/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230404034410/https://www.instagram.com/p/COz0xhvDFCC/|archivedate=2023-04-04|accessdate=19 May 2021|website=www.instagram.com|url-status=bot: unknown}}</ref> Zapela je tudi v duetu s [[Zuzanna Irena Jurczak|Sanah]], in sicer njeno pesem »Królowa dram«''.'' 24. junija 2021 je skupaj z romunsko skupino [[Akcent]] izdala singel »Heart Attack«.<ref>{{Citat|title=Heart Attack – Single by Akcent & Olivia Addams|url=https://music.apple.com/pl/album/heart-attack-single/1565499207|language=en-GB|access-date=24 July 2021}}</ref> Glasbo in besedilo pesmi so ustvarili [[Achim Marian]], [[Adrian Sînă]], [[Andreas Öberg]], [[Jorge|George Papagheorghe]] in Olivia Addams.<ref>{{Navedi splet|title=Try the TIDAL Web Player|url=https://listen.tidal.com/album/182499993/credits|accessdate=24 July 2021|website=listen.tidal.com|language=en}}</ref> Potem ko je leta 2020 na The Artist Awards Romaina prejela nagrado za najboljšega novinca, je bila Olivia Addams leta 2021 nominirana tudi v treh kategorijah za »najboljšega izvajalca prihodnosti«, za »mednarodni preboj« ter »najboljšo izvajalko na TikToku«; slednjo je tudi prejela.<ref>{{Navedi splet|title=The Artist Awards {{!}} Celebrating Talent|url=https://theartistawards.com/artist-awards/|accessdate=2021-10-11|website=The Artist Awards|language=en-US|archive-date=2021-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210827201629/https://theartistawards.com/artist-awards/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2021 je skupaj s [[Speak]]om in [[Marius Moga|Mariusom Mogo]] žirantks pri glasbeni oddaji ''Hit Play'', ki se predvaja izključno na spletu in katere cilj je najti naslednjo glasbeno zvezdo v Romuniji.<ref>{{Navedi splet|title=Hit Play Vodafone|url=https://hitplay.vodafone.ro/|accessdate=2021-10-11|website=hitplay.vodafone.ro|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026232116/https://hitplay.vodafone.ro/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Pavel|first=Cristian|date=2021-07-29|title=Hit Play, primul show muzical 100% digital din România|url=https://legalmagazin.ro/hit-play-primul-show-muzical-100-digital-din-romania/|accessdate=2021-10-11|website=Legal Magazin|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2021-07-29|title=Vodafone lansează Hit Play cu Olivia Addams, Speak și Marius Moga - Revista Biz - prima revistă de afaceri din România|url=https://www.revistabiz.ro/vodafone-lanseaza-hit-play-cu-olivia-addams-speak-si-marius-moga/|accessdate=2021-10-11|language=ro-RO}}</ref> == Diskografija == === Pesemi === * »Sick Lullaby« <small>(2019)</small> * »I'm Lost« <small>(2020)</small> * »Dumb« <small>(2020)</small> * »We are There?« <small>(2020)</small> * »Merry Tik Tok« <small>(z Emilom Rengle leta 2020)</small> * »Stranger« <small>(2021)</small> * »Heart Attack« <small>(z Akcent leta 2020)</small> * »Chameleon« <small>(2021)</small> * »Broken« <small>(z [[Gromee]]jem leta 2021)</small> * »Scrisori în minor« <small>(2021)</small> * »Never Say Never« <small>(2021)</small> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Addams, Olivia}} [[Kategorija:Romunski pevci]] [[Kategorija:Romunski tiktokerji]] hh4m275umhfd7evg8kii08n87ub0u9b 0 521268 6732639 5832018 2026-08-08T08:28:12Z Gledalec 242658 pp 6732639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska invazija na Francijo | place = Francosko-italijanska meja | image = Battaglione alpini Val Dora sul colle della Pelouse giugno 1940.jpg | caption = Italijanski vojaki v boju na alpskem prelazu [[Col de Pelouse]] | date = 10. junij 1940 — 25. junij 1940 | result = Francoski obrambni uspeh | commander1 = {{ikonazastave|Francija}} [[René-Henri Olry]] | commander2 = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Umberto II. Italijanski]] | combatant1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | combatant2 = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] | casualties1 = 40 ubitih<br />120 poškodovanih<br />150 pogrešanih | casualties2 = 640 ubitih<br />2.631 poškodovanih<br />616 pogrešanih | partof = bitke za Francijo }} '''Italijanska invazija na Francijo''', imenovana tudi '''bitka za Alpe''', je bila prva večja italijanska bitka v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in zadnji večji spopad v [[Bitka za Francijo|bitki za Francijo]]. Za razliko od [[Tretji rajh|Nacistične Nemčije]] pa [[Fašistična Italija]] v boju s Francijo ni imela tako velikega uspeha.      Vstop Italije v vojno je močno povečal njen vpliv v [[Afrika|Afriki]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Cilj italijanskega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] je bila odprava anglo-francoske prevlade v Sredozemlju, pridobitev zgodovinskega italijanskega ozemlja ter širitev italijanskega vpliva na [[Balkan]] in v Afriko. [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja poskušali Mussolinija odvesti od zavezništva z Nacistično Nemčijo, vendar so hitri nemški uspehi od leta 1938 do 1940 povzročili, da se je Italija postavila na stran Nemčije, čeprav je bila že pred tem največji zaveznik Nemčije. Italija je 10. junija 1940 zvečer napovedala vojno Franciji in Veliki Britaniji, ki je začela veljati šele po polnoči. Obe strani sta se prve dneve v bitki spopadali z zračnimi napadi, vendar se je na alpski fronti zgodilo le malo stvari, saj sta imeli Francija in Italija obrambne strategije. Med patruljami je prišlo do prepirov in francoske utrdbe Ligne Alpine so streljale na veliko italijanskih čet. 17. junija je Francija napovedala, da si bo prizadevala sprejeti premirje z Nemčijo. 21. junija, en dan pred podpisom francosko-nemškega premirja, so Italijani sprožili splošno ofenzivo vzdolž alpske fronte, glavni napad pa se je zgodil v severnem delu, ko se je zgodil še en napad na meji ob obali. Italijanska ofenziva je proti močnemu odporu prodrla nekaj kilometrov na francosko ozemlje, vendar se je ustavila, preden je bilo mogoče doseči njihove glavne cilje, obalno mesto [[Menton]], ki leži neposredno ob italijanski meji, je bilo najpomembnejše francosko mesto, ki so ga okupirali Italijani. 24. junija dopoldne je bilo v [[Rim|Rimu]] podpisano francosko-nemško premirje. Veljati je začelo nekaj po polnoči 25. junija, hkrati s premirjem z Nemčijo (podpisano 22. junija). Italiji je bilo dovoljeno zasesti ozemlje, ki ga je zavzela v kratkih bojih, na francoski strani meje je bilo ustvarjeno demilitarizirano območje, italijanski gospodarski nadzor je bil razširjen na jugovzhodno Francijo do Rone, Italija pa je pridobila določene pravice in koncesije za nekatere francoske kolonije. V [[Torino|Torinu]] je bila ustanovljena komisija za nadzor premirja, Commissione Italiana d'Armistizio con la Francia (CIAF), ki je nadzorovala francosko skladnost.{{sfn|Rochat|2008|loc=para. 29}} Med avgustom 1944 in majem 1945 je francoska vojska ob alpski meji premagala italijansko vojsko ter s tem pridobila nazaj svoja ozemlja, ki jih je leta 1940 okupirala Italija. == Ozadje == [[Slika:Mussolini DOW 10 June 1940.jpg|sličica|257x257_pik|Mussolini med vojno napovedjo v Rimu 10. junija 1940.]] Ko je leta 1939 izbruhnila vojna med [[Tretji rajh|Nacistično Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ter sta se v vojno vključili tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] in [[Francija]], je [[Benito Mussolini]] obvestil [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], da Italija zaradi vojaškega stanja ne bo pripravljena na vstop v vojno vsaj do leta 1942. Toda leta 1940 je Mussolinijeva želja, da gre njegova država v vojno, postajala vedno večja, saj je hotel pridobiti več ozemelj v Severni Afriki in večji vpliv v Sredozemskem morju, hotel pa je tudi ozemlja [[Dalmacija|Dalmacije]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]], ozemlje, ki je bilo obljubljeno, da ga bo Italija dobila po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], vendar tega na koncu ni dobila. Do sredine leta 1940 je Nemčija spremenila svoje prejšnje naklonjenosti Italiji kot vojni zaveznici. Konec maja 1940 je nemška vojska [[Bitka pri Dunkirku|premagala zavezniško vojsko v Dunkirku]] in v nekaj dneh so nemške čete hitro prodrle v notranjost Francije ter se v začetku junija 1940 počasi bližale [[Pariz|Parizu]]. Mussolini je to videl kot dober razlog za vstop Italije v vojno, saj bi s tem lahko pridobil še kakšna francoska ozemlja. Na čakajoči padec Francije bi lahko vplivala kakršna koli preusmeritev nemških vojaških enot za podporo novi alpski fronti. S političnega in gospodarskega vidika je bila Italija uporabna kot naklonjena nevtralka in njen vstop v vojno bi lahko zapletel vsa mirovna pogajanja z Združenim Kraljestvom in Francijo.{{sfn|Mack Smith|1976|pp=215–16}} 10. junija 1940 je italijanski diplomat Ciano svoje veleposlanike v [[London|Londonu]] in Parizu obvestil, da bo britanskemu in francoskemu veleposlaniku v Rimu ob 16:30 po lokalnem času izročena razglasitev vojnega stanja. Ko je Ciano predstavil izjavo, je bil francoski veleposlanik [[André François-Poncet]] zaskrbljen, medtem ko je njegov britanski kolega [[Percy Loraine]], ki je vojno napoved prejel ob 16:45, ni izrazil velike skrbi. Vojno stanje je začela veljati 10. in 11. junija polnoči (UTC+01:00). Druga italijanska veleposlaništva so bila o izjavi obveščena malo pred polnočjo. François-Poncet je vojno napoved označil za udarec z bodalom človeku, ki je že padel, in to je povzročilo znamenito pripombo predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]], da ga je roka, ki je držala bodalo, zadela v hrbet z strani njegovega soseda. François-Poncet in francoski vojaški ataše v Rimu, general [[Henri Parisot]], sta izjavila, da se Francija ne bo borila v preobremenjenem vojnem stanju, kar je pomenilo, da ni bilo razmišljanja o ofenzivi proti Italiji, saj je bil francoski vojaški položaj že tako zelo slab.{{sfn|Burgwyn|2012|p=26}} Zvečer 10. junija je Mussolini nagovoril množico iz palače Venezia v Rimu, v katerem je napovedal vojno Združenemu Kraljestvu in Franciji. Izjavil je, da je državo popeljal v vojno, da bi popravil meje tako na kopnem kot tudi na morju. O Mussolinijevem natančnem razlogu za vstop v vojno se je veliko razpravljalo, čeprav se zgodovinarji strinjajo, da je bila posledica za vstop Italije v vojno oportunistična in imperialistična.{{sfn|Mallett|1998|p=186}} == Spopad == [[Slika:Crew of the casemate of Pont Saint-Louis.jpg|levo|sličica|274x274_pik|Francoski branilci Pont Saint-Louisa.]] Prve italijanske čete so bile poslane na italijansko-francosko mejo v [[Alpe|Alpah]] 10. junija 1940 zvečer. Francija je kot odziv poslala na fronto tudi več francoskih čet. Istega dne je na fronti prišlo do prvih napadov. Italija je na francoski meji postavila 32 divizij v 2 armadi; a po dodatnem času za priprave italijanske sile niso bile v vrhunski formi. Italijansko topništvo je bilo zastarelo in manjkale so različne druge vrste opreme. Italijani niso imeli niti dovolj zalog hrane in pijače, da bi zagotovili malice za vojake. V bitki Italijani niso dosegli ciljev, ki so si jih zastavili, kar je pokazalo na zelo slabo vojaško pripravljenost Fašistične Italije. Posledično Italijani v bitki za Francijo niso imeli toliko uspeha, kot so ga imeli Nemci.<ref name="autogenerated4">[http://www.comandosupremo.com/1940.html Comando Supremo: Events of 1940<!-- Robotgenereret titel -->]</ref> Francoska vojska se Italijanom ni mogla upreti. Francoska vojska je bila na severu države že poražena, na italijanski meji pa je ostala le razmeroma majhna vojaška sila. Zračne sile so se v času italijanske vojne napovedi in kasnejše ofenzive preselile v francosko severno Afriko.<ref name="autogenerated2">Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 82, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]</ref> Francoska mornarica se je štela za edino obrambo, ki je lahko delovala proti Italijanom. Ob zori 14. junija je francoska mornarica s sedežem v [[Toulon|Toulonu]] izvedla napad v italijanskem morju. Štiri bojne francoske križarke so sprožile ogenj na tanke z nafto in napadle vojaške objekte na [[Ligurija|ligurski]] obali ter napadle pristanišče v [[Genova|Genovi]]. Pri tem je francozom uspelo poškodovati več italijanskih bojnih ladij v Genovskem pristanišču. Je pa bil v napadu poškodovan tudi francoski rušilec Albatros.<ref name="autogenerated22">Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 82, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]</ref> [[Slika:Italian occupation of Menton 1940.jpg|sličica|287x287_pik|Italijanske čete v [[Menton|Mentonu]] junija 1940.]] Francoski polagalec min La Curieuse je 16. junija na morju ob italijanski obali napadel italijansko podmornico Provana in jo med napadom potopil. To je bila prva italijanska U-podmornica, ki jo je potopila francoska mornarica.<ref name="autogenerated23">Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 82, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]</ref> 17. junija popoldne je predsednik francoske vlade [[Philippe Pétain]], ki je dan prej nadomestil predsednika [[Paul Reynaud|Paula Reynauda]], poslal prošnjo nemški vladi za premirje. Ko je Mussolini ugotovil za to, je zahteval, da se morajo Francozi predati tudi Italijanom in po Hitlerjevi zahtevi je Pétain 20. junija potrdil skleniti premirje še z Italijo.<ref name="autogenerated3">Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 83, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]</ref> 20. junija se je začela italijanska kampanja in 21. junija so enote kraljeve italijanske vojske na treh mestih prestopile francosko mejo. Italijani so dvakrat izvedli več napadov. Ena sila je poskušala napredovati skozi Alpe, druga sila pa je poskušala napredovati ob sredozemski obali proti [[Nica|Nici]].<ref name="autogenerated32">Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 83, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]</ref> Sprva je imela italijanska ofenziva omejen uspeh. Francoske obrambne čete na italijanski meji so bile poražene, ker je francosko vrhovno poveljstvo premestilo čete na fronto proti Nemčiji. Nekaj ​​francoskih sil v gorah je bilo poslanih tudi na [[Norveška|Norveško]]. Vendar se je italijanska ofenziva kmalu ustavila proti utrjeni alpski poti v alpskem območju in na južnem koncu Maginotove poti v Sredozemlju. Izveden je bil napad skozi [[Lille Skt]]. Italijanske čete so se v Alpah morale zaradi močnega [[Sneg|snežnega]] neurja ustaviti. Italijanske čete, ki so napadale francosko obalo, so zavzele ozemlje 8 km pred postankom v bližini mesta [[Menton]]. Na Azurni obali so italijansko invazijo preprečili francoski podčastnik in sedem njegovih čet.<ref>Horne, Alistair; ''To Lose a Battle; France 1940'' p. 565 [[Speciel:ISBN-søgning/9780140134308|ISBN 978-0-14-013430-8]]</ref> [[Slika:Foch-1.jpg|levo|sličica|237x237_pik|Foch, križarka razreda Suffren (tako kot Colbert in Dupleix).]] Francoska bojna ladja Loraine je 21. junija napadla italijansko pristanišče [[Bardia]] v [[Cyrenaica|Cyrenaici]]. Francoska pomorska letala so napadla tudi [[Taranto]] in [[Livorno]] na italijanskem polotoku med nekaterimi zadnjimi vojaškimi napadi Francozov proti Italijanom.<ref name="autogenerated33">Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 83, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]</ref> 24. junija 1940, dva dni po francoskem [[Premirje 22. junija 1940|podpisu premirja z]] Nemčijo, je francoska vlada odšla v Rim in z italijansko vlado [[Premirje 24. junija 1940|podpisala premirje]], s čimer so se končali boji na italijansko-francoski meji. Premirje med obema državam je začelo veljati ob polnoči 25. junija. Italijani so vzpostavili skromno demilitarizirano območje, ki je segalo 50 km od francoske mejne strani in tako odpravili alpsko mejno črto. Italijanska okupacijska cona je vsebovala 832 km2 francoskega ozemlja in 28.500 prebivalcev, vključno z mestom Menton in njegovimi 21.700 prebivalci. Italija je obdržala pravico do vmešavanja na francosko ozemlje do Rone, vendar je to območje zasedla šele po invaziji zaveznikov na francosko severno Afriko novembra 1942. Nadzor nad [[Korzika|Korziko]] je Italija prevzela novembra 1942.{{sfn|Knox|2000|p=131}} == Glej tudi == * [[Italijanska okupacija Francije]] * [[Druga bitka za Alpe]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=qt9SfLHd2sU An Italian newsreel about the battle] * [https://www.youtube.com/watch?v=Ux_9FjwEuRg An Italian newsreel on the occupation of Menton] * [https://www.youtube.com/watch?v=a2Go9VfGLEA An Italian newsreel "Quatro Giorni di Battaglia" (Four Days of Battle), Part 1] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] 5c2tkzpg20v9h8h61vhzwgok90t8amw 0 521269 6732637 6263465 2026-08-08T08:22:18Z Gledalec 242658 pp 6732637 wikitext text/x-wiki [[Slika:Italian occupied France.jpg|sličica|257x257_pik|Zemljevid francoskega okupiranega ozemlja z strani Italije. ]] Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je [[Fašistična Italija]] zasedla in okupirala več ozemelj [[Francija|Francije]] na jugo-vzhodu, vključno z [[Monako|Monakom]], vzporedno z nemško okupacijo Francije. Okupacija je imela dve fazi, vključno s Primerom Anton novembra 1942, v kateri se je italijansko okupirano območje močno razširilo. Italijanske sile so se septembra 1943 po padcu fašističnega režima v Italiji umaknile iz Francije, nemške sile [[Wehrmacht|Wehrmachta]] pa so zapuščene kraje zasedle vse do osvoboditve leta 1944.      == Italijanska okupacija == Nemčija je [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]] začela 10. maja 1940 in do konca meseca so nemške čete vdrle v Francijo. V začetku junija so se britanske sile umaknile iz Francije. 10. junija 1940 je Italija napovedala vojno Francozom in Britancem. Deset dni kasneje je italijanska vojska vdrla v Francijo. 24. junija 1940, po padcu Francije, sta Italija in Francija, dva dni po [[Premirje 22. junija 1940|premirju med Francijo in Nemčijo]], podpisali [[Premirje 24. junija 1940|francosko-italijansko premirje]], pri tem pa sta se dogovorili tudi o italijanskem okupacijskem območju. To začetno okupacijsko območje, ki je bilo uradno priključeno Fašistični Italiji,<ref name="GSWW3112">Militärgeschichtliches Forschungsamt. ''Germany and the Second World War – Volume 2: Germany's Initial Conquests in Europe'', pg. 311</ref> je obsegalo 832 kvadratnih kilometrov in je vsebovalo 28.500 prebivalcev.<ref name="GSWW311">Militärgeschichtliches Forschungsamt. ''Germany and the Second World War – Volume 2: Germany's Initial Conquests in Europe'', pg. 311</ref> Največje mesto v začetnem italijanskem okupacijskem območju je bil [[Menton]].<ref>{{navedi splet|url=http://valloalpino.altervista.org/index-en.htm|title=The Underground Fortifications of The Alpine Wall|access-date=31 January 2016}}</ref> Glavno mesto znotraj »demilitariziranega območja« 50 km od nekdanje meje z italijanskim Alpskim gorovjem, pa je bila [[Nica]].<ref>{{navedi splet|url=http://italie1935-45.forumactif.net/le-front-occidental-f8/photos-occupation-italienne-de-nice-t46.htm|title=Rechercher italie1935-45.forumactif.net|access-date=31 January 2016|archive-date=26 October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091026014122/http://italie1935-45.forumactif.net/le-front-occidental-f8/photos-occupation-italienne-de-nice-t46.htm|url-status=dead}}</ref> 11. novembra 1942 je v povezavi s primerom Anton, nemško okupacijo [[Višijska Francija|Vichyjske Francije]], kraljeva italijanska vojska (Regio Esercito) razširila svoje okupacijsko območje. Italijanske sile so prevzele nadzor nad [[Toulon|Toulonom]] in celotno [[Provansa|Provanso]] vse do reke [[Rona|Rone]] z otokom [[Korzika|Korziko]]. Nica in Korzika naj bi bili priključeni Italiji (kot se je zgodilo leta 1940 z Mentonom), da bi izpolnili težnje italijanskih iredentistov (vključno z lokalnimi skupinami, kot so Nizzardovi Italijani in Korziški Italijani). Vendar pa to ni bilo nikoli dokončno sprejeto, zaradi italijanske kapitulacije septembra 1943, ko so Nemci zavzeli italijansko okupacijsko cono. Območje jugovzhodne Francije, ki so ga dejansko zasedli Italijani, je bilo sporno. Študija zgodovine trdi, da so dostavo pošte v delu Francije nadzorovali Italijani in Nemci. S preučevanjem pošte, ki jo je cenzurirala okupacijska oblast, je ta študija pokazala, da so Italijani zasedli vzhodni del do linije, ki je povezovala [[Toulon]] – [[Gap]] – [[Grenoble]] – [[Chambéry]] – [[Annecy]] – [[Ženeva|Ženevo]].<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=NK3PAAAAMAAJ&q=italian+irredentism+in+istria&pg=PA455|title=The Independent|year=1915|access-date=31 January 2016}}</ref> Kraji, ki so jih zasedli Italijani zahodno od tega, so bili maloštevilni ali prehodni. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so se italijanske okupacijske sile umaknile iz okupiranih francoskih ozemelj, katere so Italijani nato vrnili nazaj Francozom. Toda kmalu zatem, so ta območja zasedli Nemci. Osvobojena so bila šele leta 1944 s strani zaveznikov.<ref>"The postal history of the two-phased Italian occupation of south-east France 1940-1943" Monograph publ. France & Colonies Philatelic Society (GB)</ref> == Glej tudi == * [[Italijanska invazija na Francijo]] * [[Nemška vojaška uprava v okupirani Franciji]] * [[Bitka za Francijo]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Ghetti, Walter. ''Storia della Marina Italiana nella seconda guerra mondiale''. (Volume secondo). De Vecchi editore. Roma, 2001 * Rainero, R. ''Mussolini e Petain. Storia dei rapporti tra l'Italia e la Francia di Vichy. (10 giugno 1940-8 settembre 1943)'', Stato Maggiore dell'Esercito-Ufficio Storico, Roma, 1990 * Rochat, Giorgio. ''Le guerre italiane 1935–1943. Dall'impero d'Etiopia alla disfatta'' Einaudi editore. Torino, 2002 * Schipsi, Domenico. ''L'occupazione Italiana dei territori metropolitani francesi (1940–1943)'', Stato Maggiore dell'Esercito-Ufficio Storico, Roma, 2007 * Sica, Emanuele ''Mussolini's Army In the French Riviera, the Italian occupation of France'', University of Illinois Press, 2016 * Varley, Karine. "Between Vichy France and Fascist Italy: Redefining Identity and the Enemy in Corsica during the Second World War", ''Journal of Contemporary History'' 47:3 (2012), 505–27. * Varley, Karine. "Vichy and the Complexities of Collaborating with Fascist Italy: French Policy and Perceptions between June 1940 and March 1942." ''Modern & Contemporary France'' 21.3 (2013): 317–333. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] 3ikc5xmyuqavgsyowf2bqypkaehjbfw 0 521453 6732634 6698687 2026-08-08T08:14:36Z Gledalec 242658 pp 6732634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Osvoboditev Pariza | place = [[Pariz]], [[Francija]] | image = Crowds of French patriots line the Champs Elysees-edit2.jpg | caption = Parižani zbrani na Elizejskih poljanah na zmagovalni paradi, 26. avgusta 1944. | date = 19. avgust 1944 — 25. avgust 1944 | result = Odločilna zmaga zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Vichyjska Francija]] (do 20. avgusta 1944) | commander1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Charles de Gaulle]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Leclerc]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Raymond O. Barton]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Dietrich von Choltitz]] | casualties1 = 131.6 mrtvih<br />319 poškodovanih | casualties2 = 3.200 mrtvih | partof = osvoboditve Francije }} '''Osvoboditev Pariza''' je bila bitka, ki je potekala med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] od 19. avgusta 1944 do predaje nemške vojske 25. avgusta 1944. Pariz je nacistična Nemčija [[Nemška okupacija Pariza|okupirala in zasedla]] 14. junija 1940 med [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]], 22. junija pa je po [[Premirje 22. junija 1940|podpisu premirja]] pa je Pariz ostal v zasedenem delu območja. Osvoboditev mesta se je začela, ko so francoske notranje sile ob pristopu tretje ameriške armade, ki jo je vodil general [[George Smith Patton mlajši|George Patton]], uprizorile vstajo proti nemškemu garnizionu. 24. avgust zvečer so člani 2. francoske oklepne divizije pod vodstvom generala [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|Philippa Leclerca]] vstopili v Pariz in malo pred polnočjo prispeli v [[Hôtel de Ville]]. 25. avgusta zjutraj so 2. oklepna divizija in ameriška 4. pehotna divizija ter druge zavezniške enote vstopile v mesto. [[Dietrich von Choltitz]], poveljnik nemške garnizije, se je popoldne tega dne predal Francozom, ter s tem umaknil svojo vojsko iz mesta in predal Pariz v roke zaveznikov. General [[Charles de Gaulle]] je v mesto prispel dan po osvoboditvi, da bi prevzel nadzor nad mestom kot vodja začasne vlade Francoske republike. == Ozadje == {{Nadaljnje informacije|Nemška okupacija Pariza|Bitka za Francijo}} Ko je Nacistična Nemčija maja 1940 napadla Francijo, je francoska vlada izvajala svojo vlogo v Parizu. A ko je nemška vojska napredovala v notranjost države je med ogroženimi mesti postal tudi Pariz, zaradi česar se je francoska vlada 10. junija preselila v [[Tours]], da bi se izognila zajetju. Dva dni pozneje je bil Pariz razglašen za svobodno mesto, zaradi česar se je francoska vojska umaknila iz mesta. Nemška vojska je v Pariz vstopila zgodaj zjutraj 14. junija in do popoldneva tega dne je v celoti [[Nemška okupacija Pariza|zavzela Pariz]]. Po podpisu [[Premirje 22. junija 1940|premirja 22. junija]] je Pariz ostal na okupiranem območju in je postal tudi glavni cilj za počitek in obisk nemške vojske. Mesto je postalo [[De iure - de facto|de facto]] upravno glavno mesto [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]], ki jo je vodil francoski maršal [[Philippe Pétain]].<ref>[http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257 "''Les Cahiers Multimédias: Il y a 60 ans : la Libération de Paris''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014173359/http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257|date=14 October 2007}} (in French). Gérard Conreur/Mémorial du Maréchal Leclerc et de la Libération de Paris. [[Radio France]]. 6 July 2004.</ref> == Splošna stavka (15. avgust—19. avgust 1944) == 15. avgusta 1944 je v Parizu stavkalo več delavcev iz železniške proge, katerim se je kmalu pridružila tudi policija. Vse to je tri dni pozneje povzročilo še večjo stavko med delavci. Veliko delavcev je bilo zato odpeljanih v nemška koncentracijska taborišča.<ref name="pantin1">{{navedi splet|url=http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/histoire.pdf|title=Archived copy|access-date=2007-07-07|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327005358/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/histoire.pdf|archive-date=27 March 2009}} ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref><ref name="pantin22">[https://wayback.archive-it.org/all/20070710153209/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/Chrono.pdf] ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref> 17. avgusta je Nemce začelo skrbeti, ko so ugotovili, da se zavezniške sile približujejo Parizu. Zaradi tega se je v mestu sestala nemška vojaška uprava. Ko jim je Choltitz povedal, da namerava upočasniti zaveznike kolikor je le mogoče, sta Taittinger in švedski delavec Raoul Nordling poskušala prepričati nemškega poveljnika Choltitza, da naj v primeru zavezniškega zavzetja ne uniči Pariza, v kolikor mu je to naročil [[Adolf Hitler]].<ref name="arte1">[http://www.arte.tv/de/geschichte-gesellschaft/geschichte-am-mittwoch/NAV-1-cette-semaine/611420,CmC=611430.html ''Wird Paris vernichtet?'' (''Will Paris Be Destroyed?'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929090429/http://www.arte.tv/de/geschichte-gesellschaft/geschichte-am-mittwoch/NAV-1-cette-semaine/611420%2CCmC%3D611430.html|date=29 September 2007}} (in German), a documentary by Michael Busse and Maria-Rosa Bobbi, [[Arte]]/WDR/France 3/TSR. August 2004.</ref> == Bitka za osvoboditev == === Vstaja FFI (19. avgust—23. avgust) === [[Slika:Battle for paris FFI1.png|levo|sličica|272x272_pik|Zavezniški vojaki med bitko za osvoboditev Pariza, 19. avgusta 1944.]] Po vsej Franciji je prebivalstvo vedelo za napredovanje zaveznikov proti Parizu po koncu bitke za Normandijo.  Ko so se 19. avgusta nadaljevali umiki nemške vojske proti vzhodu, so se kolone nemških vozil peljale po cestah [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]]. Plakate, ki so državljane pozivali k oboroževanju, so člani FFI že prej nalepili na stene. Ti plakati so pozivali k splošni mobilizaciji Parižanov in so trdili, da se vojna nadaljuje; poklicali so pariško policijo, republikansko gardo, žandarmerijo, dodatno policijsko enoto, ki je nadomestila vojsko in domoljubne Francoze, ki so bili stari od 18 do 50 let. Drugi plakati so prebivalcem zagotavljali, da se bliža zmaga, in obljubljali kazni za izdajalce, torej ministre in vse ostale sodelavce [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjskega režima]]. Plakate je nalepil Pariški odbor osvoboditve v dogovoru z začasno vlado Francoske republike in po ukazu glavnega polkovnika Rola (Henria Rol-Tanguyja), poveljnika notranjih francoskih sil v okrožju Île de France. [[Slika:Battle for paris warfare scene.png|sličica|247x247_pik|Zasežen tank strelja na pozicije ostrostrelca.]] 19. avgusta zgodaj popoldne so se začeli prvi spopadi med francoskimi in nemškimi četami. V mestu so bili najeti tudi delavci [[Rdeči križ|Rdečega križa]], da bi pomagali francoskim in nemškim ranjencem. Istega dne so Nemci v severovzhodnem predmestju Pantina razstrelili barko, polno streliva, in pri tem zažgali mline, ki so Parizu zagotavljali [[Moka|moko]].<ref name="pantin2">[https://wayback.archive-it.org/all/20070710153209/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/Chrono.pdf] ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref> Ko so se 20. avgusta začele pojavljati barikade, so se borci odpora še bolj oborožili, da bi vzdrževali vojaško obrambo. Najeli so tovornjake, posekali so drevesa in v kanalih ob pločnikih izkopali jarke, da bi sprostili tlakovce za utrjevanje barikad. Te materiale so prevažali moški, ženske in otroci z lesenimi vozički. Tovornjaki z gorivom so bili napadeni in ujeti. Civilna vozila so bila odvzeta, pobarvana s kamuflažo in označena z oznako FFI. Odporniki so jih nato uporabljali za prevoz streliva. Spopadi so dosegli vrhunec 22. avgusta, ko so nekatere nemške enote poskušale zapustiti svoje vojaške položaje. 23. avgusta so Nemci ob 9:00 po Choltitzevem ukazu sprožili napad na Grand Palais, trdnjavo FFI, nemški tanki pa so streljali na barikade na ulicah. Adolf Hitler je pri tem ukazal, da naj povzročijo čim večjo škodo v mestu.<ref>[https://web.archive.org/web/20070816141409/http://www.humanite.fr/2004-08-23_Politique_Balises-1944 ''Libération de Paris: Balises 1944''], L'Humanité, 23 August 2004.</ref> Ocenjuje se, da je bilo med bitko za Pariz ubitih od 800 do 1000 pripadnikov odpora, še 1500 pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{navedi knjigo|author=Thorton, Willis|year=1962|url=https://books.google.com/books?id=Wld0AAAAIAAJ|title=The Liberation of Paris – Google Books|access-date=30 August 2011}}</ref> === Vstop zavezniške vojske (24. avgust—25. avgust) === [[Slika:La Libération de Paris, 1944.ogv|levo|sličica|274x274_pik|Film La Libération de Paris iz leta 1944, ki so ga posneli francoski vojaki in domačini.]] 24. avgusta so boji in slabo stanje cest povzročili zamudo prihoda generala Svobodne Francije Leclerca, poveljnika 2. francoske oklepne divizije, ki je bila opremljena z ameriškimi tanki M4 Sherman, polgusenicami in tovornjaki. Leclerce je poslal vojsko proti Parizu in pri tem napovedal, da bo cela divizija tja prispela naslednji dan.<ref>{{Cite journal|last=Gaspar|first=Celaya, Diego|date=2011-12-15|title=Portrait d'oubliés. L'engagement des Espagnols dans les Forces françaises libres, 1940-1945|url=http://journals.openedition.org/rha/7345#quotation|journal=Revue historique des armées|language=fr|issue=265|issn=0035-3299}}</ref> 9. francoska zavezniška vojska Régiment de marche du Tchad, ki je dobila vzdevek La Nueve, je sestavljalo 160 čet pod vodstvom francoskega poveljstva, od tega 146 španskih republikancev. Poveljeval jim je francoski poveljnik [[Raymond Dronne]], ki je postal drugi zavezniški častnik, ki je vstopil v Pariz, takoj za generalom [[Amadu Granell|Amadujem Granellum]].<ref>{{navedi splet|last1=Rosbottom|first1=Ronald C.|title=Who Liberated Paris in August 1944?|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/08/24/who-liberated-paris-in-august-1944.html|website=The Daily Beast}}</ref> Ob 21:22 uri 24. avgusta je 9. francoska zavezniška vojska vstopila v središče Pariza pri vhodu Porte d'Italie. Ob vstopu na trg mestne hiše so bili izstreljeni prvi naboji na večjo skupino nemških strelcev in mitraljezov. Parižani so pri tem odšli na ulico in zapeli himno "[[Marsejeza|La Marseillaise]]". Poveljnik vojske Raymond Dronne je odšel v poveljniško središče do nemškega generala [[Dietrich von Choltitz|Dietricha von Choltitza]], da bi od njega zahteval brezpogojno predajo. [[Slika:Lot 4568-2 (19583145252).jpg|sličica|25. avgust 1944 - Oklepna vozila 2. oklepne divizije se borijo pred Palais Garnier. En nemški tank gori.]] 4. ameriška pehotna divizija, ki ji je poveljeval [[Raymond Barton]], je v zgodnjih urah 25. avgusta vstopila v Pariz, prav tako skozi vhod Porte d'Italie. Vodilni ameriški polki so zaščitili desni bok francoske 2. oklepne enote in se pri Place de la Bastille obrnili proti vzhodu ter odšli po ulici Daumesnil proti Bois de Vincennes. Popoldne je britanska vojaška enota 30 vstopila v mesto skozi Porte d'Orléans in nato preiskala stavbe za obveščevalne podatke, kasneje pa je zajela nekdanji štab admirala [[Karl Dönitz|Karla Dönitza]], Château de la Muette.<ref>{{navedi knjigo|last1=Rankin|first1=Nicholas|title=Ian Fleming's Commandos: The Story of the Legendary 30 Assault Unit|date=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199782901|pages=259–263|url=https://books.google.com/books?id=zbFoAgAAQBAJ&pg=PA339}}</ref> Medtem, ko so zavezniške enote čakale na končno nemško predajo, je 9. zavezniška vojska napadla poslansko zbornico v Hôtel Majestic in Place de la Concorde. Ob 15:30 25. avgusta se je nemška vojska v Parizu predala in zapustila mesto, v prestolnico pa so pri tem vstopile tudi druge francoske enote. Ob koncu bitke so odporniške skupine pripeljale zavezniške vojake in druge čete, ki so se skrivali v predmestju, kot je Montlhéry, v središču Pariza. Tu so bili priča koncu okupacije prestolnice, zmagoslavnemu prihodu generala [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] in obešanju francoske zastave na [[Eifflov stolp]]. 2. oklepna divizija je utrpela 71 smrtnih žrtev in 225 poškodovancev. Izguba vojaške opreme pa je vključevala 35 tankov, šest samohodnih pušk in 111 vozil, kar je po mnenju zgodovinarja Jacquesa Mordala precej visoko razmerje izgub za oklepno divizijo.<ref name="historylearningsite1">[[Jacques Mordal|Mordal, Jacques]] (1964). [http://www.historylearningsite.co.uk/liberation_of_paris.htm ''La Bataille de France 1944–1945''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070613044103/http://www.historylearningsite.co.uk/liberation_of_paris.htm |date=2007-06-13 }}, Arthaud.</ref> === Nemška predaja (25. avgust) === Kljub temu, da je [[Adolf Hitler]] večkrat ukazal, da naj francosko prestolnico, v primeru padca v roke zaveznikov, spravijo v ruševine, kar naj bi dosegli z bombardiranjem in razstrelitvijo mestnih stavb in mostov, pa nemški general in poveljnik Choltitz 25. avgusta 1944 ni izpolnil tega ukaza in je Pariz mirno s spoštovanjem predal nazaj v roke Francozov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.de/dp/B0000BH4NK/|title=''... Brennt Paris?''|publisher=Amazon.de|access-date=25 August 2008}}</ref> Nato so ga odpeljali v pariško policijsko stavbo, kjer je podpisal uradno predajo, nato pa je odšel na železniško postajo Gare Montparnasse, kjer je general Leclerc ustanovil svoje poveljniško mesto, da bi podpisal predajo nemških čet v Parizu. Nato se je nemška vojska umaknila iz mesta. S tem je bil Pariz 25. avgusta 1944, po več kot 4 letih nemške okupacije, osvobojen. Choltitz je v zaporu ostal vse do aprila 1947. V svojih spominih Brennt Paris?, ki je bil prvič objavljen leta 1950, je Choltitz sebe opisal kot rešitelja Pariza, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je predajo storil bolj za to, ker je izgubil nadzor nad mestom in ni imel sredstev za bombardiranje, ki bi moglo biti najeto po Hitlerjevih ukazih. === De Gaullov govor (25. avgust) === 25. avgusta, istega dne, ko so zavezniki osvobodili Pariz, je [[Charles de Gaulle]], predsednik začasne vlade Francoske republike, odšel nazaj na sedež vojnega ministrstva na Rue Saint-Dominique. Iz apartmaja Hôtel de Ville je opravil vznemirljiv govor pred množico:<blockquote>Zakaj želite, da naj skrivam čustvo, ki ga sedaj nosimo vsi mi, moški in ženske, ki smo tukaj, doma, v Parizu, ki se je vstal v osvoboditev in ki mu je to uspelo z lastnimi rokami? Ne! Tega globokega in svetega čustva ne bomo skrivali. To so minute, ki presegajo vsako naše revno življenje. Pariz! Pariz ogorčen! Pariz zlomljen! Pariz mučen! Toda Pariz je osvobojen! Osvobojen sam, osvobojen od svojih ljudi s pomočjo francoskih vojakov, s podporo in pomočjo vse Francije, Francije, ki se bori, edine Francije, prave Francije, večne Francije! Ker je sovražnik, ki je držal Pariz, kapituliral v naših rokah, se Francija vrača v Pariz, v svoj dom. Vrača se krvava, a precej odločna. Tja se ne vrača razsvetljena zaradi ogromne lekcije, vendar bolj kot kdaj koli prej prepričana o svojih dolžnostih in pravicah. Najprej govorim o njenih dolžnostih, vse pa bom povzel s tem, da se za zdaj gre za vojne dolžnosti. Sovražnik se umika, ampak še ni premagan. Ostaja na naših tleh. Niti ne bo dovolj, da smo ga s pomočjo naših dragih in občudovanja vrednih zaveznikov pregnali iz našega doma, da bi bili po tem, kar se je zgodilo, da smo zadovoljni. Hočemo vstopiti na njegovo ozemlje, kot se spodobi, kot zmagovalci. Zato je francoska avangarda vstopila v Pariz z gorečimi puškami. Zato se je velika francoska vojska iz Italije izkrcala na jugu in sedaj hitro napreduje po dolini Rone. Zato se bodo naše pogumne in drage sile notranjosti oborožile s sodobnim orožjem. Za to maščevanje in pravičnost se bomo borili do zadnjega dne, do dneva popolne zmage. Ta vojna dolžnost, vsi ljudje, ki smo tukaj, in vsi tisti, ki nas slišijo v Franciji, vedo, da zahtevamo narodno enotnost. Nam, ki smo preživeli največje ure naše zgodovine, si nimamo drugega želeti, kot da se do konca pokažemo vredni Francije. Naj živi Francija!</blockquote> === Zmagovalne parade (26. avgust—29. avgust) === Dan po de Gaullovem govoru je Leclercova francoska 2. oklepna divizija prispela na [[Elizejske poljane]], skupaj z De Gaulleom. Po prihodu zaveznikov v mesto je velika množica Parižanov slovestno sprejela njihov prihod. Veselju ni bilo videti konca. Številni v množici so pri tem vzklikali "Živeli De Gaulle!" 29. avgusta je 28. pehotna divizija ameriške vojske, ki se je prejšnjo noč zbrala v Bois de Boulogne, organizirala zmagovalno parado z 24 vrstami ameriških vojakov, ki so korakali od Avenue Hoche do Slavoloka in nato še na Elizejske poljane. Po končani paradi so vesele množice pozdravile Američane, ko se je celotna divizija, skupaj z možmi in bojnimi vozili, peljala skozi Pariz na poti do dodeljenih napadalnih položajev severovzhodno od osvobojene francoske prestolnice. <gallery> Slika:The Liberation of Paris, 25 - 26 August 1944 HU66477.jpg|alt=|General De Gaulle med prihodom v osvobojeni Pariz, 26. avgusta 1944. Slika:An AFPU photographer kisses a small child before cheering crowds in Paris, 26 August 1944. BU18.jpg|alt=|Britanski vojak med poljubljanjem otroka pred množico v Parizu, 26. avgusta 1944. Slika:American troops march down the Champs Elysees crop.jpg|alt=|Ameriška 28. pehotna divizija na Elizejskih poljanah na paradi "Dneva zmage" 29. avgusta 1944. Slika:American soldiers watch as the Tricolor flies from the Eiffel Tower again.jpg|alt=|Ameriški vojaki gledajo francosko zastavo, ki vesi na Eifflovem stolpu. </gallery> == Sklici == <references /> == Literatura == * Argyle, Ray. ''The Paris Game: Charles de Gaulle, the Liberation of Paris, and the Gamble that Won France'' (Dundurn, 2014); [https://scholars.wlu.ca/cgi/viewcontent.cgi?referer=https://scholar.google.com/&httpsredir=1&article=1856&context=cmh online review]. * Bishop, Cécile. "Photography, Race and Invisibility: The Liberation of Paris, in Black and White." ''Photographies'' 11.2-3 (2018): 193–213; most of De Gaulle's troops were Africans. [https://mla.hcommons.org/?get_group_doc=1000750/1512325949-BishopLiberationdeParisWGMLA20171203.pdf online] * Blumenson, Martin. "Politics and the Military in the Liberation of Paris." ''Parameters'' 28.2 (1998): 4+ [https://press.armywarcollege.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1873&context=parameters online]. * Blumenson, Martin. ''Breakout and Pursuit'', in the series "United States Army in World War II: The European Theater of Operations" (Washington: US Army, Office of the Chief of Military History, 1963) [[iarchive:CMHPub751BreakoutAndPursuit-nsia|online]] * Cobb, Matthew. ''Eleven days in August : the liberation of Paris in 1944'' (2014) [[iarchive:elevendaysinaugu0000cobb|online]] * Clark, Catherine E. "Capturing the moment, picturing history: photographs of the liberation of Paris." ''American Historical Review'' 121.3 (2016): 824–860. * [[:en:John_Keegan|Keegan, John.]] ''Six Armies In Normandy: From D-Day to the Liberation of Paris June 6th-August 25th, 1944'' (Random House, 2011). [[iarchive:sixarmiesinnorma00keeg|online]] * Keith, Susan. "Collective memory and the end of occupation: Remembering (and forgetting) the liberation of Paris in images." ''Visual Communication Quarterly'' 17.3 (2010): 134–146. * Smith, Jean Edward. ''The Liberation of Paris: How Eisenhower, De Gaulle, and Von Choltitz Saved the City of Light'' (Simon & Schuster, 2020) [https://www.amazon.com/Liberation-Paris-Eisenhower-Gaulle-Choltitz/dp/1501164929 excerpt], by a leading scholar. * Thornton, Willis. "The Liberation of Paris." ''History Today'' (Dec 1959) 9#12 pp 800–811. * Thornton, Willis. ''The Liberation of Paris'' (Harcourt, Brace and World, 1962), scholarly book. * Tucker-Jones, Anthony. ''Operation Dragoon: The Liberation of Southern France, 1944'' (Casemate Publishers, 2010). * Zaloga, Steven J. ''Liberation of Paris 1944: Patton’s race for the Seine'' (Bloomsbury, 2011). == Zunanje povezave == * [https://archive.org/search.php?query=title%3A%28Liberation%20of%20Paris%29 online films--primary sources] * [https://web.archive.org/web/20130427090402/http://www.france.fr/en/institutions-and-values/liberation-paris Liberation of Paris] – Official French website (in English) * [[iarchive:LaLiberationdeParis1944|''Battle for Paris: August 16–26'']], Documentary shot by the French Resistance, 1 September 1944 * [https://web.archive.org/web/20081216141748/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=514 De Gaulle's speech from the Hôtel de Ville]&nbsp;– Charles de Gaulle foundation * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3595434.stm De Gaulle's speech in retrospect]&nbsp;– [[:en:BBC_News|BBC News]] * [http://www.life.com/image/first/in-gallery/47301/paris-liberated-rare-unpublished Paris Liberated: Rare, Unpublished] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101002137/http://www.life.com/image/first/in-gallery/47301/paris-liberated-rare-unpublished|date=1 January 2011}}&nbsp;– slideshow by ''[[:en:Life_(magazine)|Life]]'' * Primout, Gilles. [http://www.liberation-de-paris.gilles-primout.fr/index.htm "''19–25 août 1944... La Libération de Paris'' "] (in French) &nbsp;– provides archival documents and a detailed timeline [[Kategorija:Zgodovina Pariza]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Leto 1944]] kxu6k03vf4s9i8yf5k18ykee9dab4g3 0 529891 6732704 6709776 2026-08-08T10:09:04Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji NK Kort]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732704 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Štromajer | image = <!-- WD --> | height =186 cm<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/jaka-stomajer/17850/|title=J. Štromajer|publisher=Soccerway|accessdate=24 April 2016}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]]<ref>{{navedi splet |title=Zarica skozi čas – Temelji za nadaljnji razvoj [14. del] |url=http://www.nkkranj.si/2020/04/14/zarica-skozi-cas-temelji-za-nadaljnji-razvoj/ |publisher=[[NK Kranj]] |accessdate=13 September 2020 |language=sl-SI |date=14 April 2020}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2001 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2000–2001 | years2 = 2001–2002 | years3 = 2000–2001 | years4 = 2002–2004 | years5 = 2002–2003 | years6 = 2004–2005 | years7 = 2005–2006 | years8 = 2006–2007 | years9 = 2007–2011 | years10 = 2008–2009 | years11 = 2012–2013 | years12 = 2014–2017 | years13 = 2017 | years14 = 2017 | years15 = 2018–2019 | years16 = 2020 | years17 = 2020–2022 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs3 = → [[NK Naklo|Naklo]] (pos.) | clubs4 = [[FC Koper|Koper]] | clubs5 = → [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]] (pos.) | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | clubs7 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | clubs8 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs9 = [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]] | clubs10 = → [[CSM Râmnicu Vâlcea]] (pos.) | clubs11 = [[FC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] | clubs12 = [[FC Koper|Koper]] | clubs13 = → [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] (pos.) | clubs14 = [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]<ref>{{navedi splet |title=NK Kras: padla je prva “žrtev”, Jaka Štromajer |url=https://www.slosport.org/novica/nk-kras-padla-je-prva-zrtev-jaka-stromajer/ |website=slosport.org |accessdate=14 September 2020 |language=sl |date=15 November 2017}}</ref> | clubs15 = [[FC Koper|Koper]] | clubs16 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | clubs17 = [[MNK Izola|Izola]] | caps1 = 13 | caps2 = 23 | caps3 = 13 | caps4 = 26 | caps5 = 10 | caps6 = 28 | caps7 = 16 | caps8 = 26 | caps9 = 99 | caps10 = 24 | caps11 = 45 | caps12 = 93 | caps13 = 10 | caps14 = 10 | caps15 = 45 | caps16 = 1 | caps17 = 28 | goals1 = 3 | goals2 = 5 | goals3 = 3 | goals4 = 2 | goals5 = 8 | goals6 = 1 | goals7 = 3 | goals8 = 7 | goals9 = 13 | goals10 = 10 | goals11 = 2 | goals12 = 21 | goals13 = 5 | goals14 = 1 | goals15 = 28 | goals16 = 0 | goals17 = 16 |totalcaps = 510 |totalgoals = 128 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalyears1 = 1999 | nationalcaps1 = | nationalgoals1 = | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalyears2 = 2000–2001 | nationalcaps2 = | nationalgoals2 = | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalyears3 = 2001 | nationalcaps3 = | nationalgoals3 = | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalyears4 = 2001 | nationalcaps4 = | nationalgoals4 = | nationalteam5 = Slovenija do 20 let | nationalyears5 = 2001–2003 | nationalcaps5 = | nationalgoals5 = | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears6 = 2002–2005 | nationalcaps6 = | nationalgoals6 = | manageryears1 = 2022–2023 | managerclubs1 = [[FC Koper|Koper]] (assistant)<ref>{{cite web |title=Na Bonifiki je 'počilo' pred tekmo z Olimpijo: Zoran Zeljković zamenjal oba pomočnika in iz Slovana pripeljal Džengisa Čavuševića |url=https://planetnogomet.si/novice/kaos-bonifika-zoran-zeljkovic-pomocnika/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 December 2025 |date=25 February 2023}}</ref> | manageryears2 = 2023–2026 | managerclubs2 = [[MNK Izola|Izola]] (U19)<ref>{{cite web |title=Bivši mladi slovenski reprezentant Jaka Štromajer se je lovil novega trenerskega izziva: Upokojeni napadalec bo v Izoli vodil mladince |url=https://planetnogomet.si/novice/izola-jaka-stromajer-trener-mladinci/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 December 2025 |date=10 August 2023}}</ref> | manageryears3 = 2026– | managerclubs3 = [[NK Korte|Korte]]<ref>{{cite web |title=Nekdanji reprezentant in prvoligaški napadalec z novim izzivom: Jaka Štromajer bo v 4. SNL poveljeval članski ekipi Kort |url=https://planetnogomet.si/novice/jaka-stromajer-korte-trener-uradno-26-8/ |website=Planet Nogomet |access-date=8 August 2026 |date=8 August 2026}}</ref> }} '''Jaka Štromajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[27. julij]] [[1983]], [[Domžale]]. Štromajer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Naklo|Naklo]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]], [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[MNK Izola|Izola]], romunske [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]], [[CSM Râmnicu Vâlcea]] in [[FC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] ter italijanski [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 186 tekem in dosegel 32 golov. S Koprom je leta 2015 osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Štromajer, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nakla]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Portoroža Pirana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši CS Pandurii Târgu Jiu]] [[Kategorija:Nogometaši SCM Râmnicu Vâlceaja]] [[Kategorija:Nogometaši ASC Oțelula Galați]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Domžalski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Kort]] o0wg22nvvrrx6rnlz0wco4fao1l1sz6 6732709 6732704 2026-08-08T10:15:09Z Sporti 5955 /* vrh */ sl. 6732709 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Štromajer | image = <!-- WD --> | height =186 cm<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/jaka-stomajer/17850/|title=J. Štromajer|publisher=Soccerway|accessdate=24 April 2016}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]]<ref>{{navedi splet |title=Zarica skozi čas – Temelji za nadaljnji razvoj [14. del] |url=http://www.nkkranj.si/2020/04/14/zarica-skozi-cas-temelji-za-nadaljnji-razvoj/ |publisher=[[NK Kranj]] |accessdate=13 September 2020 |language=sl-SI |date=14 April 2020}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2001 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2000–2001 | years2 = 2001–2002 | years3 = 2000–2001 | years4 = 2002–2004 | years5 = 2002–2003 | years6 = 2004–2005 | years7 = 2005–2006 | years8 = 2006–2007 | years9 = 2007–2011 | years10 = 2008–2009 | years11 = 2012–2013 | years12 = 2014–2017 | years13 = 2017 | years14 = 2017 | years15 = 2018–2019 | years16 = 2020 | years17 = 2020–2022 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs3 = → [[NK Naklo|Naklo]] (pos.) | clubs4 = [[FC Koper|Koper]] | clubs5 = → [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]] (pos.) | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | clubs7 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | clubs8 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs9 = [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]] | clubs10 = → [[CSM Râmnicu Vâlcea]] (pos.) | clubs11 = [[FC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] | clubs12 = [[FC Koper|Koper]] | clubs13 = → [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] (pos.) | clubs14 = [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]<ref>{{navedi splet |title=NK Kras: padla je prva “žrtev”, Jaka Štromajer |url=https://www.slosport.org/novica/nk-kras-padla-je-prva-zrtev-jaka-stromajer/ |website=slosport.org |accessdate=14 September 2020 |language=sl |date=15 November 2017}}</ref> | clubs15 = [[FC Koper|Koper]] | clubs16 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | clubs17 = [[MNK Izola|Izola]] | caps1 = 13 | caps2 = 23 | caps3 = 13 | caps4 = 26 | caps5 = 10 | caps6 = 28 | caps7 = 16 | caps8 = 26 | caps9 = 99 | caps10 = 24 | caps11 = 45 | caps12 = 93 | caps13 = 10 | caps14 = 10 | caps15 = 45 | caps16 = 1 | caps17 = 28 | goals1 = 3 | goals2 = 5 | goals3 = 3 | goals4 = 2 | goals5 = 8 | goals6 = 1 | goals7 = 3 | goals8 = 7 | goals9 = 13 | goals10 = 10 | goals11 = 2 | goals12 = 21 | goals13 = 5 | goals14 = 1 | goals15 = 28 | goals16 = 0 | goals17 = 16 |totalcaps = 510 |totalgoals = 128 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalyears1 = 1999 | nationalcaps1 = | nationalgoals1 = | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalyears2 = 2000–2001 | nationalcaps2 = | nationalgoals2 = | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalyears3 = 2001 | nationalcaps3 = | nationalgoals3 = | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalyears4 = 2001 | nationalcaps4 = | nationalgoals4 = | nationalteam5 = Slovenija do 20 let | nationalyears5 = 2001–2003 | nationalcaps5 = | nationalgoals5 = | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears6 = 2002–2005 | nationalcaps6 = | nationalgoals6 = | manageryears1 = 2022–2023 | managerclubs1 = [[FC Koper|Koper]] (pom.)<ref>{{cite web |title=Na Bonifiki je 'počilo' pred tekmo z Olimpijo: Zoran Zeljković zamenjal oba pomočnika in iz Slovana pripeljal Džengisa Čavuševića |url=https://planetnogomet.si/novice/kaos-bonifika-zoran-zeljkovic-pomocnika/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 December 2025 |date=25 February 2023}}</ref> | manageryears2 = 2023–2026 | managerclubs2 = [[MNK Izola|Izola]] (do 19 let)<ref>{{cite web |title=Bivši mladi slovenski reprezentant Jaka Štromajer se je lovil novega trenerskega izziva: Upokojeni napadalec bo v Izoli vodil mladince |url=https://planetnogomet.si/novice/izola-jaka-stromajer-trener-mladinci/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 December 2025 |date=10 August 2023}}</ref> | manageryears3 = 2026– | managerclubs3 = [[NK Korte|Korte]]<ref>{{cite web |title=Nekdanji reprezentant in prvoligaški napadalec z novim izzivom: Jaka Štromajer bo v 4. SNL poveljeval članski ekipi Kort |url=https://planetnogomet.si/novice/jaka-stromajer-korte-trener-uradno-26-8/ |website=Planet Nogomet |access-date=8 August 2026 |date=8 August 2026}}</ref> }} '''Jaka Štromajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[27. julij]] [[1983]], [[Domžale]]. Štromajer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Naklo|Naklo]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]], [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[MNK Izola|Izola]], romunske [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]], [[CSM Râmnicu Vâlcea]] in [[FC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] ter italijanski [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 186 tekem in dosegel 32 golov. S Koprom je leta 2015 osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Štromajer, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nakla]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Portoroža Pirana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši CS Pandurii Târgu Jiu]] [[Kategorija:Nogometaši SCM Râmnicu Vâlceaja]] [[Kategorija:Nogometaši ASC Oțelula Galați]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Domžalski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Kort]] 66gda9zr5rhxpnv7tziuqa9vwl5r06l 0 531077 6732609 6731288 2026-08-08T06:49:29Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6732609 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Igor Vekić | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | image = <!-- WD --> | height = 192 cm<ref name="bravo">{{navedi splet|url=https://www.nk-bravo.si/Clan/Vekic-Igor|title=Igor Vekič|accessdate=16 March 2021|publisher=[[NK Bravo]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20200930213113/https://www.nk-bravo.si/Clan/Vekic-Igor|archive-date=30 September 2020}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2014–2017 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2016–2023 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 102 | goals1 = 0 | years2 = 2021–2022 | clubs2 = → [[F.C. Paços de Ferreira|Paços de Ferreira]] (pos.) | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = → [[F.C. Paços de Ferreira|Paços de Ferreira]] (pos.) | caps3 = 10 | goals3 = 0 | years4 = 2023–2026 | clubs4 = [[Vejle Boldklub|Vejle]] | caps4 = 60 | goals4 = 0 | years5 = 2026– | clubs5 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2013 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let| nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalteam4 = Slovenija do 18 let | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2016 | nationalteam5 = Slovenija do 19 let | nationalcaps5 = 2 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2020–2021 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps6 = 7 | nationalgoals6 = 0 | nationalyears7 = 2024– | nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps7= 5 | nationalgoals7 = 0 }} '''Igor Vekić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. maj]] [[1998]]. Vekić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2026 je član hrvaškega kluba [[HNK Rijeka|Rijeke]], od leta 2024 pa tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-v-teksasu-z-golom-gradisarja-prvic-premagala-zda/695568 |title=Slovenija v Teksasu z golom Gradišarja prvič premagala ZDA |accessdate=2024-01-21 |date=2024-01-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Ped tem je branil za slovenski [[NK Bravo|Bravo]], za katerega je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 67 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 35, portugalski [[F.C. Paços de Ferreira|Paços de Ferreira]] in danski [[Vejle Boldklub|Vejle]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vekić, Igor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Paçosa de Ferreira]] [[Kategorija:Nogometaši Vejle Boldkluba]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] fvkktgoi2noj3b4d5zct4s1c3drxl2n 0 531599 6732631 6338327 2026-08-08T08:02:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem | name = Ples v dežju | cover = Tatjana-Mihelj-Ples-v-dežju.jpg | border = no | alt = Tatjana Mihelj - Ples v dežju | caption = | type = singel | artist = [[Tatjana Mihelj|Tatjane Mihelj]] | album = | released = {{start date|2021|07|10|df=y}}<ref name="Apple" /><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/5ogrmWd40yfDZuhuUFBkoi |title=Ples v dežju (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=10. julij 2021 |accessdate=24.1.2023}}</ref> | recorded = [[2021]]<ref name="Budapest" /> | studio = | genre = [[pop]]<ref name="Apple">{{navedi splet |url=https://music.apple.com/us/album/ples-v-de%C5%BEju-single/1580693145 |title=Ples v dežju - Single (Tatjana Mihelj) |journal=Apple Music |date=10. julij 2021 |accessdate=25.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.qobuz.com/gb-en/album/ples-v-dezju-tatjana-mihelj/f0he4kjduc9sa |title=Ples v dežju, Tatjana Mihelj |journal=Qobuz |date=29.6.2022 |accessdate=26.1.2023}}</ref> | length = {{Trajanje |m=3 |s=34}} | label = [[Seghos Music Production]] | writer = {{hlist |[[Žiga Pirnat]] |[[Andraž Gliha]] |[[Željko Mladenović]]}} | producer = | chronology = | prev_title = [[Zakaj]] | prev_year = 2020 | next_title = [[Žarim]] | next_year = 2024 | misc = {{External music video | {{YouTube |id=1EMhQVW0JfY |title=»Ples v dežju«}} | header = Glasbeni video | type = single }} }} '''»Ples v dežju«''' je pesem slovenske [[Pevec|pevke]] [[Tatjana Mihelj|Tatjane Mihelj]], s katero je zmagala na 40. festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]].<ref>{{navedi splet |author=Denis Živčec |date=10.7.2021 |url=https://vecer.com/film-in-tv/video-na-40-melodijah-morja-in-sonca-slavila-tatjana-mihelj-s-plesom-v-dezju-10247467 |title=Na 40. Melodijah morja in sonca slavila Tatjana Mihelj s Plesom v dežju |journal=Večer |series=Film in TV |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |date=11. julij 2021 |url=https://kuloar.si/glasba/zmagovalka-festivala-melodije-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj-s-pesmijo-ples-v-dezju/ |title=Zmagovalka festivala Melodije morja in sonca je Tatjana Mihelj s pesmijo »Ples v dežju« |journal=Kuloar.si |publisher=Nova obzorja |accessdate=25.1.2023}}</ref> Izšla je [[10. julij]]a [[2021]] v digitalni pretočni obliki pri založbi [[Seghos Music Production]]. [[Glasba|Glasbo]] zanjo so napisali [[Žiga Pirnat]], [[Andraž Gliha]] in [[Željko Mladenović]], [[besedilo]] Žiga Pirnat, orkestralno priredbo pa Žiga Pirnat in Željko Mladenović. Hkrati je bila objavljena tudi na digitalni festivalski kompilaciji ''40. Melodije morja in sonca'', ki jo je izdala [[ZKP RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/40._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |title=40. Melodije morja in sonca |series=ZKP |publisher=RTV Slovenija |accessdate=25.1.2023 |archive-date=2023-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230125085356/https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/40._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/20740267-Various-40-Melodije-Morja-In-Sonca |title=Various – 40. Melodije morja in sonca |website=www.discogs.com |accessdate=25.1.2023}}</ref> Tatjano Mihelj na uradnem studijskem posnetku pesmi spremlja madžarski orkester {{italics correction |''Budapest Art Orchestra''}}<ref name="Budapest">{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/tatjana.mihelj/posts/pfbid0vpkY9AQd9rwmtzYCUoAa1ZEuPhY7H6WSFxnqSM6bkzAby712ucRPqurym7sVEFHDl |author=Tatjana Mihelj |title=Pesem Ples v dežju snema tudi Budapest Art Orchestra |website=www.facebook.com |date=8. junij 2021 |accessdate=25.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/miheljtatjana/posts/877742209479477/ |author=Tatjana Mihelj |title=Ples v dežju (uradna studijska verzija) |website=www.facebook.com |date=16. julij 2021 |accessdate=25.1.2023}}</ref> (oziroma ''Budapest Scoring Symphonic Orchestra'').<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/tatjana.mihelj/ |author=Tatjana Mihelj |title=Dragi moj Dream Team |website=www.facebook.com |date=11. julij 2021 |accessdate=25.1.2023}}</ref> == Seznam posnetkov == {{Track listing | extra_column = Priredba | title1 = Ples v dežju | lyrics1 = [[Žiga Pirnat|Ž. Pirnat]] | music1 = Ž. Pirnat, [[Andraž Gliha|A. Gliha]], [[Željko Mladenović|Ž. Mladenović]] | extra1 = Ž. Pirnat, Ž. Mladenović | length1 = 3:34 | total_length = {{Trajanje |m=3 |s=34}} }} == Melodije morja in sonca 2021 == {{external media | topic = Pridobljeno dne 25.1.2023 | float = right | video1 = {{YouTube |id=Q21kj-RzAkw |title=»Ples v dežju«}} (MMS 2021) }} Pesem je bila [[10. julij]]a 2021 na [[Melodije morja in sonca 2021|40. festivalu Melodij morja in sonca]] nagrajena večkrat:<ref>{{navedi splet |date=11.7.2021 |url=https://obalaplus.si/zmagovalka-40-festivala-melodije-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj-s-skladbo-ples-v-dezju/ |title=Zmagovalka 40. festivala Melodije morja in sonca je Tatjana Mihelj s skladbo Ples v dežju |journal=Obala Plus |publisher=MBM Media |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |date=11.7.2021 |url=https://go-portal.si/tatjana-mihelj-osvojila-melodije-morja-in-sonca/ |title=Tatjana Mihelj osvojila Melodije morja in sonca |journal=Goriški portal |series=Tu in tam |accessdate=24.1.2023}}</ref> * Tatjana Mihelj je prejela '''veliko nagrado MMS 2021''' * Žiga Pirnat, Andraž Gliha in Željko Mladenović so prejeli nagrado strokovne žirije '''za najboljšo glasbo''' * Žiga Pirnat je prejel nagrado strokovne žirije '''za najboljše besedilo''' * Tatjana Mihelj je prejela nagrado strokovne žirije '''za najboljšo izvedbo''' {{navedek |''Živite svoje sanje!'' |4=Tatjana Mihelj po zmagi na MMS |5=''Radio Robin'', 12. julija 2021.<ref>{{Navedi AV medij |date=12. julij 2021 |title=Zmagovalka MMS v živo na Robinu |medium=Facebook |url=https://www.facebook.com/Radio.Robin.goriski/videos/988701461923975/ |accessdate=25.1.2023 |format=video |publisher=Radio Robin |location=Nova Gorica}}</ref>}} == Odziv == Pesem »Ples v dežju« je bila »pesem tedna« [[Radio Koper|Radia Koper]]. == Videospot == Ena od denarnih nagrad za zmagovalno pesem na MMS, ki jo je prispevalo Turistično združenje [[Portorož]], je bila namenjena tudi snemanju videospota zanjo. Konec avgusta 2021 so ga snemali na [[Tartinijev trg|Tartinijevem trgu]] in zvoniku župnijske [[Cerkev sv. Jurija, Piran|cerkve sv. Jurija]] v [[Piran]]u, v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]], septembra pa še v [[Tivoli|parku Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V njem poleg pevke Tatjane Mihelj nastopata še [[plesalka]] [[Noemi Capuano]] in [[violončelist]]ka [[Kim Kozlevčar]].<ref>{{navedi splet |date=6.10.2021 |url=https://evrovizija.com/tatjana-mihelj-odplesala-ples-v-dezju/ |author=Alesh Maatko |title=Tatjana Mihelj odplesala ples v dežju |journal=Evrovizija.com |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |date=13.10.2021 |url=https://1zavse.si/2021-10-13/necenzurirano/kaj-se-s-tatjano-mihelj-dogaja-po-zmagi-na-melodijah-morja-in-sonca/283871 |title=Kaj se s Tatjano Mihelj dogaja po zmagi na Melodijah morja in sonca? |journal=1zaVse.si |accessdate=25.1.2023 |archive-date=25.1.2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230125195952/https://1zavse.si/2021-10-13/necenzurirano/kaj-se-s-tatjano-mihelj-dogaja-po-zmagi-na-melodijah-morja-in-sonca/283871 |url-status=dead}}</ref> Snemal je [[Andraž Gliha]], režiser je bil [[Žiga Pirnat]], za styling je skrbela [[Vesna Mirtelj]], za masko pa [[Polona Slabe]] in [[Veselinka Miletič]].<ref>{{navedi splet |date=14.10.2021 |url=https://www.robin.si/zanimivosti/tatjana-mihelj-z-novim-videospotom-ples-v-dezju-video/ |title=Tatjana Mihelj z novim videospotom »Ples v dežju« |journal=Radio Robin |series=Zanimivosti |accessdate=24.1.2023}}</ref> == Angleška verzija == {{external media | topic = Pridobljeno dne 25.1.2023 | float = right | video1 = {{YouTube |id=gB39n6AcPpk |title=»Dance in the Rain«}} | video2 = {{YouTube |id=Dhu12gvWAbk |title=»Profumo di pioggia«}} | video3 = {{YouTube |id=2cC82BSmT3Y |title=»Ples v dežju«}} (Instrumental) }} '''»Dance in the Rain«''' je angleška različica pesmi, za katero je besedilo napisal [[Charlie Mason]]. Izšla je na pevkinem albumu ''[[Cliché]]'' [[20. januar]]ja [[2023]].<ref name="Cliche-deezer">{{navedi splet |url=https://www.deezer.com/us/album/391772517 |title=Cliché (Tatjana Mihelj) |website=www.deezer.com |date=20.1.2023 |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref name="Cliche-spotify">{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/4NX5O9Lpxua97aaaGogEl9 |title=Cliché (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=20. januar 2023 |accessdate=24.1.2023}}</ref> == Italijanska verzija == '''»Profumo di pioggia«''' je italijanska različica pesmi, za katero je besedilo napisala [[Paola Rossato]]. Izšla je na pevkinem albumu ''[[Cliché]]'' 20. januarja 2023.<ref name="Cliche-deezer" /><ref name="Cliche-spotify" /> == Instrumentalna verzija == Hkrati s tujejezičnima različicama je na pevkinem albumu ''[[Cliché]]'' 20. januarja 2023 izšla tudi instrumentalna verzija pesmi.<ref name="Cliche-deezer" /><ref name="Cliche-spotify" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/zgodbe/na-mms-slavila-primorka-tatjana-mihelj-moje-sanje-so-se-uresnicile/587312 '''''Na MMS slavila Primorka Tatjana Mihelj: Moje sanje so se uresničile'''''], ''Zgodbe'', Radio Koper, 11. julij 2021, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 26.1.2023. * [https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/velika-zmagovalka-40-melodij-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj/587380 '''''Velika zmagovalka 40. Melodij morja in sonca je Tatjana Mihelj'''''], ''Sporočila za javnost'', MMC, 12. julij 2021, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 25.1.2023. == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/melodije-morja-in-sonca/174790185 Zmagovalna skladba: Tatjana Mihelj – Ples v dežju], Melodije morja in sonca, 10. julij 2021, RTV365, RTV Slovenija. * [https://music.apple.com/us/album/ples-v-de%C5%BEju-single/1580693145 Ples v dežju] – Single, Tatjana Mihelj (Apple Music) * [https://www.deezer.com/us/album/251036282 Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Deezer) * [https://www.qobuz.com/gb-en/album/ples-v-dezju-tatjana-mihelj/f0he4kjduc9sa Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Qobuz) * [https://www.shazam.com/track/577358665/ples-v-de%25C5%25BEju Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Shazam) * [https://soundcloud.com/tatjanamihelj/ples-v-de-ju Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Soundcloud) * Singel [https://open.spotify.com/album/5ogrmWd40yfDZuhuUFBkoi Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Spotify) * [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_n0Ih1bq2atcrU4SCRmChBGsEQz5722tIQ Ples v dežju], Singel – Tatjana Mihelj (Youtube Music) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi leta 2021]] [[Kategorija:Singli leta 2021]] 7jo26c9gk6k3kvrvpzvfp4zglx2tg0j 4 532504 6732312 5903657 2026-08-07T15:30:12Z Pinky sl 2932 {{Redirect category shell| 6732312 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Izogibajte se vdelanim povezavam]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} 3sgfqs6cnojh0ej7tstr74pcpbxort7 6732352 6732312 2026-08-07T16:55:57Z Pinky sl 2932 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Wikipedija:Navajanje virov#Izogibajte se vdelanim povezavam]] na stran [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezanost besedilo-vir]] 6732352 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezanost besedilo-vir]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} cyk0h88172t4cixhdjt3o52g0brl266 6732354 6732352 2026-08-07T16:56:17Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6732352|6732352]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6732354 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Izogibajte se vdelanim povezavam]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} 3sgfqs6cnojh0ej7tstr74pcpbxort7 4 532505 6732317 5903658 2026-08-07T15:32:09Z Pinky sl 2932 {{Redirect category shell| 6732317 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Označevanje dostopnosti]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} 9338jy9k34o2k0hott3bf6cd5vunj5r 4 532506 6732319 5903659 2026-08-07T15:33:18Z Pinky sl 2932 {{redirect category shell 6732319 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezave na vire]] {{redirect category shell|{{R to project}}{{R to section}}{{R from shortcut}}}} 7zqlw9ucxia8ztb2q84bgj0s4u56tmc 4 532507 6732324 5903660 2026-08-07T15:34:00Z Pinky sl 2932 {{redirect category shell 6732324 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav]] {{redirect category shell|{{R to project}}{{R to section}}{{R from shortcut}}}} 6jrutfage8gdjzij0hgdx4nd1iarmp6 4 532508 6732315 5903661 2026-08-07T15:31:11Z Pinky sl 2932 {{Redirect category shell| 6732315 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Priročne povezave]] {{Redirect category shell| {{R from shortcut}} {{R to project namespace}} {{R to section}} }} c3kz4dd3pq1fh34vunm58ivw7e6nk10 0 532802 6732417 6729239 2026-08-07T18:57:53Z Erardo Galbi 166658 6732417 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Pošiljanje spolno eksplicitnih besedilnih sporočil in fotografij}} '''Sékstanje''' je pošiljanje, prejemanje ali posredovanje spolno eksplicitnih besedilnih sporočil, fotografij ali videoposnetkov, predvsem med [[Prenosni telefon|prenosnimi telefoni]]. Lahko vključuje tudi uporabo računalnika ali katere koli digitalne naprave.<ref>{{Cite journal|last=Salter|first=Michael|year=2013|title=Beyond Criminalisation and Responsibilitisim Sexting, Gender and Young People|journal=Sydney Law School|volume=24|pages=310–315}}</ref> Izraz je bil prvič populariziran na začetku 21. stoletja in je besedna zveza sestavljena iz besed [[Seks|''seks'']] in [[Tekstanje|''tekstanje'']], pri čemer je slednje mišljeno v širšem pomenu kot pošiljanje besedilnih sporočil, po možnosti s slikami.<ref>{{navedi novice | last = Redmond | first = Teresa |url = http://www.northjersey.com/news/education/84932002_Parents__students_get__the_4-1-1_on_sexting_.html|title = Ringwood community addresses sexting|access-date = 30 May 2010 |date = 22 February 2010 |work =NorthJersey.com |publisher = North Jersey Media Group }}</ref> Sekstanje ni osamljen pojav, temveč ena od številnih različnih vrst spolne interakcije v digitalnem okolju, ki je povezana s spolnim vzburjenjem.<ref>{{Cite journal |last1=Döring |first1=Nicola |last2=Krämer |first2=Nicole |last3=Mikhailova |first3=Veronika |last4=Brand |first4=Matthias |last5=Krüger |first5=Tillmann H. C. |last6=Vowe |first6=Gerhard |date=2021 |title=Sexual interaction in digital contexts and its implications for sexual health: A conceptual analysis |journal=[[Frontiers in Psychology]] |volume=12 |page=769732 |doi=10.3389/fpsyg.2021.769732 |issn=1664-1078 |pmc=8669394 |pmid=34916999|doi-access=free }}</ref> ==Ozadje== Angleški zraz ''sexting'' (sekstanje) je bil prvič objavljen leta 2005 v članku v avstralski reviji ''[[Sunday Telegraph Magazine]]''.<ref name="SunTele">{{navedi novice|last=Roberts|first=Yvonne|title=The one and only|date=31 July 2005 <!--|access-date=14 January 2009-->|page=22|work=[[The Sunday Telegraph (Sydney)|Sunday Telegraph Magazine]]|publisher=[[News Corp Australia]]|location=Sydney, Australia|quote=Following a string of extramarital affairs and several lurid "sexting" episodes, Warne has found himself home alone, with Simone Warne taking their three children and flying the conjugal coop.}}</ref> Avgusta 2012 je bila beseda ''sexting'' prvič uvrščena v slovar [[Merriam-Webster's Collegiate Dictionary|''Merriam-Webster's Collegiate Dictionary'']].<ref>{{navedi novice|last=Italie|first=Leanne|title=F-bomb makes it into mainstream dictionary|url=http://www.washingtontimes.com/news/2012/aug/13/f-bomb-makes-it-mainstream-dictionary/|work=The Washington Times|access-date=15 August 2012}}</ref> [[Raziskovalni center Pew]] je naročil študijo o sekstanju, ki to prakso deli na tri vrste:<ref name="Lenhart 2009">{{cite report|url=http://www.pewinternet.org/2009/12/15/teens-and-sexting/|title=Teens and sexting|last=Lenhart|first=Amanda|date=15 December 2009|publisher=[[Pew Research Center|Pew Internet & American Life Project]]}}</ref> # Izmenjava slik izključno med dvema romantičnima partnerjema. # Izmenjave med partnerjema, ki se delijo z drugimi zunaj razmerja. # Izmenjave med osebami, ki še niso v razmerju, vendar vsaj ena oseba upa, da bo. Sekstanje je postalo pogostejše zaradi večjega števila [[Telefon s fotoaparatom|telefonov s fotoaparatom]] in [[Pametni telefon|pametnih telefonov]] z dostopom do interneta, ki se lahko uporabljajo za pošiljanje eksplicitnih fotografij in sporočil.<ref name="Lenhart 2009"/> Čeprav se s sekstanjem ukvarjajo ljudje vseh starosti,<ref>{{cite journal|last1=McDaniel|first1=Brandon T.|last2=Drouin|first2=Michelle|author-link2=Michelle Drouin|date=November 2015|title=Sexting among married couples: who is doing it, and are they more satisfied?|journal=Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking|volume=18|issue=11|pages=628–634|doi=10.1089/cyber.2015.0334|pmc=4642829|pmid=26484980|ref=none}}</ref> mediji večinoma poročajo o negativnih vidikih uporabe pri mladostnikih. Najstniki za pošiljanje sporočil spolne narave<ref name="Drouin 2013">{{cite journal|last1=Drouin|first1=Michelle|last2=Vogel|first2=Kimberly N.|last3=Surbey|first3=Alisen|last4=Stills|first4=Julie R.|date=September 2013|title=Let's talk about sexting, baby: computer-mediated sexual behaviors among young adults|journal=Computers in Human Behavior|volume=29|issue=5|pages=A25–A30|doi=10.1016/j.chb.2012.12.030|author-link1=Michelle Drouin}}</ref> veliko pogosteje kot kateri koli drug nov medij uporabljajo besedilna sporočila, pri čemer je pri najstnikih, ki imajo neomejene pakete za pošiljanje besedilnih sporočil, večja verjetnost, da bodo prejemali spolno eksplicitna sporočila.<ref name="Lenhart 2009" /><ref>{{Navedi splet |url=http://www.pewinternet.org/~/media//Files/Reports/2009/PIP_Teens_and_Sexting.pdf |title=Teens and Sexting |accessdate=2023-02-05 |archive-date=2013-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131126021832/http://www.pewinternet.org/~/media/Files/Reports/2009/PIP_Teens_and_Sexting.pdf |url-status=dead }}</ref> Ker je seksting relativno nova praksa, [[Etika|etiko]] še vedno vzpostavljajo tako tisti, ki se z njim ukvarjajo, kot tisti, ki na podlagi tega koncepta oblikujejo zakonodajo. To, ali je seksting pozitivna ali negativna izkušnja, je običajno odvisno od tega, ali je bilo za izmenjavo slik dano soglasje ali ne. Kljub temu avstralska zakonodaja trenutno meni, da osebe, mlajše od 18 let, ne morejo dati soglasja za sekstanje, tudi če izpolnjujejo zakonsko določeno starost za spolno privolitev.<ref name="Beyond Megan">{{cite journal|first1=Kath |last1=Albury |first2=Kate |last2=Crawford | title = Sexting, consent and young people's ethics: beyond ''Megan's Story'' | journal = [[Continuum: Journal of Media & Cultural Studies]] | volume = 26 | issue = 3 | pages = 463–473 | doi = 10.1080/10304312.2012.665840 | date = June 2012 |s2cid=145401204 }}</ref> V nasprotju s splošnim napačnim prepričanjem je pri preprečevanju zlorab med mladostniki privolitev pomembnejša od popolne prepovedi pošiljanja spolnih sporočil.<ref>The Economist, March 28th 2020, page 26.</ref> === Aplikacije družabnih medijev === Sekstanje dodatno spodbujajo številne aplikacije za neposredno sporočanje, ki so na voljo na pametnih telefonih. Razlika med uporabo teh aplikacij in običajnim pošiljanjem besedil je v tem, da se vsebina prenaša prek interneta ali podatkovnega načrta, kar omogoča sodelovanje vsem, ki imajo dostop do interneta. [[Snapchat]] je privlačen za najstnike, ker uporabnikom omogoča pošiljanje fotografij za največ deset sekund, preden se fotografije same uničijo. Tisti, ki pošiljajo fotografije prek Snapchata, verjamejo, da bodo izginile brez posledic, zato se pri pošiljanju počutijo bolj varne. Bilo je več primerov, ko so najstniki prek teh aplikacij poslali fotografije, pričakujoč, da bodo izginile ali da jih bo videl samo prejemnik, vendar so bile shranjene in razširjene, kar je imelo družbene in pravne posledice. Čeprav uporabniki verjamejo, da bodo njihove fotografije na primer na Snapchatu izginile v nekaj sekundah, jih je enostavno shraniti prek druge tehnologije za zajemanje fotografij, aplikacij tretjih oseb ali preprostih [[Posnetek zaslona|posnetkov zaslona]]. Te aplikacije ne prevzemajo odgovornosti za shranjena eksplicitna sporočila ali fotografije. Politika zasebnosti Snapchata glede seksa se je razvila tako, da vključuje pošiljanje vsebine prek novih aplikacij za pametne telefone zaradi njihovih privlačnih lastnosti, kot so anonimnost ali začasni elementi. Te aplikacije prinašajo enaka tveganja in posledice, ki so vedno obstajale. ====Snapchat==== Študija iz leta 2009 je pokazala, da je 4 % najstnikov, starih od 14 do 17 let, trdilo, da so pošiljali svoje spolno eksplicitne fotografije. Petnajst odstotkov teh najstnikov je tudi trdilo, da so prejeli spolno eksplicitne fotografije. To kaže na vprašanje soglasja, saj ljudje prejemajo fotografije, ne da bi jih prosili zanje. Pri Snapchatu je to še bolj učinkovito, saj oseba, ki prejema snapchat, ne ve za vsebino, dokler ga ne odpre,<ref>{{navedi splet|last1=Lenhard|first1=Amanda|title=Teens and Sexting How and why minor teens are sending sexually suggestive nude or nearly nude images via text messaging.|url=http://www.ncdsv.org/images/pewinternet_teensandsexting_12-2009.pdf|website=pewinternet.org|accessdate=2023-02-05|archive-date=2016-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20161019224932/http://ncdsv.org/images/PewInternet_TeensAndSexting_12-2009.pdf|url-status=dead}}</ref> sporočila pa se po določenem času samodejno izbrišejo. Čeprav je sekstanje prek Snapchata priljubljeno, je med uporabniki bolj razširjeno »šaljivo sekstanje«. Pošiljanje seksualnih slik kot šale predstavlja približno četrtino udeležencev.<ref>{{cite journal | last1 = Utz | first1 = S. | last2 = Muscanell | first2 = N. | last3 = Khalid | first3 = C. | year = 2015 | title = Snapchat Elicits More Jealousy than Facebook: A Comparison of Snapchat and Facebook Use | url = https://semanticscholar.org/paper/9c8e72107e79265f623c37672bd1f3ca6951a6e4| journal = Cyberpsychology, Behavior & Social Networking | volume = 18 | issue = 3| pages = 141–146 | doi = 10.1089/cyber.2014.0479 | pmid = 25667961 | s2cid = 206158389 }}</ref> ===Razmerja=== Sekstanje je razširjena in normalizirana praksa med mladimi v številnih zahodnih liberalnih demokracijah.<ref name="yeungth,etal.">{{cite journal | last1 = Yeung | first1 = Timothy H. | last2 = Horyniak | first2 = Danielle R. | last3 = Vella | first3 = Alyce M. | last4 = Hellard | first4 = Margaret E. | last5 = Lim | first5 = Megan S.C. | title = Prevalence, correlates and attitudes towards sexting among young people in Melbourne, Australia | journal = Sexual Health | volume = 11 | issue = 4 | pages = 332–339 | doi = 10.1071/SH14032 | pmid = 25087581 | date = September 2014 }}</ref> Številni pari se ukvarjajo s sekstanjem. V študiji iz leta 2011 je 54 % vzorca svojim partnerjem vsaj enkrat poslalo eksplicitne slike ali videoposnetke, tretjina vzorca pa se je s tem ukvarjala občasno.<ref name="Drouin 2011">{{cite journal | last1 = Drouin | first1 = Michelle | last2 = Landgraff | first2 = Carly | author-link1 = Michelle Drouin | title = Texting, sexting, and attachment in college students' romantic relationships | journal = Computers in Human Behavior | volume = 28 | issue = 2 | pages = 444–449 | doi = 10.1016/j.chb.2011.10.015 | date = March 2012 }}</ref> Na območjih, kjer spolne vloge tradicionalno pričakujejo, da spolne stike sprožijo moški, ženske uporabljajo sekstanje, da moškim partnerjem ponudijo gole slike, kar jim omogoča večjo svobodo pri sprožanju spolnih odnosov.<ref name="visuality.org">{{cite journal | last = Hasinoff | first = Amy Adele | title = Sexting as media production: rethinking social media and sexuality | journal = New Media & Society | volume = 15 | issue = 4 | pages = 449–465 | doi = 10.1177/1461444812459171 | date = June 2013 | s2cid = 5361448 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.visuality.org/genderedcyborgs/wmst320_readings/sexting_mediaproduction.pdf |title=Archived copy |access-date=2014-12-14 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150722213003/http://www.visuality.org/genderedcyborgs/wmst320_readings/sexting_mediaproduction.pdf |archive-date=22 July 2015 |df=dmy-all }}</ref> Množični mediji ne spodbujajo mladostnikov ali mladoletnikov k sekstanju zaradi zakonov o otroški pornografiji, ki bi jih lahko kršili.<ref name="visuality.org"/> Vendar je bilo v nedavni študiji ugotovljeno, da je pri mladih ženskah v primerjavi z mladimi moškimi precej večja verjetnost, da jih bo partner prisilil v pošiljanje golih fotografij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.brook.org.uk/press-releases/digital-romance|title=Brook {{!}} Press releases {{!}} Digital Romance|website=www.brook.org.uk|language=en|access-date=2018-10-09}}</ref> Leta 2013 je bilo ugotovljeno, da se sekstanje pogosto uporablja za izboljšanje odnosa in spolnega zadovoljstva v romantični zvezi. Sekstanje je tako mogoče obravnavati kot »vedenje, ki je povezano s spolnostjo in posledično stopnjo zadovoljstva v odnosu, ki ga doživljata oba partnerja«. Albury in Crawford sta na podlagi intervjujev, ki sta jih opravila, ugotovila, da se seksting pogosto uporablja v pozitivnem smislu. Po mnenju Alburyja in Crawforda seksting ni le dejavnost, ki se pojavlja v okviru ljubimkanja ali spolnega odnosa, temveč tudi med prijatelji, kot šala ali v trenutku zbliževanja«.<ref name="Parker 2013 1–12">{{cite journal | last1 = Parker | first1 = Trent | last2 = Blackburn | first2 = Kristyn M. | last3 = Perry | first3 = Martha S. | last4 = Hawks | first4 = Jillian M. | title = Sexting as an intervention: relationship satisfaction and motivation considerations | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-family-therapy_jan-feb-2013_41_1/page/1 | journal = The American Journal of Family Therapy | volume = 41 | issue = 1 | pages = 1–12 | doi = 10.1080/01926187.2011.635134 | date = January 2013 | s2cid = 145445441 }}</ref> Poročali so, da je imel [[hedonizem]] pomembno vlogo pri motivaciji za sekstanje, dolžina razmerja pa je bila negativno povezana z vedenjem, povezanim s sekstanjem. Študija je imela majhen vzorec, zato je treba opraviti več raziskav o sekstanju in motivaciji, vendar je jasno, da je sekstanje pojav, ki ni omejen le na nevezane posameznike, ki iščejo zabavo; uporabljajo ga tisti, ki so v intimnih razmerjih, da bi povečali občutek intimnosti in bližine svojega partnerja.<ref name="Parker 2013 1–12"/> Za najstnike je sekstanje lahko tudi uvod (ali nadomestek) v spolno aktivnost, poskusna faza za tiste, ki še niso spolno aktivni, in za tiste, ki upajo, da bodo z nekom začeli razmerje.<ref name="Lenhart 2009"/> V študiji, ki so jo leta 2013 izvedli Drouin in drugi, je bilo ugotovljeno, da je sekstanje povezano tudi s stili navezanosti, saj se tisti, ki se izogibajo navezanosti, pogosteje odločajo za sekstanje (prav tako kot se ti posamezniki pogosteje odločajo za priložnostni seks). Tako lahko sekstanje namesto da bi povečalo intimnost v teh vrstah odnosov, deluje kot varovalo za fizično intimnost.<ref name="Drouin 2011"/> ===Študije=== V nekaterih študijah so ocenjevali sekstanje poročenih parov ali mladih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi,<ref>{{cite journal|last1=Bauermeister|first1=Jose A.|last2=Yeagley|first2=Emily|last3=Meanley|first3=Steven|last4=Pingel|first4=Emily S.|date=May 2014|title=Sexting among young men who have sex with men: results from a national survey|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=54|issue=5|pages=606–611|doi=10.1016/j.jadohealth.2013.10.013|pmc=3999214|pmid=24361235}}</ref> vendar je večina pozornosti namenjena heteroseksualnim mladostnikom. Spletna raziskava iz leta 2015, opravljena na reprezentativnem kvotnem vzorcu N=1.500 odraslih v Nemčiji (starih od 18 do 85 let; 48 % žensk in 52 % moških), je pokazala, da je 41 % anketirancev vsaj enkrat v življenju poslalo sekst.<ref>{{Cite journal|last1=Döring|first1=Nicola|last2=Mohseni|first2=Rohangis|date=2018|title=Are Online Sexual Activities and Sexting Good for Adults' Sexual Well-Being? Results from a National Online Survey|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/19317611.2018.1491921|journal=[[International Journal of Sexual Health]]|volume=30|issue=3|pages=250–263|doi=10.1080/19317611.2018.1491921|s2cid=149940163}}</ref> Najpogostejše je bilo pošiljanje erotičnih sporočil, sledilo je pošiljanje erotičnih fotografij in videoposnetkov samega sebe. Statistično značilno večjo udeležbo pri sekstanju so pokazale osebe moškega spola, mlajše starosti, neporočenega zakonskega stanu in neheteroseksualne identitete. Anketiranci so poročali o bistveno več pozitivnih kot negativnih učinkih svojih dejavnosti sekstanja. Nekatere študije mladostnikov so pokazale, da je pošiljanje spolnih sporočil povezano s tveganim spolnim vedenjem,<ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Paul|first2=Jonathan A.|last3=van den Berg|first3=Patricia|last4=Le|first4=Vi Donna|last5=McElhany|first5=Amy|last6=Temple|first6=Brian W.|date=September 2012|title=Teen sexting and its association with sexual behaviors|url=https://archive.org/details/sim_jama-pediatrics_2012-09_166_9/page/n45|journal=[[JAMA Pediatrics|Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine]]|volume=166|issue=9|pages=828–833|doi=10.1001/archpediatrics.2012.835|pmc=3626288|pmid=22751805}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Houck|first1=Christopher D.|last2=Barker|first2=David|last3=Rizzo|first3=Christie|last4=Hancock|first4=Evan|last5=Norton|first5=Alicia|last6=Brown|first6=Larry K.|date=February 2014|title=Sexting and sexual behavior in at-risk adolescents|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=133|issue=2|pages=e276–e282|doi=10.1542/peds.2013-1157|pmc=3904272|pmid=24394678}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Le|first2=Vi Donna|last3=van den Berg|first3=Patricia|last4=Ling|first4=Yan|last5=Paul|first5=Jonathan A.|last6=Temple|first6=Brian W.|date=January 2014|title=Brief report: teen sexting and psychosocial health|journal=[[Journal of Adolescence]]|volume=37|issue=1|pages=33–36|doi=10.1016/j.adolescence.2013.10.008|pmc=3896072|pmid=24331302}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Benotsch|first1=Eric G.|last2=Snipes|first2=Daniel J.|last3=Martin|first3=Aaron M.|last4=Bull|first4=Sheana S.|date=March 2013|title=Sexting, substance use, and sexual risk behavior in young adults|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=52|issue=3|pages=307–313|doi=10.1016/j.jadohealth.2012.06.011|pmc=3580005|pmid=23299017}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Rice|first1=Eric|last2=Rhoades|first2=Harmony|last3=Winetrobe|first3=Hailey|last4=Sanchez|first4=Monica|last5=Montoya|first5=Jorge|last6=Plant|first6=Aaron|last7=Kordic|first7=Timothy|date=October 2012|title=Sexually explicit cell phone messaging associated with sexual risk among adolescents|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=130|issue=4|pages=667–673|doi=10.1542/peds.2012-0021|pmc=3457617|pmid=22987882}}</ref> medtem ko druge študije niso odkrile nobene povezave.<ref name="yeungth,etal." /><ref>{{cite journal|last1=Gordon-Messer|first1=Deborah|last2=Bauermeister|first2=Jose Arturo|last3=Grodzinski|first3=Alison|last4=Zimmerman|first4=Marc|date=March 2013|title=Sexting among young adults|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=52|issue=3|pages=301–306|doi=10.1016/j.jadohealth.2012.05.013|pmc=3580013|pmid=23299018}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Choi|first2=HyeJeong|date=November 2014|title=Longitudinal association between teen sexting and sexual behavior|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=134|issue=5|pages=e1287–e1292|doi=10.1542/peds.2014-1974|pmc=4210802|pmid=25287459}}</ref> Čeprav je bil poudarek predvsem na heteroseksualnih najstnikih, nedavna študija dokazuje, da je število oseb, ki pošiljajo spolne podobe sebe, različno.<ref>Lee, M., Crofts, T., McGovern, A., & Milivojevic, S. (2015). Sexting among young people: Perceptions and practices. Trends & Issues In Crime & Criminal Justice, (508), 1-9.</ref> V raziskavi, ki jo je leta 2008 izvedla ''Nacionalna kampanja za preprečevanje najstniške in nenačrtovane nosečnosti'' in v kateri je sodelovalo 1.280 najstnikov in mladih odraslih obeh spolov, je 20 % najstnikov (13-20 let) in 33 % mladih odraslih (20-26 let) poslalo svoje gole ali napol gole fotografije v elektronski obliki. Poleg tega je 39 % najstnikov in 59 % mladih odraslih poslalo spolno eksplicitna besedilna sporočila.<ref name="TNCPTP_survey">{{navedi splet|title=Sex and tech|archive-url=https://web.archive.org/web/20100621211719/http://www.thenationalcampaign.org/sextech/PDF/SexTech_Summary.pdf|archive-date=21 June 2010|url=http://www.thenationalcampaign.org/sextech/PDF/SexTech_Summary.pdf|publisher=The National Campaign to Prevent Teen and Unplanned Pregnancy|date=10 December 2008|access-date=20 October 2009}}</ref> Sekstanje je med najstniki postalo priljubljeno okoli leta 2009, zlasti med srednješolci v ZDA, kjer je 20 % srednješolcev navedlo, da so se ukvarjali s pošiljanjem ali prejemanjem seksualnih vsebin.<ref>{{navedi novice |title="Sexting" Shockingly Common Among Teens |url=https://www.cbsnews.com/news/sexting-shockingly-common-among-teens/ |work=www.cbsnews.com |date=Jan 15, 2009}}</ref> Zelo citirana študija iz leta 2011 je pokazala, da je bila prej poročana razširjenost pretiravana. Raziskovalci z [[Univerza v New Hampshiru|Univerze v New Hampshiru]] so anketirali 1.560 otrok in skrbnikov ter poročali, da je v preteklem letu le 2,5 % anketirancev poslalo, prejelo ali ustvarilo spolne slike, ki so se širile prek mobilnih telefonov.<ref>{{navedi novice|last=Namuo|first=Clynton|title=UNH study finds 'sexting' not so prevalent|url=http://www.unionleader.com/article/20111205/NEWS04/712059957|work=[[New Hampshire Union Leader|Union Leader]]|location=New Hampshire|publisher=Joseph W. McQuaid|access-date=10 July 2012|archive-date=5 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120105200438/http://www.unionleader.com/article/20111205/NEWS04/712059957|url-status=dead}}</ref> Raziskovalci so ugotovili, da se je ta številka povečala na 9,6 %, ko so razširili opredelitev s slik, ki se kaznujejo kot otroška pornografija, na vse sugestivne slike, ne nujno tiste z golimi osebami, kar morda pojasnjuje pretiravanje v prejšnjih študijah.<ref name="WP2011">{{navedi novice |last=D'Arcy|first=Janice |title=Kids sexting less common than thought, study says |url=https://www.washingtonpost.com/blogs/on-parenting/post/kids-sexting-less-common-than-thought-study-says/2011/11/30/gIQAzBPxLO_blog.html |newspaper=[[The Washington Post]] | publisher =[[Nash Holdings]] [[LLC]] |date=5 December 2011 |access-date=21 December 2011}}</ref> Kljub temu je študija iz leta 2012, ki jo je izvedel Oddelek za psihologijo [[Univerza v Utahu|Univerze v Utahu]],<ref name="Strassberg 2012">{{cite journal | last1 = Strassberg | first1 = Donald | last2 = McKinnon | first2 =Ryan K. | title = Sexting by high school students: an exploratory and descriptive study | journal = [[Archives of Sexual Behavior]] | volume = 42 | issue = 1 | pages = 15–21 | doi = 10.1007/s10508-012-9969-8 | pmid = 22674035 | date = January 2013 | s2cid = 7998778 }}</ref><ref>[https://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120613132939.htm Abridged text.]</ref> pritegnila široko medijsko pozornost po vsem svetu, saj je postavila pod vprašaj ugotovitve raziskovalcev Univerze v New Hampshiru. V študiji Univerze v Utahu so raziskovalci Donald S. Strassberg, Ryan Kelly McKinnon, Michael A. Sustaíta in Jordan Rullo anketirali 606 najstnikov v starosti od 14 do 18 let in ugotovili, da je skoraj 20 % dijakov navedlo, da so prek mobilnega telefona poslali spolno eksplicitno sliko sebe, skoraj dvakrat toliko pa jih je navedlo, da so prejeli spolno eksplicitno sliko. Med tistimi, ki so prejeli takšno sliko, je več kot 25 % navedlo, da so jo posredovali naprej drugim. Poleg tega je več kot tretjina tistih, ki so poslali spolno eksplicitno sliko, to storila kljub prepričanju, da bi lahko imelo resne pravne in druge posledice, če bi jih pri tem ujeli. Učenci, ki so sliko poslali prek mobilnega telefona, so bili bolj kot drugi naklonjeni temu, da je takšno ravnanje sprejemljivo. Strassberg, McKinnon in drugi ugotavljajo: »Novinarska vrednost [študije Univerze v New Hampshiru] izhaja iz dejstva, da je [njihova] številka [2,5 %] precej nižja (za faktor 5 ali več) od stopenj razširjenosti, poročanih v prejšnjih raziskavah. Čeprav je podatek 2,5 % tehnično točen, je v resnici precej zavajajoč. Kot je razvidno iz tabele 1 njihove publikacije, so Mitchell in sod. ugotovili, da je med četrtino njihovega vzorca, staro od 10 do 12 let, [manj kot] 0,6 % »nastopilo v, ustvarilo ali prejelo golo ali skoraj golo sliko«, medtem ko je med tistimi, starimi od 15 do 17 let, 15 % udeležencev poročalo, da so to storili. Kljub temu, da so o tem mediji obširno poročali, splošna številka o razširjenosti v višini 2,5 % prikriva dramatičen vpliv starosti, ki kaže, da več kot eden od osmih mladoletnikov v srednjih najstniških letih priznava, da je pošiljal spolne vsebine. Strassberg, McKinnon in drugi zaključujejo: »Ti rezultati govorijo v prid izobraževalnim prizadevanjem, kot so sestanki o varnosti pri uporabi mobilnih telefonov, dnevi ozaveščanja, vključitev v učni načrt in usposabljanje učiteljev, ki so namenjeni ozaveščanju o potencialnih posledicah sekstanja med mladimi.«<ref name="Strassberg 2012" /><ref>{{navedi splet|last=Maffly|first=Brian|title='Sexting' prevalent among high-schoolers, study finds|url=http://www.sltrib.com/sltrib/news/54324965-78/explicit-messages-nearly-onlinetoday.html.csp|work=[[Salt Lake Tribune]]|publisher=[[MediaNews Group]]|access-date=5 July 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Collins|first=Lois|title=As many as 20% of teens have 'sexted', according to new study|url=https://www.deseret.com/2012/6/16/20419035/as-many-as-20-of-teens-have-sexted-according-to-new-study|work=[[Deseret News]]|publisher=[[Deseret News Publishing Company]]|access-date=2020-09-23|date=2012-06-16}}</ref> Po navedbah iz članka profesorice Diane Kholos Wysocki se sicer tako moški kot ženske ukvarjajo s sekstanjem, vendar »ženske to počnejo pogosteje kot moški«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2011/07/17/fashion/women-are-more-likely-to-sext-than-men-study-says-studied.html|title=Women Are More Likely to 'Sext' Than Men, Study Says: Studied|last=Paul|first=Pamela|date=15 July 2011|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=7 October 2016}}</ref> Čeprav članek trdi, da ženske to počnejo pogosteje kot moški, pa ne trdi, da so ženske edine, ki prejemajo te slike. V eni od raziskav je imela skoraj polovica anketiranih odraslih na svojih mobilnih napravah spolne fotografije ali sporočila. Mnoge od teh intimnih slik in sporočil se dejansko pošiljajo popolnim neznancem. V članku v reviji ''[[Scientific American]]'' pa je navedeno, da so pravzaprav moški bolj nagnjeni k začetku kakršne koli oblike intimne komunikacije, kot je pošiljanje golih fotografij ali sugestivnih sporočil. Razlog za to je, da se zdi, da so moški bolj odprti glede svojega spolnega nagona, kar spodbuja vzpostavljanje spolnega stika. Prav tako je v tem članku navedeno: »Starostna skupina, ki se najbolj navdušuje za sekstanje, so mladi od 18. do 24. leta«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.scientificamerican.com/article/sext-much-if-so-youre-not-alone/|title=Sext much? If so, you're not alone|newspaper=Scientific American|access-date=7 October 2016}}</ref> To je obdobje, ko so mladi odrasli v razcvetu svoje spolnosti in iščejo partnerje, hkrati pa raziskujejo svoja telesa in spolnost. Amy Adele Hasinoff je objavila članek, v katerem poskuša odpraviti stigmo, da je seksatanje zgolj izkoriščanje spolnih zadev. Ženske so seksualizirane vsakič, ko objavijo ali delijo kakršnokoli obliko intimnih medijev. Moški pa ne. Kar zadeva sekstanje, obstaja velika razlika med spolnim izkoriščanjem in sporazumno odločitvijo, da nekdo izrazi svojo spolnost in deli sliko lastnega telesa z nekom, ki jo želi videti. Hasinoff poudarja, da »mnogi strokovnjaki za digitalne medije poudarjajo, da splet mladim omogoča raziskovanje lastne identitete ter razvoj socialnih in komunikacijskih veščin« (Boyd, 2008; Tynes, 2007),<ref>{{Cite journal|last=Hasinoff|first=Amy Adele|date=1 June 2013|title=Sexting as media production: Rethinking social media and sexuality|journal=New Media & Society|language=en|volume=15|issue=4|pages=449–465|doi=10.1177/1461444812459171|s2cid=5361448|issn=1461-4448}}</ref> in predlaga, da bi sekstanje po sporazumu za nekatere ljudi lahko imel podobno vlogo. Od začetka 21. stoletja se obseg akademske literature o sekstanju hitro povečuje. Na voljo je več pregledov raziskav, ki povzemajo trenutno stanje raziskav. Takšni pregledi raziskav se pogosto osredotočajo na razširjenost sekstanja v različnih populacijah, na starost in spol oseb, ki se ukvarjajo s sekstanjem, na motivacije za sektanje ter na pozitivne in negativne posledice sekstanja.<ref>{{Cite journal |last1=Doyle |first1=Caoimhe |last2=Douglas |first2=Ellen |last3=O'Reilly |first3=Gary |date=2021 |title=The outcomes of sexting for children and adolescents: A systematic review of the literature |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140197121001111 |journal=[[Journal of Adolescence]] |language=en |volume=92 |pages=86–113 |doi=10.1016/j.adolescence.2021.08.009 |pmid=34454257 |issn=0140-1971}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Madigan |first1=Sheri |last2=Ly |first2=Anh |last3=Rash |first3=Christina L. |last4=Van Ouytsel |first4=Joris |last5=Temple |first5=Jeff R. |date=2018 |title=Prevalence of multiple forms of sexting behavior among youth: A systematic review and meta-analysis |journal=[[JAMA Pediatrics]] |language=en |volume=172 |issue=4 |pages=327–335 |doi=10.1001/jamapediatrics.2017.5314 |issn=2168-6203 |pmc=5875316 |pmid=29482215}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Mori |first1=Camille |last2=Temple |first2=Jeff R. |last3=Browne |first3=Dillon |last4=Madigan |first4=Sheri |date=2019 |title=Association of sexting with sexual behaviors and mental health among adolescents: A systematic review and meta-analysis |url=https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/2735639 |journal=[[JAMA Pediatrics]] |language=en |volume=173 |issue=8 |pages=770–779 |doi=10.1001/jamapediatrics.2019.1658 |issn=2168-6203 |pmc=6580450 |pmid=31206151}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Mori |first1=Camille |last2=Park |first2=Julianna |last3=Temple |first3=Jeff R. |last4=Madigan |first4=Sheri |date=2022 |title=Are youth sexting rates still on the rise? A meta-analytic update |url=https://www.jahonline.org/article/S1054-139X(21)00558-9/abstract |journal=[[Journal of Adolescent Health]] |language=en |volume=70 |issue=4 |pages=531–539 |doi=10.1016/j.jadohealth.2021.10.026 |issn=1054-139X |pmid=34916123|s2cid=245191847 }}</ref> Pomembno je, da vedno več primarnih študij in pregledov raziskav jasno razlikuje med sekstanjem s soglasjem na eni strani in sekstanjem brez soglasja na drugi, vključno z različnimi vrstami tehnološko posredovanega nasilja, kot sta [[spolno izsiljevanje]] (''sextortion'') in t. i. »[[pornomaščevanje]]« (''revenge porn'').<ref>{{Cite journal |last1=Gámez‐Guadix |first1=Manuel |last2=Mateos‐Pérez |first2=Estibaliz |last3=Wachs |first3=Sebastian |last4=Wright |first4=Michelle |last5=Martínez |first5=Jone |last6=Íncera |first6=Daniel |date=2022 |title=Assessing image‐based sexual abuse: Measurement, prevalence, and temporal stability of sextortion and nonconsensual sexting ("revenge porn") among adolescents |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jad.12064 |journal=[[Journal of Adolescence]] |language=en |volume=94 |issue=5 |pages=789–799 |doi=10.1002/jad.12064 |pmid=35719041 |hdl=10486/703383 |s2cid=249868743 |issn=0140-1971|doi-access=free }}</ref> Na voljo so tudi pregledi raziskav, ki povzemajo in ocenjujejo obstoječe ukrepe za preprečevanje negativnih posledic sekstanja in sekstanja brez soglasja.<ref>{{Cite journal |last=Döring |first=Nicola |date=2014 |title=Consensual sexting among adolescents: Risk prevention through abstinence education or safer sexting? |url=https://cyberpsychology.eu/article/view/4303 |journal=Cyberpsychology: Journal of Psychosocial Research on Cyberspace |language=en |volume=8 |issue=1 |doi=10.5817/CP2014-1-9 |issn=1802-7962|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ojeda |first1=Mónica |last2=Del Rey |first2=Rosario |date=2022 |title=Lines of action for sexting prevention and intervention: A systematic review |url=https://doi.org/10.1007/s10508-021-02089-3 |journal=[[Archives of Sexual Behavior]] |language=en |volume=51 |issue=3 |pages=1659–1687 |doi=10.1007/s10508-021-02089-3 |issn=1573-2800 |pmc=8916998 |pmid=34791584}}</ref> ==Glej tudi== {{Portal|Internet|Erotica and pornography}} * [[spletno ustrahovanje]] * [[kiberseks]] ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Nadaljnje branje== '''Knjige''' * {{navedi knjigo | last = Hasinoff | first = Amy Adele | title = Sexting panic: rethinking criminalization, privacy, and consent | url = https://archive.org/details/sextingpanicreth0000hasi | publisher = University of Illinois Press | location = Urbana | year = 2015 | isbn = 9780252080623 }} * {{navedi knjigo | last1 = Hiestand | first1 = Todd C. | last2 = Weins | first2 = W. Jesse | title = Sexting and youth: a multidisciplinary examination of research, theory, and law | url = https://archive.org/details/sextingyouthmult0000unse | publisher = Carolina Academic Press | location = Durham, North Carolina | year = 2014 | isbn = 9781611633863 }} * {{navedi knjigo | last = Lane | first = Frederick S. | title = Cybertraps for the young | url = https://archive.org/details/cybertrapsforyou0000lane | url-access = registration | publisher = NTI Upstream | location = Chicago | year = 2011 | isbn = 9780984053162 }} ;Časopisni članki * {{cite journal | last = Gregory | first = Tim | title = Sexting and the politics of the image: when the invisible becomes visible in a consensus democracy | journal = [[Porn Studies]] | volume = 2 | issue = 4 | pages = 342–355 | doi = 10.1080/23268743.2015.1059773 | date = October 2015 | ref = none }} * {{cite journal | last1 = Lippmann | first1 = Julia R. | last2 = Campbell | first2 = Scott W. | title = Damned if you do, damned if you don't…if you're a girl: Relational and normative contexts of adolescent sexting in the United States | journal = [[Journal of Children and Media]] | year = 2014 | volume = 8 | issue = 4 | pages = 371–386 | doi = 10.1080/17482798.2014.923009 | s2cid = 143705955 | doi-access = free }} - Published online on 6 June 2014 * {{cite journal | last1 = Lounsbury | first1 = Kaitlin | last2 = Mitchell | first2 = Kimberly J. | last3 = Finkelhor | first3 = David | title = The true prevalence of sexting | url = http://scholars.unh.edu/ccrc/64/ | journal = Crimes Against Children Research Center, University of New Hampshire | date = April 2011 }} [http://scholars.unh.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1063&context=ccrc Pdf.] * {{cite journal | last = Nunziato | first = Dawn C. | title = Romeo and Juliet online and in trouble: criminalizing depictions of teen sexuality (c u l8r:g2g 2 jail) | journal = [[Northwestern Journal of Technology and Intellectual Property]] | volume = 10 | issue = 3 | pages = 57–92 | date = Winter 2012 | url = http://scholarlycommons.law.northwestern.edu/njtip/vol10/iss3/1/ | ref = none }} [http://scholarlycommons.law.northwestern.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1158&context=njtip Pdf.] * {{cite journal | last1 = Renfrow | first1 = Daniel G. | last2 = Rollo | first2 = Elisabeth A. | title = Sexting on campus: minimizing perceived risks and neutralizing behaviors | journal = [[Deviant Behavior (journal)|Deviant Behavior]] | volume = 35 | issue = 11 | pages = 903–920 | doi = 10.1080/01639625.2014.897122 | date = November 2014 | s2cid = 144436848 | ref = none }} * {{cite journal | last1 = Schmitz | first1 = Sandra | last2 = Siry | first2 = Lawrence | title = Teenage folly or child abuse? State responses to "sexting" by minors in the U.S. and Germany | journal = [[Policy & Internet]] | volume = 3 | issue = 2 | pages = 25–50 | doi = 10.2202/1944-2866.1127 | date = May 2011 | ref = none }} * {{Cite journal | last1 = Scholes-Balog | first1 = Kirsty | last2 = Francke | first2 = Nicole | last3 = Hemphill | first3 = Sheryl |title = Relationships between sexting, self-esteem, and sensation seeking among Australian young adults | journal = [[Sexualization, Media, and Society]] | volume = 2 | issue = 2 | pages = 237462381562779 | doi = 10.1177/2374623815627790 | date = April–June 2016 | s2cid = 147660322 | ref = none | doi-access = free }} '''Poročila''' * {{navedi splet | last = Lenhart | first = Amanda | title = Teens and sexting: how and why minor teens are sending sexually suggestive nude or nearly nude images via text messaging | url = http://www.pewinternet.org/Reports/2009/Teens-and-Sexting.aspx | website = pewinternet.org | publisher = Pew Internet and American Life Project | date = 15 December 2009 | access-date = 31 December 2009 | archive-date = 24 June 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110624011910/http://www.pewinternet.org/Reports/2009/Teens-and-Sexting.aspx | url-status = dead }} * {{Cite journal | last1 = Walsh | first1 = Wendy A. | last2 = Wolak | first2 = Janis | last3 = Finkelhor | first3 = David | title = Sexting: when are state prosecutors deciding to prosecute? The third national juvenile online victimization study (NJOV‐3) | url = http://scholars.unh.edu/ccrc/43/ | journal = Crimes Against Children Research Center | date = January 2013 }} [http://scholars.unh.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1042&context=ccrc Pdf.] '''Mediji''' * {{navedi novice | last = Caron | first = Christina | title = Teen sexting linked to psychological distress | url = https://abcnews.go.com/Technology/teen-sexting-linked-psychological-distress/story?id=14914700 | work = [[ABC News]] | publisher = [[American Broadcasting Company|ABC]] | date = 10 November 2011 }} * {{navedi novice | last = Celizic | first = Mike | title = Her teen committed suicide over 'sexting' | url = http://www.today.com/parents/her-teen-committed-suicide-over-sexting-2D80555048 | work = [[NBC News]] | publisher = [[NBC]] | date = 6 March 2009 }} * {{navedi splet | last = Reimer | first = Susan | url = http://tdn.com/lifestyles/the-middle-ages-young-people-texting-and-sexting/article_18c274f6-ead0-5eb1-a5f0-9b41e8fef808.html | title = The Middle Ages: Young people, texting and sexting | work = [[The Baltimore Sun]] | publisher = [[Tribune Publishing]] | date = 6 January 2009 }} * {{navedi novice | last = Richmond | first = Riva | title = Gadgetwise (blog): sexting may place teens at legal risk | url = http://gadgetwise.blogs.nytimes.com/2009/03/26/sexting-may-place-teens-at-legal-risk/ | work = [[The New York Times]] | date = 26 March 2009 }} * {{navedi novice | last = Stone | first = Gigi | title = 'Sexting' teens can go too far | url = https://abcnews.go.com/Technology/WorldNews/story?id=6456834&page=1 | work = [[ABC News]] | publisher = [[American Broadcasting Company|ABC]] | date = 13 March 2009 }} * {{navedi novice | last = Rommelmann | first = Nancy | url = http://reason.com/archives/2009/06/04/anatomy-of-a-child-pornographe | title = Anatomy of a child pornographer: 'What happens when adults catch teenagers "sexting" photos of each other? The death of common sense.' | work = [[Reason (magazine)|Reason]] | publisher = [[Reason Foundation]] | date = 4 June 2009 | access-date = 9 August 2016 }} ==Zunanje povezave== {{Wiktionary|sexting|nelfie}} {{commons category}} * Bowker, Art, M.A., and Michael Sullivan, J.D.. "[https://web.archive.org/web/20111117075938/http://www.fbi.gov/stats-services/publications/law-enforcement-bulletin/july-2010/sexting/ Sexting Risky Actions and Overreactions]." ([https://web.archive.org/web/20111117075938/http://www.fbi.gov/stats-services/publications/law-enforcement-bulletin/july-2010/sexting/ Archive]) [[Federal Bureau of Investigation]]. July 2010. * [http://phys.org/news/2013-04-shameful-sexting.html "Nothing shameful about sexting?" findings of a new report, "Young People and Sexting in Australia: ethics, representation and the law"] * 2014 [[Fresh Air]] [https://www.npr.org/blogs/alltechconsidered/2014/10/15/356393531/why-kids-sext-describes-nude-photos-as-social-currency-among-teens piece] (audio here [http://podcastdownload.npr.org/anon.npr-podcasts/podcast/13/356525472/npr_356525472.mp3]) and [[The Atlantic|Atlantic]] [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2014/11/why-kids-sext/380798/?single_page=true article] on sexting in [[Louisa County, Virginia]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sekstanje| ]] [[Kategorija:Pornografija]] [[Kategorija:Spolnost in pravo]] [[Kategorija:Spolno nadlegovanje]] [[Kategorija:Tekstanje]] [[Kategorija:Novotvorjenke]] [[Kategorija:Kultura prenosnega telefona]] otr0629ytq4zajba1x7d2mjnr7t9avp 6732421 6732417 2026-08-07T19:05:20Z Erardo Galbi 166658 /* Študije */ 6732421 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Pošiljanje spolno eksplicitnih besedilnih sporočil in fotografij}} '''Sékstanje''' je pošiljanje, prejemanje ali posredovanje spolno eksplicitnih besedilnih sporočil, fotografij ali videoposnetkov, predvsem med [[Prenosni telefon|prenosnimi telefoni]]. Lahko vključuje tudi uporabo računalnika ali katere koli digitalne naprave.<ref>{{Cite journal|last=Salter|first=Michael|year=2013|title=Beyond Criminalisation and Responsibilitisim Sexting, Gender and Young People|journal=Sydney Law School|volume=24|pages=310–315}}</ref> Izraz je bil prvič populariziran na začetku 21. stoletja in je besedna zveza sestavljena iz besed [[Seks|''seks'']] in [[Tekstanje|''tekstanje'']], pri čemer je slednje mišljeno v širšem pomenu kot pošiljanje besedilnih sporočil, po možnosti s slikami.<ref>{{navedi novice | last = Redmond | first = Teresa |url = http://www.northjersey.com/news/education/84932002_Parents__students_get__the_4-1-1_on_sexting_.html|title = Ringwood community addresses sexting|access-date = 30 May 2010 |date = 22 February 2010 |work =NorthJersey.com |publisher = North Jersey Media Group }}</ref> Sekstanje ni osamljen pojav, temveč ena od številnih različnih vrst spolne interakcije v digitalnem okolju, ki je povezana s spolnim vzburjenjem.<ref>{{Cite journal |last1=Döring |first1=Nicola |last2=Krämer |first2=Nicole |last3=Mikhailova |first3=Veronika |last4=Brand |first4=Matthias |last5=Krüger |first5=Tillmann H. C. |last6=Vowe |first6=Gerhard |date=2021 |title=Sexual interaction in digital contexts and its implications for sexual health: A conceptual analysis |journal=[[Frontiers in Psychology]] |volume=12 |page=769732 |doi=10.3389/fpsyg.2021.769732 |issn=1664-1078 |pmc=8669394 |pmid=34916999|doi-access=free }}</ref> ==Ozadje== Angleški zraz ''sexting'' (sekstanje) je bil prvič objavljen leta 2005 v članku v avstralski reviji ''[[Sunday Telegraph Magazine]]''.<ref name="SunTele">{{navedi novice|last=Roberts|first=Yvonne|title=The one and only|date=31 July 2005 <!--|access-date=14 January 2009-->|page=22|work=[[The Sunday Telegraph (Sydney)|Sunday Telegraph Magazine]]|publisher=[[News Corp Australia]]|location=Sydney, Australia|quote=Following a string of extramarital affairs and several lurid "sexting" episodes, Warne has found himself home alone, with Simone Warne taking their three children and flying the conjugal coop.}}</ref> Avgusta 2012 je bila beseda ''sexting'' prvič uvrščena v slovar [[Merriam-Webster's Collegiate Dictionary|''Merriam-Webster's Collegiate Dictionary'']].<ref>{{navedi novice|last=Italie|first=Leanne|title=F-bomb makes it into mainstream dictionary|url=http://www.washingtontimes.com/news/2012/aug/13/f-bomb-makes-it-mainstream-dictionary/|work=The Washington Times|access-date=15 August 2012}}</ref> [[Raziskovalni center Pew]] je naročil študijo o sekstanju, ki to prakso deli na tri vrste:<ref name="Lenhart 2009">{{cite report|url=http://www.pewinternet.org/2009/12/15/teens-and-sexting/|title=Teens and sexting|last=Lenhart|first=Amanda|date=15 December 2009|publisher=[[Pew Research Center|Pew Internet & American Life Project]]}}</ref> # Izmenjava slik izključno med dvema romantičnima partnerjema. # Izmenjave med partnerjema, ki se delijo z drugimi zunaj razmerja. # Izmenjave med osebami, ki še niso v razmerju, vendar vsaj ena oseba upa, da bo. Sekstanje je postalo pogostejše zaradi večjega števila prenosnih telefonov s fotoaparatom in [[Pametni telefon|pametnih telefonov]] z dostopom do [[Internet|interneta]], ki se lahko uporabljajo za pošiljanje eksplicitnih fotografij in sporočil.<ref name="Lenhart 2009"/> Čeprav se s sekstanjem ukvarjajo ljudje vseh starosti,<ref>{{cite journal|last1=McDaniel|first1=Brandon T.|last2=Drouin|first2=Michelle|author-link2=Michelle Drouin|date=November 2015|title=Sexting among married couples: who is doing it, and are they more satisfied?|journal=Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking|volume=18|issue=11|pages=628–634|doi=10.1089/cyber.2015.0334|pmc=4642829|pmid=26484980|ref=none}}</ref> mediji večinoma poročajo o negativnih vidikih uporabe pri mladostnikih. Najstniki za pošiljanje sporočil spolne narave<ref name="Drouin 2013">{{cite journal|last1=Drouin|first1=Michelle|last2=Vogel|first2=Kimberly N.|last3=Surbey|first3=Alisen|last4=Stills|first4=Julie R.|date=September 2013|title=Let's talk about sexting, baby: computer-mediated sexual behaviors among young adults|journal=Computers in Human Behavior|volume=29|issue=5|pages=A25–A30|doi=10.1016/j.chb.2012.12.030|author-link1=Michelle Drouin}}</ref> veliko pogosteje kot kateri koli drug nov medij uporabljajo besedilna sporočila, pri čemer je pri najstnikih, ki imajo neomejene pakete za pošiljanje besedilnih sporočil, večja verjetnost, da bodo prejemali spolno eksplicitna sporočila.<ref name="Lenhart 2009" /><ref>{{Navedi splet |url=http://www.pewinternet.org/~/media//Files/Reports/2009/PIP_Teens_and_Sexting.pdf |title=Teens and Sexting |accessdate=2023-02-05 |archive-date=2013-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131126021832/http://www.pewinternet.org/~/media/Files/Reports/2009/PIP_Teens_and_Sexting.pdf |url-status=dead }}</ref> Ker je seksting relativno nova praksa, [[Etika|etiko]] še vedno vzpostavljajo tako tisti, ki se z njim ukvarjajo, kot tisti, ki na podlagi tega koncepta oblikujejo zakonodajo. To, ali je seksting pozitivna ali negativna izkušnja, je običajno odvisno od tega, ali je bilo za izmenjavo slik dano soglasje ali ne. Kljub temu avstralska zakonodaja trenutno meni, da osebe, mlajše od 18 let, ne morejo dati soglasja za sekstanje, tudi če izpolnjujejo zakonsko določeno starost za spolno privolitev.<ref name="Beyond Megan">{{cite journal|first1=Kath |last1=Albury |first2=Kate |last2=Crawford | title = Sexting, consent and young people's ethics: beyond ''Megan's Story'' | journal = [[Continuum: Journal of Media & Cultural Studies]] | volume = 26 | issue = 3 | pages = 463–473 | doi = 10.1080/10304312.2012.665840 | date = June 2012 |s2cid=145401204 }}</ref> V nasprotju s splošnim napačnim prepričanjem je pri preprečevanju zlorab med mladostniki privolitev pomembnejša od popolne prepovedi pošiljanja spolnih sporočil.<ref>The Economist, March 28th 2020, page 26.</ref> === Aplikacije družabnih medijev === Sekstanje dodatno spodbujajo številne aplikacije za neposredno sporočanje, ki so na voljo na pametnih telefonih. Razlika med uporabo teh aplikacij in običajnim pošiljanjem besedil je v tem, da se vsebina prenaša prek interneta ali podatkovnega načrta, kar omogoča sodelovanje vsem, ki imajo dostop do interneta. [[Snapchat]] je privlačen za najstnike, ker uporabnikom omogoča pošiljanje fotografij za največ deset sekund, preden se fotografije same uničijo. Tisti, ki pošiljajo fotografije prek Snapchata, verjamejo, da bodo izginile brez posledic, zato se pri pošiljanju počutijo bolj varne. Bilo je več primerov, ko so najstniki prek teh aplikacij poslali fotografije, pričakujoč, da bodo izginile ali da jih bo videl samo prejemnik, vendar so bile shranjene in razširjene, kar je imelo družbene in pravne posledice. Čeprav uporabniki verjamejo, da bodo njihove fotografije na primer na Snapchatu izginile v nekaj sekundah, jih je enostavno shraniti prek druge tehnologije za zajemanje fotografij, aplikacij tretjih oseb ali preprostih [[Posnetek zaslona|posnetkov zaslona]]. Te aplikacije ne prevzemajo odgovornosti za shranjena eksplicitna sporočila ali fotografije. Politika zasebnosti Snapchata glede seksa se je razvila tako, da vključuje pošiljanje vsebine prek novih aplikacij za pametne telefone zaradi njihovih privlačnih lastnosti, kot so anonimnost ali začasni elementi. Te aplikacije prinašajo enaka tveganja in posledice, ki so vedno obstajale. ====Snapchat==== Študija iz leta 2009 je pokazala, da je 4 % najstnikov, starih od 14 do 17 let, trdilo, da so pošiljali svoje spolno eksplicitne fotografije. Petnajst odstotkov teh najstnikov je tudi trdilo, da so prejeli spolno eksplicitne fotografije. To kaže na vprašanje soglasja, saj ljudje prejemajo fotografije, ne da bi jih prosili zanje. Pri Snapchatu je to še bolj učinkovito, saj oseba, ki prejema snapchat, ne ve za vsebino, dokler ga ne odpre,<ref>{{navedi splet|last1=Lenhard|first1=Amanda|title=Teens and Sexting How and why minor teens are sending sexually suggestive nude or nearly nude images via text messaging.|url=http://www.ncdsv.org/images/pewinternet_teensandsexting_12-2009.pdf|website=pewinternet.org|accessdate=2023-02-05|archive-date=2016-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20161019224932/http://ncdsv.org/images/PewInternet_TeensAndSexting_12-2009.pdf|url-status=dead}}</ref> sporočila pa se po določenem času samodejno izbrišejo. Čeprav je sekstanje prek Snapchata priljubljeno, je med uporabniki bolj razširjeno »šaljivo sekstanje«. Pošiljanje spolnih slik kot šale predstavlja približno četrtino udeležencev.<ref>{{cite journal | last1 = Utz | first1 = S. | last2 = Muscanell | first2 = N. | last3 = Khalid | first3 = C. | year = 2015 | title = Snapchat Elicits More Jealousy than Facebook: A Comparison of Snapchat and Facebook Use | url = https://semanticscholar.org/paper/9c8e72107e79265f623c37672bd1f3ca6951a6e4| journal = Cyberpsychology, Behavior & Social Networking | volume = 18 | issue = 3| pages = 141–146 | doi = 10.1089/cyber.2014.0479 | pmid = 25667961 | s2cid = 206158389 }}</ref> ===Razmerja=== Sekstanje je razširjena in normalizirana praksa med mladimi v številnih zahodnih liberalnih demokracijah.<ref name="yeungth,etal.">{{cite journal | last1 = Yeung | first1 = Timothy H. | last2 = Horyniak | first2 = Danielle R. | last3 = Vella | first3 = Alyce M. | last4 = Hellard | first4 = Margaret E. | last5 = Lim | first5 = Megan S.C. | title = Prevalence, correlates and attitudes towards sexting among young people in Melbourne, Australia | journal = Sexual Health | volume = 11 | issue = 4 | pages = 332–339 | doi = 10.1071/SH14032 | pmid = 25087581 | date = September 2014 }}</ref> Številni pari se ukvarjajo s sekstanjem. V študiji iz leta 2011 je 54 % vzorca svojim partnerjem vsaj enkrat poslalo eksplicitne slike ali videoposnetke, tretjina vzorca pa se je s tem ukvarjala občasno.<ref name="Drouin 2011">{{cite journal | last1 = Drouin | first1 = Michelle | last2 = Landgraff | first2 = Carly | author-link1 = Michelle Drouin | title = Texting, sexting, and attachment in college students' romantic relationships | journal = Computers in Human Behavior | volume = 28 | issue = 2 | pages = 444–449 | doi = 10.1016/j.chb.2011.10.015 | date = March 2012 }}</ref> Na območjih, kjer spolne vloge tradicionalno pričakujejo, da spolne stike sprožijo moški, ženske uporabljajo sekstanje, da moškim partnerjem ponudijo gole slike, kar jim omogoča večjo svobodo pri sprožanju spolnih odnosov.<ref name="visuality.org">{{cite journal | last = Hasinoff | first = Amy Adele | title = Sexting as media production: rethinking social media and sexuality | journal = New Media & Society | volume = 15 | issue = 4 | pages = 449–465 | doi = 10.1177/1461444812459171 | date = June 2013 | s2cid = 5361448 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.visuality.org/genderedcyborgs/wmst320_readings/sexting_mediaproduction.pdf |title=Archived copy |access-date=2014-12-14 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150722213003/http://www.visuality.org/genderedcyborgs/wmst320_readings/sexting_mediaproduction.pdf |archive-date=22 July 2015 |df=dmy-all }}</ref> Množični mediji ne spodbujajo mladostnikov ali mladoletnikov k sekstanju zaradi zakonov o otroški pornografiji, ki bi jih lahko kršili.<ref name="visuality.org"/> Vendar je bilo v nedavni študiji ugotovljeno, da je pri mladih ženskah v primerjavi z mladimi moškimi precej večja verjetnost, da jih bo partner prisilil v pošiljanje golih fotografij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.brook.org.uk/press-releases/digital-romance|title=Brook {{!}} Press releases {{!}} Digital Romance|website=www.brook.org.uk|language=en|access-date=2018-10-09}}</ref> Leta 2013 je bilo ugotovljeno, da se sekstanje pogosto uporablja za izboljšanje odnosa in spolnega zadovoljstva v romantični zvezi. Sekstanje je tako mogoče obravnavati kot »vedenje, ki je povezano s spolnostjo in posledično stopnjo zadovoljstva v odnosu, ki ga doživljata oba partnerja«. Albury in Crawford sta na podlagi intervjujev, ki sta jih opravila, ugotovila, da se seksting pogosto uporablja v pozitivnem smislu. Po mnenju Alburyja in Crawforda seksting ni le dejavnost, ki se pojavlja v okviru ljubimkanja ali spolnega odnosa, temveč tudi med prijatelji, kot šala ali v trenutku zbliževanja«.<ref name="Parker 2013 1–12">{{cite journal | last1 = Parker | first1 = Trent | last2 = Blackburn | first2 = Kristyn M. | last3 = Perry | first3 = Martha S. | last4 = Hawks | first4 = Jillian M. | title = Sexting as an intervention: relationship satisfaction and motivation considerations | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-family-therapy_jan-feb-2013_41_1/page/1 | journal = The American Journal of Family Therapy | volume = 41 | issue = 1 | pages = 1–12 | doi = 10.1080/01926187.2011.635134 | date = January 2013 | s2cid = 145445441 }}</ref> Poročali so, da je imel [[hedonizem]] pomembno vlogo pri motivaciji za sekstanje, dolžina razmerja pa je bila negativno povezana z vedenjem, povezanim s sekstanjem. Študija je imela majhen vzorec, zato je treba opraviti več raziskav o sekstanju in motivaciji, vendar je jasno, da je sekstanje pojav, ki ni omejen le na nevezane posameznike, ki iščejo zabavo; uporabljajo ga tisti, ki so v intimnih razmerjih, da bi povečali občutek intimnosti in bližine svojega partnerja.<ref name="Parker 2013 1–12"/> Za najstnike je sekstanje lahko tudi uvod (ali nadomestek) v spolno aktivnost, poskusna faza za tiste, ki še niso spolno aktivni, in za tiste, ki upajo, da bodo z nekom začeli razmerje.<ref name="Lenhart 2009"/> V študiji, ki so jo leta 2013 izvedli Drouin in drugi, je bilo ugotovljeno, da je sekstanje povezano tudi s stili navezanosti, saj se tisti, ki se izogibajo navezanosti, pogosteje odločajo za sekstanje (prav tako kot se ti posamezniki pogosteje odločajo za priložnostni seks). Tako lahko sekstanje namesto da bi povečalo intimnost v teh vrstah odnosov, deluje kot varovalo za fizično intimnost.<ref name="Drouin 2011"/> ===Študije=== V nekaterih študijah so ocenjevali sekstanje poročenih parov ali mladih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi,<ref>{{cite journal|last1=Bauermeister|first1=Jose A.|last2=Yeagley|first2=Emily|last3=Meanley|first3=Steven|last4=Pingel|first4=Emily S.|date=May 2014|title=Sexting among young men who have sex with men: results from a national survey|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=54|issue=5|pages=606–611|doi=10.1016/j.jadohealth.2013.10.013|pmc=3999214|pmid=24361235}}</ref> vendar je večina pozornosti namenjena heteroseksualnim mladostnikom. Spletna raziskava iz leta 2015, opravljena na reprezentativnem kvotnem vzorcu N=1.500 odraslih v Nemčiji (starih od 18 do 85 let; 48 % žensk in 52 % moških), je pokazala, da je 41 % anketirancev vsaj enkrat v življenju poslalo »sekst«.<ref>{{Cite journal|last1=Döring|first1=Nicola|last2=Mohseni|first2=Rohangis|date=2018|title=Are Online Sexual Activities and Sexting Good for Adults' Sexual Well-Being? Results from a National Online Survey|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/19317611.2018.1491921|journal=[[International Journal of Sexual Health]]|volume=30|issue=3|pages=250–263|doi=10.1080/19317611.2018.1491921|s2cid=149940163}}</ref> Najpogostejše je bilo pošiljanje erotičnih sporočil, sledilo je pošiljanje erotičnih fotografij in videoposnetkov samega sebe. Statistično značilno večjo udeležbo pri sekstanju so pokazale osebe moškega spola, mlajše starosti, neporočenega zakonskega stanu in neheteroseksualne identitete. Anketiranci so poročali o bistveno več pozitivnih kot negativnih učinkih svojih dejavnosti sekstanja. Nekatere študije mladostnikov so pokazale, da je pošiljanje spolnih sporočil povezano s tveganim spolnim vedenjem,<ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Paul|first2=Jonathan A.|last3=van den Berg|first3=Patricia|last4=Le|first4=Vi Donna|last5=McElhany|first5=Amy|last6=Temple|first6=Brian W.|date=September 2012|title=Teen sexting and its association with sexual behaviors|url=https://archive.org/details/sim_jama-pediatrics_2012-09_166_9/page/n45|journal=[[JAMA Pediatrics|Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine]]|volume=166|issue=9|pages=828–833|doi=10.1001/archpediatrics.2012.835|pmc=3626288|pmid=22751805}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Houck|first1=Christopher D.|last2=Barker|first2=David|last3=Rizzo|first3=Christie|last4=Hancock|first4=Evan|last5=Norton|first5=Alicia|last6=Brown|first6=Larry K.|date=February 2014|title=Sexting and sexual behavior in at-risk adolescents|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=133|issue=2|pages=e276–e282|doi=10.1542/peds.2013-1157|pmc=3904272|pmid=24394678}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Le|first2=Vi Donna|last3=van den Berg|first3=Patricia|last4=Ling|first4=Yan|last5=Paul|first5=Jonathan A.|last6=Temple|first6=Brian W.|date=January 2014|title=Brief report: teen sexting and psychosocial health|journal=[[Journal of Adolescence]]|volume=37|issue=1|pages=33–36|doi=10.1016/j.adolescence.2013.10.008|pmc=3896072|pmid=24331302}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Benotsch|first1=Eric G.|last2=Snipes|first2=Daniel J.|last3=Martin|first3=Aaron M.|last4=Bull|first4=Sheana S.|date=March 2013|title=Sexting, substance use, and sexual risk behavior in young adults|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=52|issue=3|pages=307–313|doi=10.1016/j.jadohealth.2012.06.011|pmc=3580005|pmid=23299017}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Rice|first1=Eric|last2=Rhoades|first2=Harmony|last3=Winetrobe|first3=Hailey|last4=Sanchez|first4=Monica|last5=Montoya|first5=Jorge|last6=Plant|first6=Aaron|last7=Kordic|first7=Timothy|date=October 2012|title=Sexually explicit cell phone messaging associated with sexual risk among adolescents|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=130|issue=4|pages=667–673|doi=10.1542/peds.2012-0021|pmc=3457617|pmid=22987882}}</ref> medtem ko druge študije niso odkrile nobene povezave.<ref name="yeungth,etal." /><ref>{{cite journal|last1=Gordon-Messer|first1=Deborah|last2=Bauermeister|first2=Jose Arturo|last3=Grodzinski|first3=Alison|last4=Zimmerman|first4=Marc|date=March 2013|title=Sexting among young adults|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=52|issue=3|pages=301–306|doi=10.1016/j.jadohealth.2012.05.013|pmc=3580013|pmid=23299018}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Choi|first2=HyeJeong|date=November 2014|title=Longitudinal association between teen sexting and sexual behavior|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=134|issue=5|pages=e1287–e1292|doi=10.1542/peds.2014-1974|pmc=4210802|pmid=25287459}}</ref> Čeprav je bil poudarek predvsem na heteroseksualnih najstnikih, nedavna študija dokazuje, da je število oseb, ki pošiljajo spolne podobe sebe, različno.<ref>Lee, M., Crofts, T., McGovern, A., & Milivojevic, S. (2015). Sexting among young people: Perceptions and practices. Trends & Issues In Crime & Criminal Justice, (508), 1-9.</ref> V raziskavi, ki jo je leta 2008 izvedla ''Nacionalna kampanja za preprečevanje najstniške in nenačrtovane nosečnosti'' in v kateri je sodelovalo 1.280 najstnikov in mladih odraslih obeh spolov, je 20 % najstnikov (13-20 let) in 33 % mladih odraslih (20-26 let) poslalo svoje gole ali napol gole fotografije v elektronski obliki. Poleg tega je 39 % najstnikov in 59 % mladih odraslih poslalo spolno eksplicitna besedilna sporočila.<ref name="TNCPTP_survey">{{navedi splet|title=Sex and tech|archive-url=https://web.archive.org/web/20100621211719/http://www.thenationalcampaign.org/sextech/PDF/SexTech_Summary.pdf|archive-date=21 June 2010|url=http://www.thenationalcampaign.org/sextech/PDF/SexTech_Summary.pdf|publisher=The National Campaign to Prevent Teen and Unplanned Pregnancy|date=10 December 2008|access-date=20 October 2009}}</ref> Sekstanje je med najstniki postalo priljubljeno okoli leta 2009, zlasti med srednješolci v ZDA, kjer je 20 % srednješolcev navedlo, da so se ukvarjali s pošiljanjem ali prejemanjem seksualnih vsebin.<ref>{{navedi novice |title="Sexting" Shockingly Common Among Teens |url=https://www.cbsnews.com/news/sexting-shockingly-common-among-teens/ |work=www.cbsnews.com |date=Jan 15, 2009}}</ref> Zelo citirana študija iz leta 2011 je pokazala, da je bila prej poročana razširjenost pretiravana. Raziskovalci z [[Univerza v New Hampshiru|Univerze v New Hampshiru]] so anketirali 1.560 otrok in skrbnikov ter poročali, da je v preteklem letu le 2,5 % anketirancev poslalo, prejelo ali ustvarilo spolne slike, ki so se širile prek mobilnih telefonov.<ref>{{navedi novice|last=Namuo|first=Clynton|title=UNH study finds 'sexting' not so prevalent|url=http://www.unionleader.com/article/20111205/NEWS04/712059957|work=[[New Hampshire Union Leader|Union Leader]]|location=New Hampshire|publisher=Joseph W. McQuaid|access-date=10 July 2012|archive-date=5 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120105200438/http://www.unionleader.com/article/20111205/NEWS04/712059957|url-status=dead}}</ref> Raziskovalci so ugotovili, da se je ta številka povečala na 9,6 %, ko so razširili opredelitev s slik, ki se kaznujejo kot otroška pornografija, na vse sugestivne slike, ne nujno tiste z golimi osebami, kar morda pojasnjuje pretiravanje v prejšnjih študijah.<ref name="WP2011">{{navedi novice |last=D'Arcy|first=Janice |title=Kids sexting less common than thought, study says |url=https://www.washingtonpost.com/blogs/on-parenting/post/kids-sexting-less-common-than-thought-study-says/2011/11/30/gIQAzBPxLO_blog.html |newspaper=[[The Washington Post]] | publisher =[[Nash Holdings]] [[LLC]] |date=5 December 2011 |access-date=21 December 2011}}</ref> Kljub temu je študija iz leta 2012, ki jo je izvedel Oddelek za psihologijo [[Univerza v Utahu|Univerze v Utahu]],<ref name="Strassberg 2012">{{cite journal | last1 = Strassberg | first1 = Donald | last2 = McKinnon | first2 =Ryan K. | title = Sexting by high school students: an exploratory and descriptive study | journal = [[Archives of Sexual Behavior]] | volume = 42 | issue = 1 | pages = 15–21 | doi = 10.1007/s10508-012-9969-8 | pmid = 22674035 | date = January 2013 | s2cid = 7998778 }}</ref><ref>[https://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120613132939.htm Abridged text.]</ref> pritegnila široko medijsko pozornost po vsem svetu, saj je postavila pod vprašaj ugotovitve raziskovalcev Univerze v New Hampshiru. V študiji Univerze v Utahu so raziskovalci Donald S. Strassberg, Ryan Kelly McKinnon, Michael A. Sustaíta in Jordan Rullo anketirali 606 najstnikov v starosti od 14 do 18 let in ugotovili, da je skoraj 20 % dijakov navedlo, da so prek mobilnega telefona poslali spolno eksplicitno sliko sebe, skoraj dvakrat toliko pa jih je navedlo, da so prejeli spolno eksplicitno sliko. Med tistimi, ki so prejeli takšno sliko, je več kot 25 % navedlo, da so jo posredovali naprej drugim. Poleg tega je več kot tretjina tistih, ki so poslali spolno eksplicitno sliko, to storila kljub prepričanju, da bi lahko imelo resne pravne in druge posledice, če bi jih pri tem ujeli. Učenci, ki so sliko poslali prek mobilnega telefona, so bili bolj kot drugi naklonjeni temu, da je takšno ravnanje sprejemljivo. Strassberg, McKinnon in drugi ugotavljajo: »Novinarska vrednost [študije Univerze v New Hampshiru] izhaja iz dejstva, da je [njihova] številka [2,5 %] precej nižja (za faktor 5 ali več) od stopenj razširjenosti, poročanih v prejšnjih raziskavah. Čeprav je podatek 2,5 % tehnično točen, je v resnici precej zavajajoč. Kot je razvidno iz tabele 1 njihove publikacije, so Mitchell in sod. ugotovili, da je med četrtino njihovega vzorca, staro od 10 do 12 let, [manj kot] 0,6 % »nastopilo v, ustvarilo ali prejelo golo ali skoraj golo sliko«, medtem ko je med tistimi, starimi od 15 do 17 let, 15 % udeležencev poročalo, da so to storili. Kljub temu, da so o tem mediji obširno poročali, splošna številka o razširjenosti v višini 2,5 % prikriva dramatičen vpliv starosti, ki kaže, da več kot eden od osmih mladoletnikov v srednjih najstniških letih priznava, da je pošiljal spolne vsebine. Strassberg, McKinnon in drugi zaključujejo: »Ti rezultati govorijo v prid izobraževalnim prizadevanjem, kot so sestanki o varnosti pri uporabi mobilnih telefonov, dnevi ozaveščanja, vključitev v učni načrt in usposabljanje učiteljev, ki so namenjeni ozaveščanju o potencialnih posledicah sekstanja med mladimi.«<ref name="Strassberg 2012" /><ref>{{navedi splet|last=Maffly|first=Brian|title='Sexting' prevalent among high-schoolers, study finds|url=http://www.sltrib.com/sltrib/news/54324965-78/explicit-messages-nearly-onlinetoday.html.csp|work=[[Salt Lake Tribune]]|publisher=[[MediaNews Group]]|access-date=5 July 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Collins|first=Lois|title=As many as 20% of teens have 'sexted', according to new study|url=https://www.deseret.com/2012/6/16/20419035/as-many-as-20-of-teens-have-sexted-according-to-new-study|work=[[Deseret News]]|publisher=[[Deseret News Publishing Company]]|access-date=2020-09-23|date=2012-06-16}}</ref> Po navedbah iz članka profesorice Diane Kholos Wysocki se sicer tako moški kot ženske ukvarjajo s sekstanjem, vendar »ženske to počnejo pogosteje kot moški«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2011/07/17/fashion/women-are-more-likely-to-sext-than-men-study-says-studied.html|title=Women Are More Likely to 'Sext' Than Men, Study Says: Studied|last=Paul|first=Pamela|date=15 July 2011|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=7 October 2016}}</ref> Čeprav članek trdi, da ženske to počnejo pogosteje kot moški, pa ne trdi, da so ženske edine, ki prejemajo te slike. V eni od raziskav je imela skoraj polovica anketiranih odraslih na svojih mobilnih napravah spolne fotografije ali sporočila. Mnoge od teh intimnih slik in sporočil se dejansko pošiljajo popolnim neznancem. V članku v reviji ''[[Scientific American]]'' pa je navedeno, da so pravzaprav moški bolj nagnjeni k začetku kakršne koli oblike intimne komunikacije, kot je pošiljanje golih fotografij ali sugestivnih sporočil. Razlog za to je, da se zdi, da so moški bolj odprti glede svojega spolnega nagona, kar spodbuja vzpostavljanje spolnega stika. Prav tako je v tem članku navedeno: »Starostna skupina, ki se najbolj navdušuje za sekstanje, so mladi od 18. do 24. leta«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.scientificamerican.com/article/sext-much-if-so-youre-not-alone/|title=Sext much? If so, you're not alone|newspaper=Scientific American|access-date=7 October 2016}}</ref> To je obdobje, ko so mladi odrasli v razcvetu svoje spolnosti in iščejo partnerje, hkrati pa raziskujejo svoja telesa in spolnost. Amy Adele Hasinoff je objavila članek, v katerem poskuša odpraviti stigmo, da je seksatanje zgolj izkoriščanje spolnih zadev. Ženske so seksualizirane vsakič, ko objavijo ali delijo kakršnokoli obliko intimnih medijev. Moški pa ne. Kar zadeva sekstanje, obstaja velika razlika med spolnim izkoriščanjem in sporazumno odločitvijo, da nekdo izrazi svojo spolnost in deli sliko lastnega telesa z nekom, ki jo želi videti. Hasinoff poudarja, da »mnogi strokovnjaki za digitalne medije poudarjajo, da splet mladim omogoča raziskovanje lastne identitete ter razvoj socialnih in komunikacijskih veščin« (Boyd, 2008; Tynes, 2007),<ref>{{Cite journal|last=Hasinoff|first=Amy Adele|date=1 June 2013|title=Sexting as media production: Rethinking social media and sexuality|journal=New Media & Society|language=en|volume=15|issue=4|pages=449–465|doi=10.1177/1461444812459171|s2cid=5361448|issn=1461-4448}}</ref> in predlaga, da bi sekstanje po sporazumu za nekatere ljudi lahko imel podobno vlogo. Od začetka 21. stoletja se obseg akademske literature o sekstanju hitro povečuje. Na voljo je več pregledov raziskav, ki povzemajo trenutno stanje raziskav. Takšni pregledi raziskav se pogosto osredotočajo na razširjenost sekstanja v različnih populacijah, na starost in spol oseb, ki se ukvarjajo s sekstanjem, na motivacije za sektanje ter na pozitivne in negativne posledice sekstanja.<ref>{{Cite journal |last1=Doyle |first1=Caoimhe |last2=Douglas |first2=Ellen |last3=O'Reilly |first3=Gary |date=2021 |title=The outcomes of sexting for children and adolescents: A systematic review of the literature |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140197121001111 |journal=[[Journal of Adolescence]] |language=en |volume=92 |pages=86–113 |doi=10.1016/j.adolescence.2021.08.009 |pmid=34454257 |issn=0140-1971}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Madigan |first1=Sheri |last2=Ly |first2=Anh |last3=Rash |first3=Christina L. |last4=Van Ouytsel |first4=Joris |last5=Temple |first5=Jeff R. |date=2018 |title=Prevalence of multiple forms of sexting behavior among youth: A systematic review and meta-analysis |journal=[[JAMA Pediatrics]] |language=en |volume=172 |issue=4 |pages=327–335 |doi=10.1001/jamapediatrics.2017.5314 |issn=2168-6203 |pmc=5875316 |pmid=29482215}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Mori |first1=Camille |last2=Temple |first2=Jeff R. |last3=Browne |first3=Dillon |last4=Madigan |first4=Sheri |date=2019 |title=Association of sexting with sexual behaviors and mental health among adolescents: A systematic review and meta-analysis |url=https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/2735639 |journal=[[JAMA Pediatrics]] |language=en |volume=173 |issue=8 |pages=770–779 |doi=10.1001/jamapediatrics.2019.1658 |issn=2168-6203 |pmc=6580450 |pmid=31206151}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Mori |first1=Camille |last2=Park |first2=Julianna |last3=Temple |first3=Jeff R. |last4=Madigan |first4=Sheri |date=2022 |title=Are youth sexting rates still on the rise? A meta-analytic update |url=https://www.jahonline.org/article/S1054-139X(21)00558-9/abstract |journal=[[Journal of Adolescent Health]] |language=en |volume=70 |issue=4 |pages=531–539 |doi=10.1016/j.jadohealth.2021.10.026 |issn=1054-139X |pmid=34916123|s2cid=245191847 }}</ref> Pomembno je, da vedno več primarnih študij in pregledov raziskav jasno razlikuje med sekstanjem s soglasjem na eni strani in sekstanjem brez soglasja na drugi, vključno z različnimi vrstami tehnološko posredovanega nasilja, kot sta [[spolno izsiljevanje]] (''sextortion'') in t. i. »[[pornomaščevanje]]« (''revenge porn'').<ref>{{Cite journal |last1=Gámez‐Guadix |first1=Manuel |last2=Mateos‐Pérez |first2=Estibaliz |last3=Wachs |first3=Sebastian |last4=Wright |first4=Michelle |last5=Martínez |first5=Jone |last6=Íncera |first6=Daniel |date=2022 |title=Assessing image‐based sexual abuse: Measurement, prevalence, and temporal stability of sextortion and nonconsensual sexting ("revenge porn") among adolescents |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jad.12064 |journal=[[Journal of Adolescence]] |language=en |volume=94 |issue=5 |pages=789–799 |doi=10.1002/jad.12064 |pmid=35719041 |hdl=10486/703383 |s2cid=249868743 |issn=0140-1971|doi-access=free }}</ref> Na voljo so tudi pregledi raziskav, ki povzemajo in ocenjujejo obstoječe ukrepe za preprečevanje negativnih posledic sekstanja in sekstanja brez soglasja.<ref>{{Cite journal |last=Döring |first=Nicola |date=2014 |title=Consensual sexting among adolescents: Risk prevention through abstinence education or safer sexting? |url=https://cyberpsychology.eu/article/view/4303 |journal=Cyberpsychology: Journal of Psychosocial Research on Cyberspace |language=en |volume=8 |issue=1 |doi=10.5817/CP2014-1-9 |issn=1802-7962|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ojeda |first1=Mónica |last2=Del Rey |first2=Rosario |date=2022 |title=Lines of action for sexting prevention and intervention: A systematic review |url=https://doi.org/10.1007/s10508-021-02089-3 |journal=[[Archives of Sexual Behavior]] |language=en |volume=51 |issue=3 |pages=1659–1687 |doi=10.1007/s10508-021-02089-3 |issn=1573-2800 |pmc=8916998 |pmid=34791584}}</ref> ==Glej tudi== {{Portal|Internet|Erotica and pornography}} * [[spletno ustrahovanje]] * [[kiberseks]] ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Nadaljnje branje== '''Knjige''' * {{navedi knjigo | last = Hasinoff | first = Amy Adele | title = Sexting panic: rethinking criminalization, privacy, and consent | url = https://archive.org/details/sextingpanicreth0000hasi | publisher = University of Illinois Press | location = Urbana | year = 2015 | isbn = 9780252080623 }} * {{navedi knjigo | last1 = Hiestand | first1 = Todd C. | last2 = Weins | first2 = W. Jesse | title = Sexting and youth: a multidisciplinary examination of research, theory, and law | url = https://archive.org/details/sextingyouthmult0000unse | publisher = Carolina Academic Press | location = Durham, North Carolina | year = 2014 | isbn = 9781611633863 }} * {{navedi knjigo | last = Lane | first = Frederick S. | title = Cybertraps for the young | url = https://archive.org/details/cybertrapsforyou0000lane | url-access = registration | publisher = NTI Upstream | location = Chicago | year = 2011 | isbn = 9780984053162 }} ;Časopisni članki * {{cite journal | last = Gregory | first = Tim | title = Sexting and the politics of the image: when the invisible becomes visible in a consensus democracy | journal = [[Porn Studies]] | volume = 2 | issue = 4 | pages = 342–355 | doi = 10.1080/23268743.2015.1059773 | date = October 2015 | ref = none }} * {{cite journal | last1 = Lippmann | first1 = Julia R. | last2 = Campbell | first2 = Scott W. | title = Damned if you do, damned if you don't…if you're a girl: Relational and normative contexts of adolescent sexting in the United States | journal = [[Journal of Children and Media]] | year = 2014 | volume = 8 | issue = 4 | pages = 371–386 | doi = 10.1080/17482798.2014.923009 | s2cid = 143705955 | doi-access = free }} - Published online on 6 June 2014 * {{cite journal | last1 = Lounsbury | first1 = Kaitlin | last2 = Mitchell | first2 = Kimberly J. | last3 = Finkelhor | first3 = David | title = The true prevalence of sexting | url = http://scholars.unh.edu/ccrc/64/ | journal = Crimes Against Children Research Center, University of New Hampshire | date = April 2011 }} [http://scholars.unh.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1063&context=ccrc Pdf.] * {{cite journal | last = Nunziato | first = Dawn C. | title = Romeo and Juliet online and in trouble: criminalizing depictions of teen sexuality (c u l8r:g2g 2 jail) | journal = [[Northwestern Journal of Technology and Intellectual Property]] | volume = 10 | issue = 3 | pages = 57–92 | date = Winter 2012 | url = http://scholarlycommons.law.northwestern.edu/njtip/vol10/iss3/1/ | ref = none }} [http://scholarlycommons.law.northwestern.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1158&context=njtip Pdf.] * {{cite journal | last1 = Renfrow | first1 = Daniel G. | last2 = Rollo | first2 = Elisabeth A. | title = Sexting on campus: minimizing perceived risks and neutralizing behaviors | journal = [[Deviant Behavior (journal)|Deviant Behavior]] | volume = 35 | issue = 11 | pages = 903–920 | doi = 10.1080/01639625.2014.897122 | date = November 2014 | s2cid = 144436848 | ref = none }} * {{cite journal | last1 = Schmitz | first1 = Sandra | last2 = Siry | first2 = Lawrence | title = Teenage folly or child abuse? State responses to "sexting" by minors in the U.S. and Germany | journal = [[Policy & Internet]] | volume = 3 | issue = 2 | pages = 25–50 | doi = 10.2202/1944-2866.1127 | date = May 2011 | ref = none }} * {{Cite journal | last1 = Scholes-Balog | first1 = Kirsty | last2 = Francke | first2 = Nicole | last3 = Hemphill | first3 = Sheryl |title = Relationships between sexting, self-esteem, and sensation seeking among Australian young adults | journal = [[Sexualization, Media, and Society]] | volume = 2 | issue = 2 | pages = 237462381562779 | doi = 10.1177/2374623815627790 | date = April–June 2016 | s2cid = 147660322 | ref = none | doi-access = free }} '''Poročila''' * {{navedi splet | last = Lenhart | first = Amanda | title = Teens and sexting: how and why minor teens are sending sexually suggestive nude or nearly nude images via text messaging | url = http://www.pewinternet.org/Reports/2009/Teens-and-Sexting.aspx | website = pewinternet.org | publisher = Pew Internet and American Life Project | date = 15 December 2009 | access-date = 31 December 2009 | archive-date = 24 June 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110624011910/http://www.pewinternet.org/Reports/2009/Teens-and-Sexting.aspx | url-status = dead }} * {{Cite journal | last1 = Walsh | first1 = Wendy A. | last2 = Wolak | first2 = Janis | last3 = Finkelhor | first3 = David | title = Sexting: when are state prosecutors deciding to prosecute? The third national juvenile online victimization study (NJOV‐3) | url = http://scholars.unh.edu/ccrc/43/ | journal = Crimes Against Children Research Center | date = January 2013 }} [http://scholars.unh.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1042&context=ccrc Pdf.] '''Mediji''' * {{navedi novice | last = Caron | first = Christina | title = Teen sexting linked to psychological distress | url = https://abcnews.go.com/Technology/teen-sexting-linked-psychological-distress/story?id=14914700 | work = [[ABC News]] | publisher = [[American Broadcasting Company|ABC]] | date = 10 November 2011 }} * {{navedi novice | last = Celizic | first = Mike | title = Her teen committed suicide over 'sexting' | url = http://www.today.com/parents/her-teen-committed-suicide-over-sexting-2D80555048 | work = [[NBC News]] | publisher = [[NBC]] | date = 6 March 2009 }} * {{navedi splet | last = Reimer | first = Susan | url = http://tdn.com/lifestyles/the-middle-ages-young-people-texting-and-sexting/article_18c274f6-ead0-5eb1-a5f0-9b41e8fef808.html | title = The Middle Ages: Young people, texting and sexting | work = [[The Baltimore Sun]] | publisher = [[Tribune Publishing]] | date = 6 January 2009 }} * {{navedi novice | last = Richmond | first = Riva | title = Gadgetwise (blog): sexting may place teens at legal risk | url = http://gadgetwise.blogs.nytimes.com/2009/03/26/sexting-may-place-teens-at-legal-risk/ | work = [[The New York Times]] | date = 26 March 2009 }} * {{navedi novice | last = Stone | first = Gigi | title = 'Sexting' teens can go too far | url = https://abcnews.go.com/Technology/WorldNews/story?id=6456834&page=1 | work = [[ABC News]] | publisher = [[American Broadcasting Company|ABC]] | date = 13 March 2009 }} * {{navedi novice | last = Rommelmann | first = Nancy | url = http://reason.com/archives/2009/06/04/anatomy-of-a-child-pornographe | title = Anatomy of a child pornographer: 'What happens when adults catch teenagers "sexting" photos of each other? The death of common sense.' | work = [[Reason (magazine)|Reason]] | publisher = [[Reason Foundation]] | date = 4 June 2009 | access-date = 9 August 2016 }} ==Zunanje povezave== {{Wiktionary|sexting|nelfie}} {{commons category}} * Bowker, Art, M.A., and Michael Sullivan, J.D.. "[https://web.archive.org/web/20111117075938/http://www.fbi.gov/stats-services/publications/law-enforcement-bulletin/july-2010/sexting/ Sexting Risky Actions and Overreactions]." ([https://web.archive.org/web/20111117075938/http://www.fbi.gov/stats-services/publications/law-enforcement-bulletin/july-2010/sexting/ Archive]) [[Federal Bureau of Investigation]]. July 2010. * [http://phys.org/news/2013-04-shameful-sexting.html "Nothing shameful about sexting?" findings of a new report, "Young People and Sexting in Australia: ethics, representation and the law"] * 2014 [[Fresh Air]] [https://www.npr.org/blogs/alltechconsidered/2014/10/15/356393531/why-kids-sext-describes-nude-photos-as-social-currency-among-teens piece] (audio here [http://podcastdownload.npr.org/anon.npr-podcasts/podcast/13/356525472/npr_356525472.mp3]) and [[The Atlantic|Atlantic]] [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2014/11/why-kids-sext/380798/?single_page=true article] on sexting in [[Louisa County, Virginia]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sekstanje| ]] [[Kategorija:Pornografija]] [[Kategorija:Spolnost in pravo]] [[Kategorija:Spolno nadlegovanje]] [[Kategorija:Tekstanje]] [[Kategorija:Novotvorjenke]] [[Kategorija:Kultura prenosnega telefona]] 2kloidqngds4k0ddsmfjva7x4wi58yn 6732422 6732421 2026-08-07T19:07:15Z Erardo Galbi 166658 6732422 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Pošiljanje spolno eksplicitnih besedilnih sporočil in fotografij}} '''Sékstanje''' je pošiljanje, prejemanje ali posredovanje spolno eksplicitnih besedilnih sporočil, fotografij ali videoposnetkov, predvsem med [[Prenosni telefon|prenosnimi telefoni]]. Lahko vključuje tudi uporabo računalnika ali katere koli digitalne naprave.<ref>{{Cite journal|last=Salter|first=Michael|year=2013|title=Beyond Criminalisation and Responsibilitisim Sexting, Gender and Young People|journal=Sydney Law School|volume=24|pages=310–315}}</ref> Izraz je bil prvič populariziran na začetku 21. stoletja in je besedna zveza sestavljena iz besed [[Seks|''seks'']] in [[Tekstanje|''tekstanje'']], pri čemer je slednje mišljeno v širšem pomenu kot pošiljanje besedilnih sporočil, po možnosti s slikami.<ref>{{navedi novice | last = Redmond | first = Teresa |url = http://www.northjersey.com/news/education/84932002_Parents__students_get__the_4-1-1_on_sexting_.html|title = Ringwood community addresses sexting|access-date = 30 May 2010 |date = 22 February 2010 |work =NorthJersey.com |publisher = North Jersey Media Group }}</ref> Sekstanje ni osamljen pojav, temveč ena od številnih različnih vrst spolne interakcije v digitalnem okolju, ki je povezana s spolnim vzburjenjem.<ref>{{Cite journal |last1=Döring |first1=Nicola |last2=Krämer |first2=Nicole |last3=Mikhailova |first3=Veronika |last4=Brand |first4=Matthias |last5=Krüger |first5=Tillmann H. C. |last6=Vowe |first6=Gerhard |date=2021 |title=Sexual interaction in digital contexts and its implications for sexual health: A conceptual analysis |journal=[[Frontiers in Psychology]] |volume=12 |page=769732 |doi=10.3389/fpsyg.2021.769732 |issn=1664-1078 |pmc=8669394 |pmid=34916999|doi-access=free }}</ref> ==Ozadje== Angleški zraz ''sexting'' (sekstanje) je bil prvič objavljen leta 2005 v članku v avstralski reviji ''[[Sunday Telegraph Magazine]]''.<ref name="SunTele">{{navedi novice|last=Roberts|first=Yvonne|title=The one and only|date=31 July 2005 <!--|access-date=14 January 2009-->|page=22|work=[[The Sunday Telegraph (Sydney)|Sunday Telegraph Magazine]]|publisher=[[News Corp Australia]]|location=Sydney, Australia|quote=Following a string of extramarital affairs and several lurid "sexting" episodes, Warne has found himself home alone, with Simone Warne taking their three children and flying the conjugal coop.}}</ref> Avgusta 2012 je bila beseda ''sexting'' prvič uvrščena v slovar [[Merriam-Webster's Collegiate Dictionary|''Merriam-Webster's Collegiate Dictionary'']].<ref>{{navedi novice|last=Italie|first=Leanne|title=F-bomb makes it into mainstream dictionary|url=http://www.washingtontimes.com/news/2012/aug/13/f-bomb-makes-it-mainstream-dictionary/|work=The Washington Times|access-date=15 August 2012}}</ref> [[Raziskovalni center Pew]] je naročil študijo o sekstanju, ki to prakso deli na tri vrste:<ref name="Lenhart 2009">{{cite report|url=http://www.pewinternet.org/2009/12/15/teens-and-sexting/|title=Teens and sexting|last=Lenhart|first=Amanda|date=15 December 2009|publisher=[[Pew Research Center|Pew Internet & American Life Project]]}}</ref> # Izmenjava slik izključno med dvema romantičnima partnerjema. # Izmenjave med partnerjema, ki se delijo z drugimi zunaj razmerja. # Izmenjave med osebami, ki še niso v razmerju, vendar vsaj ena oseba upa, da bo. Sekstanje je postalo pogostejše zaradi večjega števila prenosnih telefonov s fotoaparatom in [[Pametni telefon|pametnih telefonov]] z dostopom do [[Internet|interneta]], ki se lahko uporabljajo za pošiljanje eksplicitnih fotografij in sporočil.<ref name="Lenhart 2009"/> Čeprav se s sekstanjem ukvarjajo ljudje vseh starosti,<ref>{{cite journal|last1=McDaniel|first1=Brandon T.|last2=Drouin|first2=Michelle|author-link2=Michelle Drouin|date=November 2015|title=Sexting among married couples: who is doing it, and are they more satisfied?|journal=Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking|volume=18|issue=11|pages=628–634|doi=10.1089/cyber.2015.0334|pmc=4642829|pmid=26484980|ref=none}}</ref> mediji večinoma poročajo o negativnih vidikih uporabe pri mladostnikih. Najstniki za pošiljanje sporočil spolne narave<ref name="Drouin 2013">{{cite journal|last1=Drouin|first1=Michelle|last2=Vogel|first2=Kimberly N.|last3=Surbey|first3=Alisen|last4=Stills|first4=Julie R.|date=September 2013|title=Let's talk about sexting, baby: computer-mediated sexual behaviors among young adults|journal=Computers in Human Behavior|volume=29|issue=5|pages=A25–A30|doi=10.1016/j.chb.2012.12.030|author-link1=Michelle Drouin}}</ref> veliko pogosteje kot kateri koli drug nov medij uporabljajo besedilna sporočila, pri čemer je pri najstnikih, ki imajo neomejene pakete za pošiljanje besedilnih sporočil, večja verjetnost, da bodo prejemali spolno eksplicitna sporočila.<ref name="Lenhart 2009" /><ref>{{Navedi splet |url=http://www.pewinternet.org/~/media//Files/Reports/2009/PIP_Teens_and_Sexting.pdf |title=Teens and Sexting |accessdate=2023-02-05 |archive-date=2013-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131126021832/http://www.pewinternet.org/~/media/Files/Reports/2009/PIP_Teens_and_Sexting.pdf |url-status=dead }}</ref> Ker je seksting relativno nova praksa, [[Etika|etiko]] še vedno vzpostavljajo tako tisti, ki se z njim ukvarjajo, kot tisti, ki na podlagi tega koncepta oblikujejo zakonodajo. To, ali je seksting pozitivna ali negativna izkušnja, je običajno odvisno od tega, ali je bilo za izmenjavo slik dano soglasje ali ne. Kljub temu avstralska zakonodaja trenutno meni, da osebe, mlajše od 18 let, ne morejo dati soglasja za sekstanje, tudi če izpolnjujejo zakonsko določeno starost za spolno privolitev.<ref name="Beyond Megan">{{cite journal|first1=Kath |last1=Albury |first2=Kate |last2=Crawford | title = Sexting, consent and young people's ethics: beyond ''Megan's Story'' | journal = [[Continuum: Journal of Media & Cultural Studies]] | volume = 26 | issue = 3 | pages = 463–473 | doi = 10.1080/10304312.2012.665840 | date = June 2012 |s2cid=145401204 }}</ref> V nasprotju s splošnim napačnim prepričanjem je pri preprečevanju zlorab med mladostniki privolitev pomembnejša od popolne prepovedi pošiljanja spolnih sporočil.<ref>The Economist, March 28th 2020, page 26.</ref> === Aplikacije družabnih medijev === Sekstanje dodatno spodbujajo številne aplikacije za neposredno sporočanje, ki so na voljo na pametnih telefonih. Razlika med uporabo teh aplikacij in običajnim pošiljanjem besedil je v tem, da se vsebina prenaša prek interneta ali podatkovnega načrta, kar omogoča sodelovanje vsem, ki imajo dostop do interneta. [[Snapchat]] je privlačen za najstnike, ker uporabnikom omogoča pošiljanje fotografij za največ deset sekund, preden se fotografije same uničijo. Tisti, ki pošiljajo fotografije prek Snapchata, verjamejo, da bodo izginile brez posledic, zato se pri pošiljanju počutijo bolj varne. Bilo je več primerov, ko so najstniki prek teh aplikacij poslali fotografije, pričakujoč, da bodo izginile ali da jih bo videl samo prejemnik, vendar so bile shranjene in razširjene, kar je imelo družbene in pravne posledice. Čeprav uporabniki verjamejo, da bodo njihove fotografije na primer na Snapchatu izginile v nekaj sekundah, jih je enostavno shraniti prek druge tehnologije za zajemanje fotografij, aplikacij tretjih oseb ali preprostih [[Posnetek zaslona|posnetkov zaslona]]. Te aplikacije ne prevzemajo odgovornosti za shranjena eksplicitna sporočila ali fotografije. Politika zasebnosti Snapchata glede seksa se je razvila tako, da vključuje pošiljanje vsebine prek novih aplikacij za pametne telefone zaradi njihovih privlačnih lastnosti, kot so anonimnost ali začasni elementi. Te aplikacije prinašajo enaka tveganja in posledice, ki so vedno obstajale. ====Snapchat==== Študija iz leta 2009 je pokazala, da je 4 % najstnikov, starih od 14 do 17 let, trdilo, da so pošiljali svoje spolno eksplicitne fotografije. Petnajst odstotkov teh najstnikov je tudi trdilo, da so prejeli spolno eksplicitne fotografije. To kaže na vprašanje soglasja, saj ljudje prejemajo fotografije, ne da bi jih prosili zanje. Pri Snapchatu je to še bolj učinkovito, saj oseba, ki prejema snapchat, ne ve za vsebino, dokler ga ne odpre,<ref>{{navedi splet|last1=Lenhard|first1=Amanda|title=Teens and Sexting How and why minor teens are sending sexually suggestive nude or nearly nude images via text messaging.|url=http://www.ncdsv.org/images/pewinternet_teensandsexting_12-2009.pdf|website=pewinternet.org|accessdate=2023-02-05|archive-date=2016-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20161019224932/http://ncdsv.org/images/PewInternet_TeensAndSexting_12-2009.pdf|url-status=dead}}</ref> sporočila pa se po določenem času samodejno izbrišejo. Čeprav je sekstanje prek Snapchata priljubljeno, je med uporabniki bolj razširjeno »šaljivo sekstanje«. Pošiljanje spolnih slik kot šale predstavlja približno četrtino udeležencev.<ref>{{cite journal | last1 = Utz | first1 = S. | last2 = Muscanell | first2 = N. | last3 = Khalid | first3 = C. | year = 2015 | title = Snapchat Elicits More Jealousy than Facebook: A Comparison of Snapchat and Facebook Use | url = https://semanticscholar.org/paper/9c8e72107e79265f623c37672bd1f3ca6951a6e4| journal = Cyberpsychology, Behavior & Social Networking | volume = 18 | issue = 3| pages = 141–146 | doi = 10.1089/cyber.2014.0479 | pmid = 25667961 | s2cid = 206158389 }}</ref> ===Razmerja=== Sekstanje je razširjena in normalizirana praksa med mladimi v številnih zahodnih liberalnih demokracijah.<ref name="yeungth,etal.">{{cite journal | last1 = Yeung | first1 = Timothy H. | last2 = Horyniak | first2 = Danielle R. | last3 = Vella | first3 = Alyce M. | last4 = Hellard | first4 = Margaret E. | last5 = Lim | first5 = Megan S.C. | title = Prevalence, correlates and attitudes towards sexting among young people in Melbourne, Australia | journal = Sexual Health | volume = 11 | issue = 4 | pages = 332–339 | doi = 10.1071/SH14032 | pmid = 25087581 | date = September 2014 }}</ref> Številni pari se ukvarjajo s sekstanjem. V študiji iz leta 2011 je 54 % vzorca svojim partnerjem vsaj enkrat poslalo eksplicitne slike ali videoposnetke, tretjina vzorca pa se je s tem ukvarjala občasno.<ref name="Drouin 2011">{{cite journal | last1 = Drouin | first1 = Michelle | last2 = Landgraff | first2 = Carly | author-link1 = Michelle Drouin | title = Texting, sexting, and attachment in college students' romantic relationships | journal = Computers in Human Behavior | volume = 28 | issue = 2 | pages = 444–449 | doi = 10.1016/j.chb.2011.10.015 | date = March 2012 }}</ref> Na območjih, kjer spolne vloge tradicionalno pričakujejo, da spolne stike sprožijo moški, ženske uporabljajo sekstanje, da moškim partnerjem ponudijo gole slike, kar jim omogoča večjo svobodo pri sprožanju spolnih odnosov.<ref name="visuality.org">{{cite journal | last = Hasinoff | first = Amy Adele | title = Sexting as media production: rethinking social media and sexuality | journal = New Media & Society | volume = 15 | issue = 4 | pages = 449–465 | doi = 10.1177/1461444812459171 | date = June 2013 | s2cid = 5361448 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.visuality.org/genderedcyborgs/wmst320_readings/sexting_mediaproduction.pdf |title=Archived copy |access-date=2014-12-14 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150722213003/http://www.visuality.org/genderedcyborgs/wmst320_readings/sexting_mediaproduction.pdf |archive-date=22 July 2015 |df=dmy-all }}</ref> Množični mediji ne spodbujajo mladostnikov ali mladoletnikov k sekstanju zaradi zakonov o otroški pornografiji, ki bi jih lahko kršili.<ref name="visuality.org"/> Vendar je bilo v nedavni študiji ugotovljeno, da je pri mladih ženskah v primerjavi z mladimi moškimi precej večja verjetnost, da jih bo partner prisilil v pošiljanje golih fotografij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.brook.org.uk/press-releases/digital-romance|title=Brook {{!}} Press releases {{!}} Digital Romance|website=www.brook.org.uk|language=en|access-date=2018-10-09}}</ref> Leta 2013 je bilo ugotovljeno, da se sekstanje pogosto uporablja za izboljšanje odnosa in spolnega zadovoljstva v romantični zvezi. Sekstanje je tako mogoče obravnavati kot »vedenje, ki je povezano s spolnostjo in posledično stopnjo zadovoljstva v odnosu, ki ga doživljata oba partnerja«. Albury in Crawford sta na podlagi intervjujev, ki sta jih opravila, ugotovila, da se seksting pogosto uporablja v pozitivnem smislu. Po mnenju Alburyja in Crawforda seksting ni le dejavnost, ki se pojavlja v okviru ljubimkanja ali spolnega odnosa, temveč tudi med prijatelji, kot šala ali v trenutku zbliževanja«.<ref name="Parker 2013 1–12">{{cite journal | last1 = Parker | first1 = Trent | last2 = Blackburn | first2 = Kristyn M. | last3 = Perry | first3 = Martha S. | last4 = Hawks | first4 = Jillian M. | title = Sexting as an intervention: relationship satisfaction and motivation considerations | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-family-therapy_jan-feb-2013_41_1/page/1 | journal = The American Journal of Family Therapy | volume = 41 | issue = 1 | pages = 1–12 | doi = 10.1080/01926187.2011.635134 | date = January 2013 | s2cid = 145445441 }}</ref> Poročali so, da je imel [[hedonizem]] pomembno vlogo pri motivaciji za sekstanje, dolžina razmerja pa je bila negativno povezana z vedenjem, povezanim s sekstanjem. Študija je imela majhen vzorec, zato je treba opraviti več raziskav o sekstanju in motivaciji, vendar je jasno, da je sekstanje pojav, ki ni omejen le na nevezane posameznike, ki iščejo zabavo; uporabljajo ga tisti, ki so v intimnih razmerjih, da bi povečali občutek intimnosti in bližine svojega partnerja.<ref name="Parker 2013 1–12"/> Za najstnike je sekstanje lahko tudi uvod (ali nadomestek) v spolno aktivnost, poskusna faza za tiste, ki še niso spolno aktivni, in za tiste, ki upajo, da bodo z nekom začeli razmerje.<ref name="Lenhart 2009"/> V študiji, ki so jo leta 2013 izvedli Drouin in drugi, je bilo ugotovljeno, da je sekstanje povezano tudi s stili navezanosti, saj se tisti, ki se izogibajo navezanosti, pogosteje odločajo za sekstanje (prav tako kot se ti posamezniki pogosteje odločajo za priložnostni seks). Tako lahko sekstanje namesto da bi povečalo intimnost v teh vrstah odnosov, deluje kot varovalo za fizično intimnost.<ref name="Drouin 2011"/> ===Študije=== V nekaterih študijah so ocenjevali sekstanje poročenih parov ali mladih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi,<ref>{{cite journal|last1=Bauermeister|first1=Jose A.|last2=Yeagley|first2=Emily|last3=Meanley|first3=Steven|last4=Pingel|first4=Emily S.|date=May 2014|title=Sexting among young men who have sex with men: results from a national survey|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=54|issue=5|pages=606–611|doi=10.1016/j.jadohealth.2013.10.013|pmc=3999214|pmid=24361235}}</ref> vendar je večina pozornosti namenjena heteroseksualnim mladostnikom. Spletna raziskava iz leta 2015, opravljena na reprezentativnem kvotnem vzorcu N=1.500 odraslih v Nemčiji (starih od 18 do 85 let; 48 % žensk in 52 % moških), je pokazala, da je 41 % anketirancev vsaj enkrat v življenju poslalo »sekst«.<ref>{{Cite journal|last1=Döring|first1=Nicola|last2=Mohseni|first2=Rohangis|date=2018|title=Are Online Sexual Activities and Sexting Good for Adults' Sexual Well-Being? Results from a National Online Survey|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/19317611.2018.1491921|journal=[[International Journal of Sexual Health]]|volume=30|issue=3|pages=250–263|doi=10.1080/19317611.2018.1491921|s2cid=149940163}}</ref> Najpogostejše je bilo pošiljanje erotičnih sporočil, sledilo je pošiljanje erotičnih fotografij in videoposnetkov samega sebe. Statistično značilno večjo udeležbo pri sekstanju so pokazale osebe moškega spola, mlajše starosti, neporočenega zakonskega stanu in neheteroseksualne identitete. Anketiranci so poročali o bistveno več pozitivnih kot negativnih učinkih svojih dejavnosti sekstanja. Nekatere študije mladostnikov so pokazale, da je pošiljanje spolnih sporočil povezano s tveganim spolnim vedenjem,<ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Paul|first2=Jonathan A.|last3=van den Berg|first3=Patricia|last4=Le|first4=Vi Donna|last5=McElhany|first5=Amy|last6=Temple|first6=Brian W.|date=September 2012|title=Teen sexting and its association with sexual behaviors|url=https://archive.org/details/sim_jama-pediatrics_2012-09_166_9/page/n45|journal=[[JAMA Pediatrics|Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine]]|volume=166|issue=9|pages=828–833|doi=10.1001/archpediatrics.2012.835|pmc=3626288|pmid=22751805}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Houck|first1=Christopher D.|last2=Barker|first2=David|last3=Rizzo|first3=Christie|last4=Hancock|first4=Evan|last5=Norton|first5=Alicia|last6=Brown|first6=Larry K.|date=February 2014|title=Sexting and sexual behavior in at-risk adolescents|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=133|issue=2|pages=e276–e282|doi=10.1542/peds.2013-1157|pmc=3904272|pmid=24394678}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Le|first2=Vi Donna|last3=van den Berg|first3=Patricia|last4=Ling|first4=Yan|last5=Paul|first5=Jonathan A.|last6=Temple|first6=Brian W.|date=January 2014|title=Brief report: teen sexting and psychosocial health|journal=[[Journal of Adolescence]]|volume=37|issue=1|pages=33–36|doi=10.1016/j.adolescence.2013.10.008|pmc=3896072|pmid=24331302}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Benotsch|first1=Eric G.|last2=Snipes|first2=Daniel J.|last3=Martin|first3=Aaron M.|last4=Bull|first4=Sheana S.|date=March 2013|title=Sexting, substance use, and sexual risk behavior in young adults|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=52|issue=3|pages=307–313|doi=10.1016/j.jadohealth.2012.06.011|pmc=3580005|pmid=23299017}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Rice|first1=Eric|last2=Rhoades|first2=Harmony|last3=Winetrobe|first3=Hailey|last4=Sanchez|first4=Monica|last5=Montoya|first5=Jorge|last6=Plant|first6=Aaron|last7=Kordic|first7=Timothy|date=October 2012|title=Sexually explicit cell phone messaging associated with sexual risk among adolescents|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=130|issue=4|pages=667–673|doi=10.1542/peds.2012-0021|pmc=3457617|pmid=22987882}}</ref> medtem ko druge študije niso odkrile nobene povezave.<ref name="yeungth,etal." /><ref>{{cite journal|last1=Gordon-Messer|first1=Deborah|last2=Bauermeister|first2=Jose Arturo|last3=Grodzinski|first3=Alison|last4=Zimmerman|first4=Marc|date=March 2013|title=Sexting among young adults|journal=[[Journal of Adolescent Health]]|volume=52|issue=3|pages=301–306|doi=10.1016/j.jadohealth.2012.05.013|pmc=3580013|pmid=23299018}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Temple|first1=Jeff R.|last2=Choi|first2=HyeJeong|date=November 2014|title=Longitudinal association between teen sexting and sexual behavior|journal=[[Pediatrics (journal)|Pediatrics]]|volume=134|issue=5|pages=e1287–e1292|doi=10.1542/peds.2014-1974|pmc=4210802|pmid=25287459}}</ref> Čeprav je bil poudarek predvsem na heteroseksualnih najstnikih, nedavna študija dokazuje, da je število oseb, ki pošiljajo spolne podobe sebe, različno.<ref>Lee, M., Crofts, T., McGovern, A., & Milivojevic, S. (2015). Sexting among young people: Perceptions and practices. Trends & Issues In Crime & Criminal Justice, (508), 1-9.</ref> V raziskavi, ki jo je leta 2008 izvedla ''Nacionalna kampanja za preprečevanje najstniške in nenačrtovane nosečnosti'' in v kateri je sodelovalo 1.280 najstnikov in mladih odraslih obeh spolov, je 20 % najstnikov (13-20 let) in 33 % mladih odraslih (20-26 let) poslalo svoje gole ali napol gole fotografije v elektronski obliki. Poleg tega je 39 % najstnikov in 59 % mladih odraslih poslalo spolno eksplicitna besedilna sporočila.<ref name="TNCPTP_survey">{{navedi splet|title=Sex and tech|archive-url=https://web.archive.org/web/20100621211719/http://www.thenationalcampaign.org/sextech/PDF/SexTech_Summary.pdf|archive-date=21 June 2010|url=http://www.thenationalcampaign.org/sextech/PDF/SexTech_Summary.pdf|publisher=The National Campaign to Prevent Teen and Unplanned Pregnancy|date=10 December 2008|access-date=20 October 2009}}</ref> Sekstanje je med najstniki postalo priljubljeno okoli leta 2009, zlasti med srednješolci v ZDA, kjer je 20 % srednješolcev navedlo, da so se ukvarjali s pošiljanjem ali prejemanjem seksualnih vsebin.<ref>{{navedi novice |title="Sexting" Shockingly Common Among Teens |url=https://www.cbsnews.com/news/sexting-shockingly-common-among-teens/ |work=www.cbsnews.com |date=Jan 15, 2009}}</ref> Zelo citirana študija iz leta 2011 je pokazala, da je bila prej poročana razširjenost pretiravana. Raziskovalci z [[Univerza v New Hampshiru|Univerze v New Hampshiru]] so anketirali 1.560 otrok in skrbnikov ter poročali, da je v preteklem letu le 2,5 % anketirancev poslalo, prejelo ali ustvarilo spolne slike, ki so se širile prek mobilnih telefonov.<ref>{{navedi novice|last=Namuo|first=Clynton|title=UNH study finds 'sexting' not so prevalent|url=http://www.unionleader.com/article/20111205/NEWS04/712059957|work=[[New Hampshire Union Leader|Union Leader]]|location=New Hampshire|publisher=Joseph W. McQuaid|access-date=10 July 2012|archive-date=5 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120105200438/http://www.unionleader.com/article/20111205/NEWS04/712059957|url-status=dead}}</ref> Raziskovalci so ugotovili, da se je ta številka povečala na 9,6 %, ko so razširili opredelitev s slik, ki se kaznujejo kot otroška pornografija, na vse sugestivne slike, ne nujno tiste z golimi osebami, kar morda pojasnjuje pretiravanje v prejšnjih študijah.<ref name="WP2011">{{navedi novice |last=D'Arcy|first=Janice |title=Kids sexting less common than thought, study says |url=https://www.washingtonpost.com/blogs/on-parenting/post/kids-sexting-less-common-than-thought-study-says/2011/11/30/gIQAzBPxLO_blog.html |newspaper=[[The Washington Post]] | publisher =[[Nash Holdings]] [[LLC]] |date=5 December 2011 |access-date=21 December 2011}}</ref> Kljub temu je študija iz leta 2012, ki jo je izvedel Oddelek za psihologijo [[Univerza v Utahu|Univerze v Utahu]],<ref name="Strassberg 2012">{{cite journal | last1 = Strassberg | first1 = Donald | last2 = McKinnon | first2 =Ryan K. | title = Sexting by high school students: an exploratory and descriptive study | journal = [[Archives of Sexual Behavior]] | volume = 42 | issue = 1 | pages = 15–21 | doi = 10.1007/s10508-012-9969-8 | pmid = 22674035 | date = January 2013 | s2cid = 7998778 }}</ref><ref>[https://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120613132939.htm Abridged text.]</ref> pritegnila široko medijsko pozornost po vsem svetu, saj je postavila pod vprašaj ugotovitve raziskovalcev Univerze v New Hampshiru. V študiji Univerze v Utahu so raziskovalci Donald S. Strassberg, Ryan Kelly McKinnon, Michael A. Sustaíta in Jordan Rullo anketirali 606 najstnikov v starosti od 14 do 18 let in ugotovili, da je skoraj 20 % dijakov navedlo, da so prek mobilnega telefona poslali spolno eksplicitno sliko sebe, skoraj dvakrat toliko pa jih je navedlo, da so prejeli spolno eksplicitno sliko. Med tistimi, ki so prejeli takšno sliko, je več kot 25 % navedlo, da so jo posredovali naprej drugim. Poleg tega je več kot tretjina tistih, ki so poslali spolno eksplicitno sliko, to storila kljub prepričanju, da bi lahko imelo resne pravne in druge posledice, če bi jih pri tem ujeli. Učenci, ki so sliko poslali prek mobilnega telefona, so bili bolj kot drugi naklonjeni temu, da je takšno ravnanje sprejemljivo. Strassberg, McKinnon in drugi ugotavljajo: »Novinarska vrednost [študije Univerze v New Hampshiru] izhaja iz dejstva, da je [njihova] številka [2,5 %] precej nižja (za faktor 5 ali več) od stopenj razširjenosti, poročanih v prejšnjih raziskavah. Čeprav je podatek 2,5 % tehnično točen, je v resnici precej zavajajoč. Kot je razvidno iz tabele 1 njihove publikacije, so Mitchell in sod. ugotovili, da je med četrtino njihovega vzorca, staro od 10 do 12 let, [manj kot] 0,6 % »nastopilo v, ustvarilo ali prejelo golo ali skoraj golo sliko«, medtem ko je med tistimi, starimi od 15 do 17 let, 15 % udeležencev poročalo, da so to storili. Kljub temu, da so o tem mediji obširno poročali, splošna številka o razširjenosti v višini 2,5 % prikriva dramatičen vpliv starosti, ki kaže, da več kot eden od osmih mladoletnikov v srednjih najstniških letih priznava, da je pošiljal spolne vsebine. Strassberg, McKinnon in drugi zaključujejo: »Ti rezultati govorijo v prid izobraževalnim prizadevanjem, kot so sestanki o varnosti pri uporabi mobilnih telefonov, dnevi ozaveščanja, vključitev v učni načrt in usposabljanje učiteljev, ki so namenjeni ozaveščanju o potencialnih posledicah sekstanja med mladimi.«<ref name="Strassberg 2012" /><ref>{{navedi splet|last=Maffly|first=Brian|title='Sexting' prevalent among high-schoolers, study finds|url=http://www.sltrib.com/sltrib/news/54324965-78/explicit-messages-nearly-onlinetoday.html.csp|work=[[Salt Lake Tribune]]|publisher=[[MediaNews Group]]|access-date=5 July 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Collins|first=Lois|title=As many as 20% of teens have 'sexted', according to new study|url=https://www.deseret.com/2012/6/16/20419035/as-many-as-20-of-teens-have-sexted-according-to-new-study|work=[[Deseret News]]|publisher=[[Deseret News Publishing Company]]|access-date=2020-09-23|date=2012-06-16}}</ref> Po navedbah iz članka profesorice Diane Kholos Wysocki se sicer tako moški kot ženske ukvarjajo s sekstanjem, vendar »ženske to počnejo pogosteje kot moški«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2011/07/17/fashion/women-are-more-likely-to-sext-than-men-study-says-studied.html|title=Women Are More Likely to 'Sext' Than Men, Study Says: Studied|last=Paul|first=Pamela|date=15 July 2011|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=7 October 2016}}</ref> Čeprav članek trdi, da ženske to počnejo pogosteje kot moški, pa ne trdi, da so ženske edine, ki prejemajo te slike. V eni od raziskav je imela skoraj polovica anketiranih odraslih na svojih mobilnih napravah spolne fotografije ali sporočila. Mnoge od teh intimnih slik in sporočil se dejansko pošiljajo popolnim neznancem. V članku v reviji ''[[Scientific American]]'' pa je navedeno, da so pravzaprav moški bolj nagnjeni k začetku kakršne koli oblike intimne komunikacije, kot je pošiljanje golih fotografij ali sugestivnih sporočil. Razlog za to je, da se zdi, da so moški bolj odprti glede svojega spolnega nagona, kar spodbuja vzpostavljanje spolnega stika. Prav tako je v tem članku navedeno: »Starostna skupina, ki se najbolj navdušuje za sekstanje, so mladi od 18. do 24. leta«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.scientificamerican.com/article/sext-much-if-so-youre-not-alone/|title=Sext much? If so, you're not alone|newspaper=Scientific American|access-date=7 October 2016}}</ref> To je obdobje, ko so mladi odrasli v razcvetu svoje spolnosti in iščejo partnerje, hkrati pa raziskujejo svoja telesa in spolnost. Amy Adele Hasinoff je objavila članek, v katerem poskuša odpraviti stigmo, da je seksatanje zgolj izkoriščanje spolnih zadev. Ženske so seksualizirane vsakič, ko objavijo ali delijo kakršnokoli obliko intimnih medijev. Moški pa ne. Kar zadeva sekstanje, obstaja velika razlika med spolnim izkoriščanjem in sporazumno odločitvijo, da nekdo izrazi svojo spolnost in deli sliko lastnega telesa z nekom, ki jo želi videti. Hasinoff poudarja, da »mnogi strokovnjaki za digitalne medije poudarjajo, da splet mladim omogoča raziskovanje lastne identitete ter razvoj socialnih in komunikacijskih veščin« (Boyd, 2008; Tynes, 2007),<ref>{{Cite journal|last=Hasinoff|first=Amy Adele|date=1 June 2013|title=Sexting as media production: Rethinking social media and sexuality|journal=New Media & Society|language=en|volume=15|issue=4|pages=449–465|doi=10.1177/1461444812459171|s2cid=5361448|issn=1461-4448}}</ref> in predlaga, da bi sekstanje po sporazumu za nekatere ljudi lahko imel podobno vlogo. Od začetka 21. stoletja se obseg akademske literature o sekstanju hitro povečuje. Na voljo je več pregledov raziskav, ki povzemajo trenutno stanje raziskav. Takšni pregledi raziskav se pogosto osredotočajo na razširjenost sekstanja v različnih populacijah, na starost in spol oseb, ki se ukvarjajo s sekstanjem, na motivacije za sektanje ter na pozitivne in negativne posledice sekstanja.<ref>{{Cite journal |last1=Doyle |first1=Caoimhe |last2=Douglas |first2=Ellen |last3=O'Reilly |first3=Gary |date=2021 |title=The outcomes of sexting for children and adolescents: A systematic review of the literature |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140197121001111 |journal=[[Journal of Adolescence]] |language=en |volume=92 |pages=86–113 |doi=10.1016/j.adolescence.2021.08.009 |pmid=34454257 |issn=0140-1971}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Madigan |first1=Sheri |last2=Ly |first2=Anh |last3=Rash |first3=Christina L. |last4=Van Ouytsel |first4=Joris |last5=Temple |first5=Jeff R. |date=2018 |title=Prevalence of multiple forms of sexting behavior among youth: A systematic review and meta-analysis |journal=[[JAMA Pediatrics]] |language=en |volume=172 |issue=4 |pages=327–335 |doi=10.1001/jamapediatrics.2017.5314 |issn=2168-6203 |pmc=5875316 |pmid=29482215}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Mori |first1=Camille |last2=Temple |first2=Jeff R. |last3=Browne |first3=Dillon |last4=Madigan |first4=Sheri |date=2019 |title=Association of sexting with sexual behaviors and mental health among adolescents: A systematic review and meta-analysis |url=https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/2735639 |journal=[[JAMA Pediatrics]] |language=en |volume=173 |issue=8 |pages=770–779 |doi=10.1001/jamapediatrics.2019.1658 |issn=2168-6203 |pmc=6580450 |pmid=31206151}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Mori |first1=Camille |last2=Park |first2=Julianna |last3=Temple |first3=Jeff R. |last4=Madigan |first4=Sheri |date=2022 |title=Are youth sexting rates still on the rise? A meta-analytic update |url=https://www.jahonline.org/article/S1054-139X(21)00558-9/abstract |journal=[[Journal of Adolescent Health]] |language=en |volume=70 |issue=4 |pages=531–539 |doi=10.1016/j.jadohealth.2021.10.026 |issn=1054-139X |pmid=34916123|s2cid=245191847 }}</ref> Pomembno je, da vedno več primarnih študij in pregledov raziskav jasno razlikuje med sekstanjem s soglasjem na eni strani in sekstanjem brez soglasja na drugi, vključno z različnimi vrstami tehnološko posredovanega nasilja, kot sta [[spolno izsiljevanje]] (''sextortion'') in t. i. »[[pornomaščevanje]]« (''revenge porn'').<ref>{{Cite journal |last1=Gámez‐Guadix |first1=Manuel |last2=Mateos‐Pérez |first2=Estibaliz |last3=Wachs |first3=Sebastian |last4=Wright |first4=Michelle |last5=Martínez |first5=Jone |last6=Íncera |first6=Daniel |date=2022 |title=Assessing image‐based sexual abuse: Measurement, prevalence, and temporal stability of sextortion and nonconsensual sexting ("revenge porn") among adolescents |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jad.12064 |journal=[[Journal of Adolescence]] |language=en |volume=94 |issue=5 |pages=789–799 |doi=10.1002/jad.12064 |pmid=35719041 |hdl=10486/703383 |s2cid=249868743 |issn=0140-1971|doi-access=free }}</ref> Na voljo so tudi pregledi raziskav, ki povzemajo in ocenjujejo obstoječe ukrepe za preprečevanje negativnih posledic sekstanja in sekstanja brez soglasja.<ref>{{Cite journal |last=Döring |first=Nicola |date=2014 |title=Consensual sexting among adolescents: Risk prevention through abstinence education or safer sexting? |url=https://cyberpsychology.eu/article/view/4303 |journal=Cyberpsychology: Journal of Psychosocial Research on Cyberspace |language=en |volume=8 |issue=1 |doi=10.5817/CP2014-1-9 |issn=1802-7962|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ojeda |first1=Mónica |last2=Del Rey |first2=Rosario |date=2022 |title=Lines of action for sexting prevention and intervention: A systematic review |url=https://doi.org/10.1007/s10508-021-02089-3 |journal=[[Archives of Sexual Behavior]] |language=en |volume=51 |issue=3 |pages=1659–1687 |doi=10.1007/s10508-021-02089-3 |issn=1573-2800 |pmc=8916998 |pmid=34791584}}</ref> ==Glej tudi== {{Portal|Internet|Erotica and pornography}} * [[spletno ustrahovanje]] * [[kiberseks]] ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Nadaljnje branje== '''Knjige''' * {{navedi knjigo | last = Hasinoff | first = Amy Adele | title = Sexting panic: rethinking criminalization, privacy, and consent | url = https://archive.org/details/sextingpanicreth0000hasi | publisher = University of Illinois Press | location = Urbana | year = 2015 | isbn = 9780252080623 }} * {{navedi knjigo | last1 = Hiestand | first1 = Todd C. | last2 = Weins | first2 = W. Jesse | title = Sexting and youth: a multidisciplinary examination of research, theory, and law | url = https://archive.org/details/sextingyouthmult0000unse | publisher = Carolina Academic Press | location = Durham, North Carolina | year = 2014 | isbn = 9781611633863 }} * {{navedi knjigo | last = Lane | first = Frederick S. | title = Cybertraps for the young | url = https://archive.org/details/cybertrapsforyou0000lane | url-access = registration | publisher = NTI Upstream | location = Chicago | year = 2011 | isbn = 9780984053162 }} ;Časopisni članki * {{cite journal | last = Gregory | first = Tim | title = Sexting and the politics of the image: when the invisible becomes visible in a consensus democracy | journal = [[Porn Studies]] | volume = 2 | issue = 4 | pages = 342–355 | doi = 10.1080/23268743.2015.1059773 | date = October 2015 | ref = none }} * {{cite journal | last1 = Lippmann | first1 = Julia R. | last2 = Campbell | first2 = Scott W. | title = Damned if you do, damned if you don't…if you're a girl: Relational and normative contexts of adolescent sexting in the United States | journal = [[Journal of Children and Media]] | year = 2014 | volume = 8 | issue = 4 | pages = 371–386 | doi = 10.1080/17482798.2014.923009 | s2cid = 143705955 | doi-access = free }} - Published online on 6 June 2014 * {{cite journal | last1 = Lounsbury | first1 = Kaitlin | last2 = Mitchell | first2 = Kimberly J. | last3 = Finkelhor | first3 = David | title = The true prevalence of sexting | url = http://scholars.unh.edu/ccrc/64/ | journal = Crimes Against Children Research Center, University of New Hampshire | date = April 2011 }} [http://scholars.unh.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1063&context=ccrc Pdf.] * {{cite journal | last = Nunziato | first = Dawn C. | title = Romeo and Juliet online and in trouble: criminalizing depictions of teen sexuality (c u l8r:g2g 2 jail) | journal = [[Northwestern Journal of Technology and Intellectual Property]] | volume = 10 | issue = 3 | pages = 57–92 | date = Winter 2012 | url = http://scholarlycommons.law.northwestern.edu/njtip/vol10/iss3/1/ | ref = none }} [http://scholarlycommons.law.northwestern.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1158&context=njtip Pdf.] * {{cite journal | last1 = Renfrow | first1 = Daniel G. | last2 = Rollo | first2 = Elisabeth A. | title = Sexting on campus: minimizing perceived risks and neutralizing behaviors | journal = [[Deviant Behavior (journal)|Deviant Behavior]] | volume = 35 | issue = 11 | pages = 903–920 | doi = 10.1080/01639625.2014.897122 | date = November 2014 | s2cid = 144436848 | ref = none }} * {{cite journal | last1 = Schmitz | first1 = Sandra | last2 = Siry | first2 = Lawrence | title = Teenage folly or child abuse? State responses to "sexting" by minors in the U.S. and Germany | journal = [[Policy & Internet]] | volume = 3 | issue = 2 | pages = 25–50 | doi = 10.2202/1944-2866.1127 | date = May 2011 | ref = none }} * {{Cite journal | last1 = Scholes-Balog | first1 = Kirsty | last2 = Francke | first2 = Nicole | last3 = Hemphill | first3 = Sheryl |title = Relationships between sexting, self-esteem, and sensation seeking among Australian young adults | journal = [[Sexualization, Media, and Society]] | volume = 2 | issue = 2 | pages = 237462381562779 | doi = 10.1177/2374623815627790 | date = April–June 2016 | s2cid = 147660322 | ref = none | doi-access = free }} '''Poročila''' * {{navedi splet | last = Lenhart | first = Amanda | title = Teens and sexting: how and why minor teens are sending sexually suggestive nude or nearly nude images via text messaging | url = http://www.pewinternet.org/Reports/2009/Teens-and-Sexting.aspx | website = pewinternet.org | publisher = Pew Internet and American Life Project | date = 15 December 2009 | access-date = 31 December 2009 | archive-date = 24 June 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110624011910/http://www.pewinternet.org/Reports/2009/Teens-and-Sexting.aspx | url-status = dead }} * {{Cite journal | last1 = Walsh | first1 = Wendy A. | last2 = Wolak | first2 = Janis | last3 = Finkelhor | first3 = David | title = Sexting: when are state prosecutors deciding to prosecute? The third national juvenile online victimization study (NJOV‐3) | url = http://scholars.unh.edu/ccrc/43/ | journal = Crimes Against Children Research Center | date = January 2013 }} [http://scholars.unh.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1042&context=ccrc Pdf.] '''Mediji''' * {{navedi novice | last = Caron | first = Christina | title = Teen sexting linked to psychological distress | url = https://abcnews.go.com/Technology/teen-sexting-linked-psychological-distress/story?id=14914700 | work = [[ABC News]] | publisher = [[American Broadcasting Company|ABC]] | date = 10 November 2011 }} * {{navedi novice | last = Celizic | first = Mike | title = Her teen committed suicide over 'sexting' | url = http://www.today.com/parents/her-teen-committed-suicide-over-sexting-2D80555048 | work = [[NBC News]] | publisher = [[NBC]] | date = 6 March 2009 }} * {{navedi splet | last = Reimer | first = Susan | url = http://tdn.com/lifestyles/the-middle-ages-young-people-texting-and-sexting/article_18c274f6-ead0-5eb1-a5f0-9b41e8fef808.html | title = The Middle Ages: Young people, texting and sexting | work = [[The Baltimore Sun]] | publisher = [[Tribune Publishing]] | date = 6 January 2009 }} * {{navedi novice | last = Richmond | first = Riva | title = Gadgetwise (blog): sexting may place teens at legal risk | url = http://gadgetwise.blogs.nytimes.com/2009/03/26/sexting-may-place-teens-at-legal-risk/ | work = [[The New York Times]] | date = 26 March 2009 }} * {{navedi novice | last = Stone | first = Gigi | title = 'Sexting' teens can go too far | url = https://abcnews.go.com/Technology/WorldNews/story?id=6456834&page=1 | work = [[ABC News]] | publisher = [[American Broadcasting Company|ABC]] | date = 13 March 2009 }} * {{navedi novice | last = Rommelmann | first = Nancy | url = http://reason.com/archives/2009/06/04/anatomy-of-a-child-pornographe | title = Anatomy of a child pornographer: 'What happens when adults catch teenagers "sexting" photos of each other? The death of common sense.' | work = [[Reason (magazine)|Reason]] | publisher = [[Reason Foundation]] | date = 4 June 2009 | access-date = 9 August 2016 }} ==Zunanje povezave== {{Wiktionary|sexting|nelfie}} {{commons category}} * Bowker, Art, M.A., and Michael Sullivan, J.D.. "[https://web.archive.org/web/20111117075938/http://www.fbi.gov/stats-services/publications/law-enforcement-bulletin/july-2010/sexting/ Sexting Risky Actions and Overreactions]." ([https://web.archive.org/web/20111117075938/http://www.fbi.gov/stats-services/publications/law-enforcement-bulletin/july-2010/sexting/ Archive]) [[Federal Bureau of Investigation]]. July 2010. * [http://phys.org/news/2013-04-shameful-sexting.html "Nothing shameful about sexting?" findings of a new report, "Young People and Sexting in Australia: ethics, representation and the law"] * 2014 [[Fresh Air]] [https://www.npr.org/blogs/alltechconsidered/2014/10/15/356393531/why-kids-sext-describes-nude-photos-as-social-currency-among-teens piece] (audio here [http://podcastdownload.npr.org/anon.npr-podcasts/podcast/13/356525472/npr_356525472.mp3]) and [[The Atlantic|Atlantic]] [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2014/11/why-kids-sext/380798/?single_page=true article] on sexting in [[Louisa County, Virginia]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sekstanje| ]] [[Kategorija:Pornografija]] [[Kategorija:Spolnost in pravo]] [[Kategorija:Spolno nadlegovanje]] [[Kategorija:Tekstanje]] [[Kategorija:Neologizmi]] ku5mgl56ykayarm6yahoonekcwasft5 0 540305 6732333 5996674 2026-08-07T16:37:29Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Atlanta]] 6732333 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Atlanta]] 1664rcz2fukygft0g7yzw6gnrxjkvoc 0 540409 6732647 6554880 2026-08-08T08:45:55Z ZeWXeilaQ&Q 239115 6732647 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[File:Antonio de Pereda - Allegory of Vanity - Google Art Project.jpg|thumb|333px|''Vanitas'', Antonio de Pereda]] '''''Vanitas''''' ({{IPA-la|Vanitas}}) je zvrst [[umetnost]]i, ki s simboliko prikazuje minljivost življenja, nesmiselnost užitka in gotovost smrti. Slike so vključevale tihožitne podobe minljivih predmetov. [[Žanr]] se je začel v 16. stoletju in nadaljeval v 17. stoletju. Umetnost ''Vanitas'' je vrsta alegorične umetnosti, ki predstavlja višji ideal. == Etimologija == Beseda ''vanitas'' izhaja iz latinščine in pomeni [[nečimrnost]], ničevost, oholost, praznoglavost, praznota, samoljubje. Na nečimrnost se sklicuje [[Sveto pismo]] v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] v Pridigarju {{bibl|Prd 12,8}}, »Nečimrnost čez nečimrnost«, pravi Pridigar, »vse je nečimrnost«. Sporočilo je, da je človeško delovanje začasno, vera pa večna.<ref>{{Navedi splet|title=Vanitas {{!}} Glossary {{!}} National Gallery, London|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/glossary/vanitas|website=www.nationalgallery.org.uk|accessdate=2023-05-08}}</ref> Vanitas je podzvrst [[tihožitje|tihožitij]], ki so jo uporabljali nizozemski slikarji v obdobju [[barok]]a (okoli 1585–1730).<ref>{{Navedi splet|title=Vanitas: Dutch Master Paintings Explained|url=https://www.thecollector.com/vanitas-dutch-master-paintings/|website=TheCollector|date=2020-07-14|accessdate=2023-05-08|language=en}}</ref> Tudo španski slikarji so ustvarili slike ''vanitas'', ki so sovpadale s koncem španske zlate dobe. ''[[Memento mori]]'' je podobna tema, ki v prevodu iz latinščine pomeni »zapomni si, da boš umrl«.<ref>{{Navedi splet|title=The Fascinating Traits of Spanish Vanitas Paintings|url=https://www.thecollector.com/fascinating-traits-of-spanish-vanitas-paintings/|website=TheCollector|date=2023-01-03|accessdate=2023-05-08|language=en}}</ref> == Zgodovina == Skupina slikarjev v [[Leiden|Leidnu]] je začela izdelovati slike ''vanitas'' v začetku 16. stoletja in nadaljevala v 17. stoletju. Umetnost ''Vanitas'' je vrsta alegorične umetnosti, ki predstavlja višji ideal ali vsebuje skrite pomene. So zelo formulatične in uporabljajo literarne in tradicionalne simbole za prenos smrtnosti. Pogosto imajo sporočilo, ki je zakoreninjeno v veri ali krščanski Bibliji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Art and Music in the Early Modern Period: Essays in Honor of Franca Trinchieri Camiz|url=https://books.google.si/books?id=dzUrDwAAQBAJ&dq=Harmen+Steenwijck+Still+Life:+An+Allegory+of+the+Vanities+of+Human&pg=PA292&redir_esc=y#v=onepage&q=Harmen%20Steenwijck%20Still%20Life:%20An%20Allegory%20of%20the%20Vanities%20of%20Human&f=false|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-351-57568-3|language=en|first=KatherineA|last=McIver}}</ref> V 17. stoletju je bil žanr ''vanitas'' priljubljen med nizozemskimi slikarji v 17. stoletju. Slike imajo pogosto simbolične podobe, ki poskušajo prenesti sporočilo, da bomo umrli in da bi morali razmišljati o nesmiselnosti naših zemeljskih prizadevanj. Znane španske vanite se nanašajo na španske vladarje in špansko politiko. Priljubljeno je bilo vključiti lobanje. V 17. stoletju je lobanja simbolizirala minljivo naravo življenja. == Zunaj vizualne umetnosti == *Prvi stavek v ''5 skladbah v ljudskem slogu'' skladatelja [[Robert Schumann|Roberta Schumanna]] za violončelo in klavir, op. 102 ima naslov ''Vanitas vanitatum: Mit Humor''. *''Vanitas vanitatum'' je naslov oratorija italijanskega baročnega skladatelja Giacoma Carissimija (1604/05–1674). *''Vanitas'' je sedmi album britanske ekstremne metal skupine Anaal Nathrakh. *''Vanitas'' je ime lika iz franšize Kingdom Hearts. *''Vanitas'' je ime enega od dveh glavnih likov iz ''Vanitas no Carte'' *''Vanitas'' je moto The Harvard Lampoon == V sodobnem času == *Jana Sterbak, Vanitas: ''Mesna obleka za albino anoreksiko'', umetniško delo, 1987.<ref>{{Navedi splet|title=The Spokesman-Review - Iskanje po arhivu storitve Google News|url=https://news.google.com/newspapers?id=nWBWAAAAIBAJ&dq=vanitas%20flesh%20dress%20for%20an%20albino%20anorectic&pg=1763,2277170|website=news.google.com|accessdate=2023-05-08}}</ref> *Alexander de Cadenet, ''Portreti lobanj'', različne teme, 1996 – danes.<ref>{{Navedi splet|title=Artist Information and Statement {{!}} Alexander de Cadenet|url=http://www.alexanderdecadenet.com/alexander-de-cadenet|website=web.archive.org|date=2014-12-09|accessdate=2023-05-08|archive-date=2014-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20141209181916/http://www.alexanderdecadenet.com/alexander-de-cadenet|url-status=dead}}</ref> *Philippe Pasqua, serija lobanj, kiparstvo, 1990 – danes.<ref> "Divertissements macabres". Les Échos. 14 May 2010. p. 13..</ref> *Anne de Carbuccia, ''One Planet One Future'', različne teme, 2013 – danes.<ref> {{Navedi splet|title=Anne de Carbuccia’s Moments in Time|url=https://wwd.com/feature/anne-de-carbuccias-moments-in-time-10333681/|website=WWD|date=2016-01-28|accessdate=2023-05-08|language=en-US|first=Luisa|last=Zargani}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" caption="Vanitas"> File:Pieter Claesz. - Still Life with a Self-portrait.jpg|''Vanitas Tihožitje z avtoportretom'', Pieter Claesz, 1628 File:Clara Peeters - Presumed self-portrait with a vanitas still life and flowers in a glass vase.jpg|Slika Vanitas, avtoportret c. 1610, najverjetneje Clara Peeters Stoskopff, Grande Vanité.jpg|''Velika nečimrnost'', Sebastian Stoskopff, 1641 File:A Vanitas by Evert Collier.jpg|''Vanitas'', Evert Collier, 1669 File:Vanitas-Still Life, Oosterwijck.jpg|''Vanitas-tihožitje'', Maria van Oosterwijck (1630–1693) File:Abraham Mignon - The Nature as a Symbol of Vanitas - WGA15668.jpg|''Vanitas'', Abraham Mignon Beaux-Arts de Pau - Vanité au buste - Johann de Cordua 1665.jpg|''Vanitas z doprsjem'', Joannes de Cordua (1630–1702) File:Allegory of Charles I of England and Henrietta of France in a Vanitas Still Life.jpg|''Alegorija Karla I. Angleškega in Henriete Francoske v tihožitju Vanitas'', Carstian Luyckx File:Adriaen van Utrecht- Vanitas - Still Life with Bouquet and Skull.JPG|''Vanitasovo tihožitje s šopkom in lobanjo'', Adriaen van Utrecht, 1642 File:Jan Lievens - Still Life with Books.jpg|Nizozemsko tihožitje ''Vanitas s knjigami'', Jan Lievens File:Harmen Steenwijck - Vanitas.JPG|''Tihožitje: Alegorija nečimrnosti človeškega življenja'', Harmen Steenwijck File:Lille Hemessen vanitas.JPG|''Vanitas'', Jan Sanders van Hemessen </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vanitas}} {{Wiktionary}} *[https://web.archive.org/web/20110610235349/http://www.nationalgallery.org.uk/server.php?search_word=vanitas&change=SearchResults&changeNav=1 Vanitas] in the London National Gallery *[http://www.museemaillol.com/ Vanités] An exhibition at Musée Maillol, Paris *[https://www.britannica.com/art/vanitas-art vanitas (art)] – ''Encyclopædia Britannica'' *"[https://artsandculture.google.com/usergallery/oAKis1oFVGZ1KA An Exploration of Vanitas: The 17th Century and the Present]", online exhibit at Google Arts & Culture {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanska umetnost]] [[Kategorija:Zvrsti likovne umetnosti]] pjqf0fzlo2tb4a21o38sk5ayotou7yl 0 545118 6732174 6265456 2026-08-07T12:12:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732174 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestna hiša Oslo | native_name= Oslo rådhus | image = Oslo rådhus (by alexao).jpg | alt = Stavba z osrednjo kupolo in krili s stebri v grškem slogu | caption = | former_names = | alternate_names = | map_type = | map_alt = | map_caption = | building_type = | architectural_style = Funkcionalizem | structural_system = | cost = | location = [[Oslo]], [[Norveška]] | client = | owner = Občina Oslo | current_tenants = Mestni svet Osla | landlord = | coordinates = {{Coord|59|54|42.35|N|10|44|0.90|E|type:landmark_region:NO}} | altitude = | start_date = 1931 | completion_date = 1950 | inauguration_date = 15. maj 1950<ref name="media"/> | demolition_date = | height = 66 m<ref name="media">{{navedi splet |url=https://kasadoo.com/norway/oslo/sights/oslo-city-hall |title=Oslo City Hall – Oslo Radhaus |last=Glavaš |first=Maja |date= |website=kasadoo.com |access-date=2023-01-11 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = Arnstein Arneberg, Magnus Poulsson | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = Structure of the Century<ref>{{navedi splet |url=http://www.aftenposten.no/english/local/article1068893.ece |title=City Hall wins competition |website=Aftenposten.no |access-date=2006-03-08 |archive-date=2006-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060807123846/http://www.aftenposten.no/english/local/article1068893.ece |url-status=dead }}</ref> | references = }} '''Mestna hiša Oslo''' ({{lang-no|Oslo rådhus}}) je občinska stavba v [[Oslo|Oslu]], glavnem mestu [[Norveška|Norveške]]. V njej so mestni svet, mestna uprava in razne druge občinske organizacije. Stavba, kakršna je danes, je bila zgrajena med letoma 1931 in 1950 s prekinitvijo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Zasnovala sta jo arhitekta Arnstein Arneberg in Magnus Poulsson. Stavba stoji v središču mesta, v severnem delu soseske Pipervika, in gleda na [[Oslofjord]]. Mestna hiša v Oslu je zgrajena iz rdeče [[opeka|opeke]] in ima dva stolpa, enega visokega 63 metrov in drugega 66 metrov. Uporabljene opeke so večje od tistih, ki so bile značilne v času gradnje, vendar so približno enake velikosti kot opeke, ki so se uporabljale v srednjem veku. Opeke, ki merijo približno 27,5 × 13 × 8,5 cm, je proizvedel Hovin Teglverk v Oslu. Vzhodni stolp ima [[kariljon]] 49 zvonov. V stavbi se odvijajo različni dogodki in slovesnosti, med drugim vsako leto decembra poteka podelitev [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]]. == Prejšnje mestne hiše == === Srednji vek === Kaže, da so v srednjem veku različne stavbe imele funkcijo mestne hiše. En vir nakazuje, da je imela ena od teh stavb vinsko klet, ki je bila odprta za javnost. === ''Gamle rådhus'' === [[File:Gamle rådhus Oslo.jpg|thumb|''Gamle rådhus'', nekdanja mestna hiša v Oslu]] Leta 1624 je ves stari Oslo pogorel do tal. Kralj [[Kristijan IV. Danski]] se je odločil, da mesta ne bi smeli ponovno zgraditi na isti lokaciji in namesto tega zgraditi severno od [[trdnjava Akershus|trdnjave Akershus]]. Novo mesto je imelo široke ulice pod pravim kotom. Gradbeni prostor za mestno hišo je bil na voljo med Rådhusgatenom in Øvre Slottsgateom. To, kar danes imenujemo stara mestna hiša (''Gamle rådhus''), je bilo dokončano leta 1641. Stavba še vedno obstaja na naslovu Nedre Slottsgate 1. Stavba je propadla in leta 1733 je bila stavba na naslovu Rådhusgaten 7 izbrana za novo mestno hišo. Do leta 1800 je bila stavba premajhna in rastoča uprava se je preselila v različne prostore po mestu. Leta 1876 in 1898 so bili organizirani arhitekturni natečaji za novo stavbo v Hammersborgu, vendar načrti niso bili nikoli izvedeni zaradi pomanjkanja sredstev. == Sodobna mestna hiša == === Zgodovina === Zamisel o gradnji nove mestne hiše v Piperviki je prvi predlagal arhitekt Oscar Hoff leta 1906, a iz načrtov ni bilo nič. Leta 1915 je idejo prevzel Hieronymus Heyerdahl, ki je pravkar odstopil z mesta župana. Ob jubilejni razstavi leta 1914 v Frognerju je opazil, da mesto nima reprezentativne mestne hiše, ki bi sprejela občinske goste. Razpisal je arhitekturni natečaj, na katerega je v prvem od dveh krogov prispelo skupno 44 prijav. Leta 1918 sta bila za zmagovalca izbrana Arnstein Arneberg in Magnus Poulsson, čigar projekt je očitno navdihnila [[Stockholmska mestna hiša]]. Zaradi nenehnega pomanjkanja sredstev je morala gradnja počakati, v vmesnih letih pa so arhitekti v projekt vnesli več sprememb. Leta 1930 predstavijo svoj končni osnutek, ki je pod vplivom funkcionalizma doživel precejšnje spremembe. Najbolj očitna sprememba je bila dograditev dveh poslovnih stolpnic. Slovesnost položitve temeljnega kamna je potekala septembra 1931, prisostvovala sta ji kralj [[Haakon VII. Norveški]] in prestolonaslednik Olaf (bodoči [[Olaf V. Norveški]]). Prava gradnja se je začela februarja 1933. Porušene so bile tudi različne stavbe. Tudi stari mestni zabaviščni park – Tivoli – je bil prisiljen zapreti, saj je nov prostorski načrt ustvaril nova zemljišča za prodajo. Namen je bil zbiranje sredstev za gradnjo objekta. Novembra 1936 je bila dokončana lupina stavbe. Nekaj nadstropij pisarniških prostorov je bilo v uporabi do izbruha vojne leta 1940. Gradnja se je nadaljevala po vojni in pisarniški prostor je bil v uporabi do leta 1947, medtem ko so se še dozidavali. Mestna hiša v Oslu je bila uradno odprta 15. maja 1950 kot del 900-letnice mesta. V zvezi s praznovanjem so nastale tri glasbene skladbe, ki so jih napisali Ludvig Irgens-Jensen, Eivind Groven in Karl Andersen. Do odprtja leta 1950 slog stavbe ni bil več priljubljen. Opeka je bila v ostrem nasprotju z jeklom in steklom, ki so ju arhitekti takrat imeli za moderno, in pozneje niso bile zgrajene nobene druge stavbe v tem slogu. Stockholmsko mestno hišo – prav tako v opeki – je zasnoval Ragnar Östberg, Martin Nyrop pa je zasnoval [[Københavnska mestna hiša|Københavnsko mestno hišo]], ki je prav tako monumentalna opečnata stavba. Tako Nyrop kot Östberg sta bila v žiriji, ki je izbrala zmagovalni dizajn mestne hiše v Oslu. === Dekoracija === O tem, kdo bo krasil mestno hišo januarja 1937, so izvedli različna tekmovanja. Skupno je bilo najetih osem slikarjev in 17 kiparjev. Večina del je bila končana z odprtjem dvorane leta 1950, park skulptur pa je bil dokončan šele v 1960-ih. === Zunanjost === Na zahodni steni stavbe dominira skulptura [[Harald III. Norveški|Haralda Hardråda]] na konju Anne Grimdalen. Skulptura sv. Halvarda Nica Schiølla je na sprednji strani stavbe, obrnjena proti Oslofjordu. Reliefi Dagfina Werenskiolda so obrnjeni proti trgu in so večbarvne upodobitve motivov iz ''[[Poetična Edda|Poetične Edde]]''. Joseph Grimeland je oblikoval bronasti relief nad vhodom in tudi ''Oslopike'' ('dekle iz Osla') visoko na steni. Šest samostoječih skulptur Pera Palle Storma pred stavbo prikazuje obrtnike, ki so zgradili stavbo. === Glavna dvorana === Glavno dvorano stavbe sta okrasila Henrik Sørensen in Alf Rolfsen. Dvorana je široka 31 metrov, dolga 39 metrov in visoka okoli 21 metrov. Tla in deli sten so oblečeni v marmor. Soba ima vrsto stenskih slik, ki prikazujejo Norveško in Oslo med vojnama in tudi med okupacijo. Prikazujejo tudi rast trgovske dejavnosti v mestu, vključno z vzponom delavskega gibanja. Upodobljeni so tudi različni monarhi in zavetnik mesta, sv. Halvard.<ref>{{navedi splet |url=https://theoslobook.no/2016/09/03/oslo-city-hall/ |title=The Oslo Gems The Hidden Treasures Inside Oslo City Hall |last=Tuma |first=Stefanie |website=theoslobook.no |date=3 September 2016 |publisher=Oslo Guidebureau |access-date=2023-01-09}}</ref> === Dvorana mestnega sveta === [[File:Bystyresalen.JPG|thumb]] Prostor, v katerem zaseda mestni svet (''Bystyresalen''), je polkrožen. Oblečen je v hrast in tapiserije, od katerih je najbolj opazno oblikovala Else Poulsson, nečakinja arhitekta. Izdelala jo je Else Halling in prikazuje sv. Halvarda in sedem vrlin. Umetnica je upala, da bo oblikovanje spomnilo mestne politike na etičnost in dobro odločanje. == Galerija == <gallery> File:Oslo rådhus2.jpg|Mestna hiša v Oslu, z morske strani File:Oslo-City-Hall-north.jpg|Severna stran z astronomsko uro in glavnim vhodom v Mestno hišo. Kariljon nad vzhodnim stolpom. File:Bankettsalen, Oslo city hall.jpg|Banketna dvorana File:La salle Munch dans lhôtel de ville dOslo (4853547949).jpg|''Življenje'' (1910) Edvarda Muncha, v Munchovi sobi File:Oslo City Hall in the snow, January 2011.jpg|Mestna hiša v Oslu v snegu, januar 2011 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Grønvold, Ulf; Anker, Nils; Sørensen, Gunnar; Havran, Jiri (2000). The City Hall in Oslo: the nation's gathering place (PDF) (Contents page). Oslo: Aschehoug og Oslo Kommune. ISBN 978-82-03-22553-6. *Schøning, Trond L. (2001). Det Norske Hus: Oslo Rådhus — en historisk sammenligning [The Norwegian House: Oslo City Hall - a historical comparison] (PDF) (in Norwegian). Bergen, Norway: Master Thesis; *Hovedoppgave i kunsthistorie – Universitetet i Bergen. ISBN 82-8088-086-0. *Arneberg, Arnstein; Poulsson, Magnus (2019). "Oslo City Hall: 1918–1950". In Stewart, John (ed.). Twentieth century town halls: architecture of democracy. London, New York: Routledge. pp. 99–106. doi:10.4324/9780429458163-8. ISBN 978-0-429-85691-4. S2CID 188970648. == Zunanje povezave == {{Commons category|Oslo City Hall}} * {{navedi splet |url=http://www.aftenposten.no/english/local/article1068893.ece |title=City Hall wins competition |website=Aftenposten.no |archive-date=2006-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060807123846/http://www.aftenposten.no/english/local/article1068893.ece |url-status=dead |quote=Oslo's City Hall won the popular vote as the capital's ′Structure of the Century′.}} * {{navedi splet |url=https://www.oslo.kommune.no/oslo-city-hall/ |title=Oslo City Hall |website=oslo.kommune.no |date=18 December 2019 |publisher=City of Oslo |quote=Welcome to Oslo.}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Oslu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1950]] fetuxo93sbwertqdmuhqc2qmctlf5y0 14 545311 6732738 6053542 2026-08-08T11:30:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 catmore 6732738 wikitext text/x-wiki {{catmore|Orgle}} [[Kategorija:Glasbila s tipkami]] [[Kategorija:Aerofoni]] dyth3e6hzh7cwr6ngrvgu79hparwthy 0 545517 6732599 6468948 2026-08-08T06:28:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +2 6732599 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenski|slovenskih]] [[orglar]]jev''' (izdelovalcev [[Orgle|orgel]]) vsebuje poleg slovenskih orglarjev tudi mojstre iz Avstrije, Nemčije, Češke in Italije, ki so delovali na Slovenskem. Tradicija izdelovanja orgel na tem ozemlju sega vse do 17. stoletja. == Nekdanji orglarji == * [[Andrej Benda]] * [[Jernej Billich]] * [[Josip Brandl]] * [[Martin Cajhen]] (Zeichen) * [[Gaetano Callido]] {{ill|Gaetano Callido|it|display=y}} * [[Anton Dernič]] * [[Franc Ksaver Dev]] * [[Leonhard Ebner]] * [[Janez Deutschmann (1826–1866)|Janez Deutschmann]] * [[Janez Jurij Eisel]] (Eisl) * [[Janez Faller]]{{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * [[Marko Göbl]] * [[Franc Goršič (1839–1898)|Franc Goršič]] * {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} (1860 - 1935) * {{ill|Jožef Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} (1824 - 1889) * [[Alois Hörbiger]] {{ill|Alois Hörbiger|de|display=y}} * [[Janez Frančišek Janeček]] (Genechek) * [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]] * [[Mihael Krajnc]] (Krainz) * {{ill|Franc Ksaver Križman|de|Franz Xaver Krismann}} * [[Johann Gottfried Kunath]] * {{ill|Jakob Ladstätter|de}} (1804-1875) * [[Ferdinand Malahovsky]] * [[Venceslav Marthal]] * {{ill|Josef Mauracher|de}} * [[Ivan Milavec]] * [[Johann Georg Mitterreither]] {{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * {{ill|Petar Nakić|it|Pietro Nachini}} * [[Franc Naraks|Franc]] in [[Ivan Naraks]] * [[Simon Otoničer]] * [[Josip Otonič]] * [[Dominik Raktelj]] * [[Peter Rojc]] * [[Peter Rumpl]] * [[Mihael Rupnik]] * [[Karl Schehl]] {{ill|Karl Schehl|de|display=y}} * [[Anton Scholz]] * [[Andreas Schwarz]] {{ill|Andreas Schwarz|de|Andreas Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Ferdinand Schwarz]] {{ill|Ferdinand Schwarz|de|Ferdinand Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Jakob Špik]] * [[Bogomil Valiček]] * [[Ignacij Zupan|Ignacij]] in [[Ivan Zupan]] * [[Ivan Kacin]] == Današnji orglarji == * [[Orglarska delavnica Maribor]] (od 1989, nekdanja Škofijska orglarska delavnica) * [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Anton Škrabl]], od 1990) * [[Orglarstvo Kolar]] ([[Simon Kolar]], od 1990, orglarski mojster od 2002) * [[Orglarstvo Močnik]] ([[Tomaž Močnik]], od 1998) * [[Orglarstvo Černe Boštjan]] ([[Boštjan Černe]], od 1995) * [[Marijan Bukovšek]] (od 1999) * [[Srečko Narat]] (izdelava orglarskih piščali) == Viri in literatura == * Bizjak, Milko in Škulj, Edo. ''Orgle na Slovenskem'', DZS, Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=21552896}}; knjiga obstaja tudi v nemškem {{COBISS|ID=21551872}} in angleškem jeziku {{COBISS|ID=46236672}}. * Škulj, Edo. ''Orglarstvo'', Družina, Ljubljana 1992 {{COBISS|ID=32228096}}. * Škulj, Edo (ur.). ''Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice'', Maribor 1999 {{COBISS|ID=98539264}}. * Škrabl, Anton. ''Zvoki in harmonija'', Brestovec 2000 {{COBISS|ID=106975744}}. * Škulj, Edo. ''Jenkova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2001 {{COBISS|ID=112016128}}. * Škulj, Edo. ''Goršičeva orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=214220800}}. * Škulj, Edo. ''Leksikon cerkvenih glasbenikov'', Družina, Ljubljana 2005 {{COBISS|ID=219710208}}. * Škulj, Edo. ''Milavčeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2007 {{COBISS|ID=236349440}}. * Škulj, Edo. ''Zupanova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=243908864}}. * Škulj, Edo. ''Naraksova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541440}}. * Škulj, Edo. ''Mayerjeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541696}}. * Škulj, Edo. ''Križmanova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=252877312}}. * Škulj, Edo. ''Škrablova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=253803520}}. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih organistov]] == Zunanje povezave == * [http://www.internationalorganbuilders.com International Society of Organbuilders] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070917032429/http://www.internationalorganbuilders.com/ |date=2007-09-17 }} * [http://deutscher-orgelbau.de Bund Deutscher Orgelbaumeister (BDO)] * [http://www.ibo.co.uk Institute of British Organ Building] * [http://www.pipeorgan.org American Institute of Organbuilders] * [http://www.apoba.com The Associated Pipe Organ Builders of America] * [http://www.goart.gu.se GoART] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Orglarji]] [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil|Orglarji]] [[Kategorija:Proizvajalci orgel| Slovenci]] 7q2y1fldwtzrr2fk0oy0jrktwwar0tz 6732684 6732599 2026-08-08T09:34:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat., +1 kat. 6732684 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenski|slovenskih]] [[orglar]]jev''' (izdelovalcev [[Orgle|orgel]]) vsebuje poleg slovenskih orglarjev tudi mojstre iz Avstrije, Nemčije, Češke in Italije, ki so delovali na Slovenskem. Tradicija izdelovanja orgel na tem ozemlju sega vse do 17. stoletja. == Nekdanji orglarji == * [[Andrej Benda]] * [[Jernej Billich]] * [[Josip Brandl]] * [[Martin Cajhen]] (Zeichen) * [[Gaetano Callido]] {{ill|Gaetano Callido|it|display=y}} * [[Anton Dernič]] * [[Franc Ksaver Dev]] * [[Leonhard Ebner]] * [[Janez Deutschmann (1826–1866)|Janez Deutschmann]] * [[Janez Jurij Eisel]] (Eisl) * [[Janez Faller]]{{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * [[Marko Göbl]] * [[Franc Goršič (1839–1898)|Franc Goršič]] * {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} (1860 - 1935) * {{ill|Jožef Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} (1824 - 1889) * [[Alois Hörbiger]] {{ill|Alois Hörbiger|de|display=y}} * [[Janez Frančišek Janeček]] (Genechek) * [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]] * [[Mihael Krajnc]] (Krainz) * {{ill|Franc Ksaver Križman|de|Franz Xaver Krismann}} * [[Johann Gottfried Kunath]] * {{ill|Jakob Ladstätter|de}} (1804-1875) * [[Ferdinand Malahovsky]] * [[Venceslav Marthal]] * {{ill|Josef Mauracher|de}} * [[Ivan Milavec]] * [[Johann Georg Mitterreither]] {{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * {{ill|Petar Nakić|it|Pietro Nachini}} * [[Franc Naraks|Franc]] in [[Ivan Naraks]] * [[Simon Otoničer]] * [[Josip Otonič]] * [[Dominik Raktelj]] * [[Peter Rojc]] * [[Peter Rumpl]] * [[Mihael Rupnik]] * [[Karl Schehl]] {{ill|Karl Schehl|de|display=y}} * [[Anton Scholz]] * [[Andreas Schwarz]] {{ill|Andreas Schwarz|de|Andreas Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Ferdinand Schwarz]] {{ill|Ferdinand Schwarz|de|Ferdinand Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Jakob Špik]] * [[Bogomil Valiček]] * [[Ignacij Zupan|Ignacij]] in [[Ivan Zupan]] * [[Ivan Kacin]] == Današnji orglarji == * [[Orglarska delavnica Maribor]] (od 1989, nekdanja Škofijska orglarska delavnica) * [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Anton Škrabl]], od 1990) * [[Orglarstvo Kolar]] ([[Simon Kolar]], od 1990, orglarski mojster od 2002) * [[Orglarstvo Močnik]] ([[Tomaž Močnik]], od 1998) * [[Orglarstvo Černe Boštjan]] ([[Boštjan Černe]], od 1995) * [[Marijan Bukovšek]] (od 1999) * [[Srečko Narat]] (izdelava orglarskih piščali) == Viri in literatura == * Bizjak, Milko in Škulj, Edo. ''Orgle na Slovenskem'', DZS, Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=21552896}}; knjiga obstaja tudi v nemškem {{COBISS|ID=21551872}} in angleškem jeziku {{COBISS|ID=46236672}}. * Škulj, Edo. ''Orglarstvo'', Družina, Ljubljana 1992 {{COBISS|ID=32228096}}. * Škulj, Edo (ur.). ''Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice'', Maribor 1999 {{COBISS|ID=98539264}}. * Škrabl, Anton. ''Zvoki in harmonija'', Brestovec 2000 {{COBISS|ID=106975744}}. * Škulj, Edo. ''Jenkova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2001 {{COBISS|ID=112016128}}. * Škulj, Edo. ''Goršičeva orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=214220800}}. * Škulj, Edo. ''Leksikon cerkvenih glasbenikov'', Družina, Ljubljana 2005 {{COBISS|ID=219710208}}. * Škulj, Edo. ''Milavčeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2007 {{COBISS|ID=236349440}}. * Škulj, Edo. ''Zupanova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=243908864}}. * Škulj, Edo. ''Naraksova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541440}}. * Škulj, Edo. ''Mayerjeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541696}}. * Škulj, Edo. ''Križmanova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=252877312}}. * Škulj, Edo. ''Škrablova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=253803520}}. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih organistov]] == Zunanje povezave == * [http://www.internationalorganbuilders.com International Society of Organbuilders] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070917032429/http://www.internationalorganbuilders.com/ |date=2007-09-17 }} * [http://deutscher-orgelbau.de Bund Deutscher Orgelbaumeister (BDO)] * [http://www.ibo.co.uk Institute of British Organ Building] * [http://www.pipeorgan.org American Institute of Organbuilders] * [http://www.apoba.com The Associated Pipe Organ Builders of America] * [http://www.goart.gu.se GoART] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Orglarji]] [[Kategorija:Proizvajalci orgel| Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] eayefj1bbul596cf9vdu87panxx30iv 6732686 6732684 2026-08-08T09:35:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -1 kat. 6732686 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenski|slovenskih]] [[orglar]]jev''' (izdelovalcev [[Orgle|orgel]]) vsebuje poleg slovenskih orglarjev tudi mojstre iz Avstrije, Nemčije, Češke in Italije, ki so delovali na Slovenskem. Tradicija izdelovanja orgel na tem ozemlju sega vse do 17. stoletja. == Nekdanji orglarji == * [[Andrej Benda]] * [[Jernej Billich]] * [[Josip Brandl]] * [[Martin Cajhen]] (Zeichen) * [[Gaetano Callido]] {{ill|Gaetano Callido|it|display=y}} * [[Anton Dernič]] * [[Franc Ksaver Dev]] * [[Leonhard Ebner]] * [[Janez Deutschmann (1826–1866)|Janez Deutschmann]] * [[Janez Jurij Eisel]] (Eisl) * [[Janez Faller]]{{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * [[Marko Göbl]] * [[Franc Goršič (1839–1898)|Franc Goršič]] * {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} (1860 - 1935) * {{ill|Jožef Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} (1824 - 1889) * [[Alois Hörbiger]] {{ill|Alois Hörbiger|de|display=y}} * [[Janez Frančišek Janeček]] (Genechek) * [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]] * [[Mihael Krajnc]] (Krainz) * {{ill|Franc Ksaver Križman|de|Franz Xaver Krismann}} * [[Johann Gottfried Kunath]] * {{ill|Jakob Ladstätter|de}} (1804-1875) * [[Ferdinand Malahovsky]] * [[Venceslav Marthal]] * {{ill|Josef Mauracher|de}} * [[Ivan Milavec]] * [[Johann Georg Mitterreither]] {{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * {{ill|Petar Nakić|it|Pietro Nachini}} * [[Franc Naraks|Franc]] in [[Ivan Naraks]] * [[Simon Otoničer]] * [[Josip Otonič]] * [[Dominik Raktelj]] * [[Peter Rojc]] * [[Peter Rumpl]] * [[Mihael Rupnik]] * [[Karl Schehl]] {{ill|Karl Schehl|de|display=y}} * [[Anton Scholz]] * [[Andreas Schwarz]] {{ill|Andreas Schwarz|de|Andreas Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Ferdinand Schwarz]] {{ill|Ferdinand Schwarz|de|Ferdinand Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Jakob Špik]] * [[Bogomil Valiček]] * [[Ignacij Zupan|Ignacij]] in [[Ivan Zupan]] * [[Ivan Kacin]] == Današnji orglarji == * [[Orglarska delavnica Maribor]] (od 1989, nekdanja Škofijska orglarska delavnica) * [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Anton Škrabl]], od 1990) * [[Orglarstvo Kolar]] ([[Simon Kolar]], od 1990, orglarski mojster od 2002) * [[Orglarstvo Močnik]] ([[Tomaž Močnik]], od 1998) * [[Orglarstvo Černe Boštjan]] ([[Boštjan Černe]], od 1995) * [[Marijan Bukovšek]] (od 1999) * [[Srečko Narat]] (izdelava orglarskih piščali) == Viri in literatura == * Bizjak, Milko in Škulj, Edo. ''Orgle na Slovenskem'', DZS, Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=21552896}}; knjiga obstaja tudi v nemškem {{COBISS|ID=21551872}} in angleškem jeziku {{COBISS|ID=46236672}}. * Škulj, Edo. ''Orglarstvo'', Družina, Ljubljana 1992 {{COBISS|ID=32228096}}. * Škulj, Edo (ur.). ''Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice'', Maribor 1999 {{COBISS|ID=98539264}}. * Škrabl, Anton. ''Zvoki in harmonija'', Brestovec 2000 {{COBISS|ID=106975744}}. * Škulj, Edo. ''Jenkova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2001 {{COBISS|ID=112016128}}. * Škulj, Edo. ''Goršičeva orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=214220800}}. * Škulj, Edo. ''Leksikon cerkvenih glasbenikov'', Družina, Ljubljana 2005 {{COBISS|ID=219710208}}. * Škulj, Edo. ''Milavčeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2007 {{COBISS|ID=236349440}}. * Škulj, Edo. ''Zupanova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=243908864}}. * Škulj, Edo. ''Naraksova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541440}}. * Škulj, Edo. ''Mayerjeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541696}}. * Škulj, Edo. ''Križmanova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=252877312}}. * Škulj, Edo. ''Škrablova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=253803520}}. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih organistov]] == Zunanje povezave == * [http://www.internationalorganbuilders.com International Society of Organbuilders] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070917032429/http://www.internationalorganbuilders.com/ |date=2007-09-17 }} * [http://deutscher-orgelbau.de Bund Deutscher Orgelbaumeister (BDO)] * [http://www.ibo.co.uk Institute of British Organ Building] * [http://www.pipeorgan.org American Institute of Organbuilders] * [http://www.apoba.com The Associated Pipe Organ Builders of America] * [http://www.goart.gu.se GoART] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Orglarji]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] e0oghhfyk0eayed5l4xxyh9660ldu0t 6732745 6732686 2026-08-08T11:39:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +, +1 kat. 6732745 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenski|slovenskih]] [[orglar]]jev''' (izdelovalcev [[Orgle|orgel]]) vsebuje poleg slovenskih orglarjev tudi mojstre iz Avstrije, Nemčije, Češke in Italije, ki so delovali na Slovenskem. Tradicija izdelovanja orgel na tem ozemlju sega vse do 17. stoletja. == Nekdanji orglarji == * [[Andrej Benda]] * [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] * [[Jernej Billich]] * [[Josip Brandl]] * [[Martin Cajhen]] (Zeichen) * [[Gaetano Callido]] {{ill|Gaetano Callido|it|display=y}} * [[Anton Dernič]] * [[Franc Ksaver Dev]] * [[Leonhard Ebner]] * [[Janez Deutschmann (1826–1866)|Janez Deutschmann]] * [[Janez Jurij Eisel]] (Eisl) * [[Janez Faller]]{{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * [[Marko Göbl]] * [[Franc Goršič (1839–1898)|Franc Goršič]] * {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} (1860 - 1935) * {{ill|Jožef Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} (1824 - 1889) * [[Alois Hörbiger]] {{ill|Alois Hörbiger|de|display=y}} * [[Janez Faller]] * [[Janez Frančišek Janeček]] (Genechek) * [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]] * [[Mihael Krajnc]] (Krainz) * {{ill|Franc Ksaver Križman|de|Franz Xaver Krismann}} * [[Johann Gottfried Kunath]] * {{ill|Jakob Ladstätter|de}} (1804-1875) * [[Ferdinand Malahovsky]] * [[Venceslav Marthal]] * {{ill|Josef Mauracher|de}} * [[Ivan Milavec]] * [[Johann Georg Mitterreither]] {{ill|Johann Georg Mitterreither |de|display=y}} * {{ill|Petar Nakić|it|Pietro Nachini}} * [[Franc Naraks|Franc]] in [[Ivan Naraks]] * [[Simon Otoničer]] * [[Josip Otonič]] * [[Jurij Ulrik Pauhauss]] * [[Dominik Raktelj]] * [[Peter Rojc]] * [[Peter Rumpl]] * [[Mihael Rupnik]] * [[Karl Schehl]] {{ill|Karl Schehl|de|display=y}} * [[Anton Scholz]] * [[Andreas Schwarz]] {{ill|Andreas Schwarz|de|Andreas Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Ferdinand Schwarz]] {{ill|Ferdinand Schwarz|de|Ferdinand Schwarz (Orgelbauer)|display=y}} * [[Janez Mihael Steinhofer]] * [[Jakob Špik]] * [[Bogomil Valiček]] * [[Ignacij Zupan|Ignacij]] in [[Ivan Zupan]] * [[Ivan Kacin]] == Današnji orglarji == * [[Orglarska delavnica Maribor]] (od 1989, nekdanja Škofijska orglarska delavnica) * [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Anton Škrabl]], od 1990) * [[Orglarstvo Kolar]] ([[Simon Kolar]], od 1990, orglarski mojster od 2002) * [[Orglarstvo Močnik]] ([[Tomaž Močnik]], od 1998) * [[Orglarstvo Černe Boštjan]] ([[Boštjan Černe]], od 1995) * [[Marijan Bukovšek]] (od 1999) * [[Srečko Narat]] (izdelava orglarskih piščali) == Viri in literatura == * Bizjak, Milko in Škulj, Edo. ''Orgle na Slovenskem'', DZS, Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=21552896}}; knjiga obstaja tudi v nemškem {{COBISS|ID=21551872}} in angleškem jeziku {{COBISS|ID=46236672}}. * Škulj, Edo. ''Orglarstvo'', Družina, Ljubljana 1992 {{COBISS|ID=32228096}}. * Škulj, Edo (ur.). ''Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice'', Maribor 1999 {{COBISS|ID=98539264}}. * Škrabl, Anton. ''Zvoki in harmonija'', Brestovec 2000 {{COBISS|ID=106975744}}. * Škulj, Edo. ''Jenkova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2001 {{COBISS|ID=112016128}}. * Škulj, Edo. ''Goršičeva orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=214220800}}. * Škulj, Edo. ''Leksikon cerkvenih glasbenikov'', Družina, Ljubljana 2005 {{COBISS|ID=219710208}}. * Škulj, Edo. ''Milavčeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2007 {{COBISS|ID=236349440}}. * Škulj, Edo. ''Zupanova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=243908864}}. * Škulj, Edo. ''Naraksova orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541440}}. * Škulj, Edo. ''Mayerjeva orglarska delavnica'', Škocjan pri Turjaku 2009 {{COBISS|ID=248541696}}. * Škulj, Edo. ''Križmanova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=252877312}}. * Škulj, Edo. ''Škrablova orglarska delavnica'', Družina, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=253803520}}. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih organistov]] == Zunanje povezave == * [http://www.internationalorganbuilders.com International Society of Organbuilders] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070917032429/http://www.internationalorganbuilders.com/ |date=2007-09-17 }} * [http://deutscher-orgelbau.de Bund Deutscher Orgelbaumeister (BDO)] * [http://www.ibo.co.uk Institute of British Organ Building] * [http://www.pipeorgan.org American Institute of Organbuilders] * [http://www.apoba.com The Associated Pipe Organ Builders of America] * [http://www.goart.gu.se GoART] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Orglarji]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Orglarji]] oehv99tkexewbfh092ync2x6t5q6cs5 3 548833 6732180 6730836 2026-08-07T12:33:53Z Pinky sl 2932 /* Popravki bližnjic */ nov razdelek 6732180 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) scjae56kpt5mql6xpuw77erxyaf5tf5 6732232 6732180 2026-08-07T13:38:51Z TadejM 738 /* Popravki bližnjic */ odgovor 6732232 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici, namesto 'splošni sklici'. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) 4uyefb2qvqmc111ch4kdw0dyf1ay7ei 6732233 6732232 2026-08-07T13:39:27Z TadejM 738 /* Popravki bližnjic */ odgovor 6732233 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) c47nkg39zia2n8l82e75vovt7n1no9j 6732259 6732233 2026-08-07T14:48:28Z Pinky sl 2932 /* Popravki bližnjic */ odgovor 6732259 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) sys4tev4qtvkn7pe4k7lvl7634fzuae 0 552463 6732553 6416708 2026-08-08T02:50:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732553 wikitext text/x-wiki [[File:Dunedin area New Zealand.jpg|280px|thumb|Lokacija polotoka Otago (Muaūpoko) na Južnem otoku Nove Zelandije]] '''Polotok Otago''' (maorsko ''Muaūpoko'') je dolg, hribovito razčlenjen prst kopnega, ki tvori skrajni vzhodni del [[Dunedin]]a na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Vulkanskega izvora tvori eno steno erodirane doline, ki zdaj tvori pristanišče Otago. Polotok leži jugovzhodno od pristanišča Otago in poteka vzporedno s celino v dolžini 20 km, z največjo širino 9 km. S celino se na jugozahodnem koncu povezuje z ozko ožino, široko približno 1,5 km. Predmestje Dunedina sega na zahodni konec polotoka, sedem mestnih območij in skupnosti pa leži vzdolž pristaniške obale. Večji del ozemlja je redko poseljen in zasedan s strmimi odprtimi pašniki. Polotok je dom številnim vrstam divjih živali, zlasti morskim pticam, plavutonožcem in pingvinom; na tem območju deluje več ekoturističnih podjetij. == Geografija == [[Image:Otago harbour landsat.jpg|right|thumb|280px|Nasina satelitska fotografija polotoka Otago in pristanišča Otago. Mesto Dunedin se nahaja na ožini spodaj levo.]] [[Image:Harbour Cone Otago Peninsula.jpg|left|thumb|Harbour Cone]] Polotok je nastal hkrati s hribi, ki so obrnjeni proti njemu čez pristanišče, kot del velikega, davno ugaslega [[vulkan]]a Dunedin. Več vrhov polotoka, predvsem primerno poimenovan Harbour Cone, dokazuje ta vulkanski izvor. Te kamnine so bile zgrajene pred 13 do 10 milijoni let. Velik del polotoka je strmo hribovje, najvišje točke pa so Mount Charles (408 m), Highcliff (381 m) in Sandymount (320 m). Dva plimska zaliva ležita na pacifiški obali polotoka, Hoopers Inlet in Papanui Inlet. Med njima je rt Cape Saunders. Bližnje naravne znamenitosti so 250 m visoke pečine Lovers' Leap in The Chasm. Na vhodu v pristanišče Otago se polotok dvigne do vrha Taiaroa, kjer je gnezditvena kolonija severnega [[kraljevi albatros|kraljevega albatrosa]] (''Diomedea epomophora''), edina kolonija albatrosa, ki jo najdemo na naseljeni celini. Razgledni center za kolonijo albatrosov je ena glavnih ekoturističnih znamenitosti polotoka, skupaj z drugimi divjimi živalmi, kot so tjulnji in rumenooki pingvini (''Megadyptes antipodes''). Večino polotoka Otago predstavljajo kmetijska zemljišča v lastništvu, z vse večjim številom majhnih posesti ali življenjskih blokov. Nekatera območja [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], kot je [[Taiaroa Head]], se upravljajo kot zatočišča za divje živali. Veliko vrst morskih ptic in predvsem pobrežnikov je mogoče najti okoli plimskih zalivov, vključno z žličarkami, kljunastimi pticami in čapljami. Pacifiška obala polotoka vključuje več plaž, ki so dovolj oddaljene od Dunedina, da so redko poseljene tudi sredi poletja. Med njimi so plaža Allans, plaža Boulder, plaža Victory in zaliv Sandfly. Plaža Victory, poimenovana po bližnji brodolomu ladje ''Victory'' iz 19. stoletja, ima skalno formacijo, lokalno znano kot 'Piramide' zaradi podobnosti s staroegipčanskimi spomeniki. Zaliv Sandfly Bay, imenovan ne po žuželki, ampak po pesku, ki ga napiha veter, je dostopen po poti skozi nekatere najvišje peščene [[sipina|sipine]] na Novi Zelandiji, ki se dvigajo približno 100 metrov nad plažo. Druge turistične znamenitosti na polotoku so [[grad Larnach]], obnovljeno obalno obrambno postajo Armstrongovega 'izginjajočega' orožja in vojni spomenik. S ceste Highcliff Road, ki poteka vzdolž hrbtenice polotoka, je razgled na mesto in okolico. Skupno število prebivalcev polotoka je pod 10.000, od tega približno polovica v predmestjih Dunedina, ki posegajo na njegov zahodni konec, kot sta Vauxhall in Shiel Hill. Večinoma je poseljena samo stran, ki meji na pristanišče Otago, z več majhnimi skupnostmi, posejanimi po dolžini polotoka. Največji med njimi so Macandrew Bay (največje naselje na polotoku, 1100 prebivalcev), Portobello in Ōtākou. Otākou je bil kraj prve stalne evropske naselbine v pristanišču in zgodnje kitolovske postaje, ki jo spominjajo na bližnji Wellerjevi skali. V pristanišču in na zunanjem polotoku je bilo več drugih kitolovskih postaj, vključno s Srednjo ribiško postajo na Harington Pointu.<ref>{{navedi splet |title= Whaling Station Locations |publisher= Shore Whalers Wahine |url= http://www.whalerswahine.com/pdfs/List.pdf |access-date= 10 May 2020 |archive-date= 2023-12-02 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231202121553/http://www.whalerswahine.com/pdfs/List.pdf |url-status= dead }}</ref> [[File:Otago Peninsula from Mount Cargill.jpg|thumb|center|800px|Panorama polotoka Otago z gore Cargill, pogled proti jugovzhodu čez pristanišče Otago. Na skrajni levi sta ustje pristanišča, Aramoana in glava Taiaroa. Blizu centra je Harbour Cone, pod njim pa Broad Bay. Portobello in Macandrew Bay sta na levi oziroma desni. Karantenski otok/Kamau Taurua je na sredini levo nad Port Chalmersom.]] [[File:Pyramids Otago Peninsula.jpg|thumb|center|800px|Panorama pogleda z manjše od dveh piramid na polotoku Otago.]] == Zgodovina == === Predevropska naselbina === [[File:Otakou Whare Runanga 2008.jpg|thumb|right|Ōtākou marae whare rūnanga]] Novo Zelandijo so ljudje prvič naselili okoli leta 1300 našega štetja,<ref>{{harv|Kinaston et al.|2013}}</ref> na Južnem otoku pa so se ljudje koncentrirali na vzhodni obali. V arhaičnem obdobju (lov na [[moe]]) je bil polotok Otago razmeroma gosto naseljeno območje v središču najbolj naseljene regije v državi. Zemljevid zabeleženih maorskih arheoloških najdišč za Otago Conservancy prikazuje veliko več na polotoku Otago kot drugje v regiji.<ref>{{harv|Hamel|2001}} fig. 1</ref> Druga, ki prikazuje samo tista iz arhaičnega obdobja, prikazuje najdišča, zbrana na polotoku in vzdolž obale čez pristanišče na zahodu in severu.<ref>{{harv|Hamel|2001}} fig. 2</ref> To je bila ena od treh skupin na jugovzhodni obali Južnega otoka: ena od približno Oamaruja južno do Pleasant River; druga z juga Waikouaitija, vključno s polotokom Otago in zaostankom blizu izliva Kaikorai; druga se razteza južno od ustja reke Matau. Grozdi vsebujejo nekaj večjih mest. Na polotoku Otago pri Little Papanui je srednje velika, medtem ko ima okrožje Harwood eno največjih. Ta in številna druga manjša mesta so jasno vidna, čeprav jih obiskovalci pogosto ne prepoznajo, kakšna so. Njihovi prebivalci so bili [[Polinezijci]], predniki sodobnih [[Maori|Maorov]], ki so živeli z lovom na velike ptice, predvsem zdaj izumrle neleteče moe, pa tudi tjulnje in ribolov. Obeske iz kitove slonovine, ki so jih našli v Malem Papanuiju, so izdelali prvi obiskovalci mesta in so zdaj v [[Muzej Tūhura Otago|muzeju Tūhura Otago]] v Dunedinu. Ocenjuje se, da so bili najnižji nivoji mesta zasedeni med letoma 1150 in 1300 našega štetja. Domneva se, da je bilo v istem obdobju zasedeno še eno območje na polotoku, v zalivu Papanui, kot tudi obsežno območje v okrožju Harwood. Little Papanui in Harwood veljata za stalni naselji, ne za začasna taborišča. En sam radiokarbonski datum za Harwood nakazuje, da je bil leta 1450 tudi zaseden. Tri veličastne [[pounamu]] ''adzes'', za katere je rekel H.D. Skinner, da so najboljši svoje vrste, so našli v bližini in so datirani v isti čas. Predstavljajo obliko, ki je bila že ob nastanku arhaična. Trenutno so v muzeju Otago. Ustno izročilo južnih Maorov pripoveduje o petih zaporedoma prihajajočih ljudstvih in medtem ko se zdi, da so najzgodnejši, Kahui Tipua, vilinsko ljudstvo, je sodobno antropološko mnenje, da predstavljajo zgodovinske ljudi, ki so bili oviti z legendami.<ref>{{harv|Anderson|1998|p=13}}</ref> Te Rapuwai so bili naslednji in zdelo se je, da sta jih nasledili dve plemeni Waitaha, vendar je bilo predlagano, da je bilo to v resnici eno, pri čemer so nekateri kasnejši prišleki uporabljali tudi 'Waitaha' kot splošno ime za vsa prejšnja ljudstva. Te Rapuwai so morda uporabljali tudi tako. Kljub temu so bili nekateri, na primer tisti na polotoku, tradicionalno identificirani s Te Rapuwai. Kasnejši Andersonovi ali plemenski Waitaha so na jug prispeli v 15. stoletju. Moe in lovci na moe so začeli propadati, vendar se je razvila nova klasična maorska kultura, za katero je značilna gradnja ''pā'' (utrjeno naselje), in nova ljudstva so prišla na polotok Otago. Ljudje so tukaj v tem času izvajali tako imenovano gospodarstvo iskanja hrane. Vse bolj so se zanašali na nabiranje korenine kapusovke ''tī kouka'' (''Cordyline australis'') in 'umu ti' se širijo po nekaterih delih polotoka, kar kaže na intenzivno rabo zemlje. Kati Mamoe (Ngāti Mamoe) so prišli v poznem 16. stoletju. Kai Tahu so prišli približno sto let pozneje. Pukekura, trdnjava na Taiaroa Head, je bila zgrajena okoli leta 1650. Bližnje vasi na plaži Te Rauone morda izvirajo iz istega časa. Pukekurine terase so še vedno vidne, nekatere pa so vključene v kasnejša evropska obrambna dela. Iz tega obdobja so ohranjena številna izročila o osebah, kot sta Waitai in Moki II., ki sta v različnih obdobjih oba živela v Pukekura 'pa'. Eden najbolj znanih zadeva Tarewaija, ki ga je težko kronološko uvrstiti, vendar je bil po rodu Kai Tahu. Pridobil je Pukekuro, bil v konfliktu s Kati Mamoe pri zalivu Papanui in slavno pobegnil nazaj v Pukekuro ob pečini, ki je še vedno znana kot Tarewaijev skok. Prišlo je do prepira o ribolovnih pravicah Kati Mamoe v zalivu Papanui. Tam je bila najden posebej dober talisman, ribja kljuka iz kitove kosti iz 18. stoletja, ki je zdaj v muzeju Otago. === Prihod Evropejcev === [[Image:Port Chalmers from Centenary lookout.jpg|right|thumb|Pogled čez Port Chalmers in pristanišče Otago proti polotoku Otago, Harbour Cone v zgornjem središču]] [[James Cook]] je mimo plul februarja 1770 in Cape Saunders poimenoval po sekretarju admiralitete. Njegova karta je prikazovala zaliv v Hooperjevem zalivu, ki ga je morda poleti 1808–1809 raziskal in poimenoval Charles Hooper (glavni častnik na angleški ladji Daniela Cooperja, ''Unity''). Takrat so pristanišče začeli uporabljati lovci na tjulnje, ki so se verjetno zasidrali ob Wellersovi skali, sodobnem Ōtākouju, kjer je bila obsežna maorska naselbina. Pristanišče Otago je kraj, kjer se je začela ''vojna tjulnjev'', ki jo je sprožil incident v zalivu Sydney, medtem ko so njeni možje lovili tjulnje pri rtu Saunders. To je pripeljalo do napada Jamesa Kellyja leta 1817 na 'mesto Otago' (verjetno naselje(-a) Te Rauone), potem ko so bili William Tucker in drugi ubiti pri Whareakeakeju (Plaža morilcev) bolj severno. Mir je bil ponovno vzpostavljen leta 1823. Leta 1826 sta ga obiskali ''Rosanna'' in ''Lambton'', ladji prve novozelandske družbe. Na Novo Zelandijo so pripeljali tudi prve zabeležene Evropejke in izdelali slike polotoka Thomasa Shepherda. Shepherdove slike so najstarejše znane in se hranijo v knjižnici Mitchell v [[Sydney]]ju. Novembra 1831 so bratje Weller, Joseph, George in Edward, ustanovili svojo kitolovsko postajo na Wellers' Rocku. V 1830-ih je njihov obrat v Otagu postal največji v državi, pristanišče pa je postalo mednarodno kitolovsko pristanišče. Leta 1841 sta operacijo Wellerjev prevzela Octavius Harwood in CW Schultze. Prišlo je do spora z Maori, ki so v letih 1835 in 1836 preboleli epidemije [[ošpice|ošpic]] in [[gripa|gripe]]. Leta 1839 je kitolov propadel in marca 1840 je Dumont D'Urville, gostujoči francoski navigator, evropsko in maorsko skupnost na polotoku opisal kot trgovino z alkoholom in spolnostjo. [[Pogodba iz Waitangija]] je bila na polotoku podpisana junija, čeprav je bil Južni otok že priključen s 'pravico do odkritja'. Prvo krščansko bogoslužje je kasneje istega leta v Otagu pridigal na polotoku škof Pompallier. Leta 1844 se je združenje Otago pogajalo z lokalnim Kai Tahujem o nakupu bloka Otago za svojo naselbino Škotske svobodne cerkve. Vendar pa so na prvem srečanju med ''[[iwi]]'' in agentom (novozelandsko podjetje) voditelji Kai Tahu 18. junija izrazili željo, da obdržijo celoten polotok zase. Toda geodet podjetja Frederick Tuckett ni želel dovoliti Kai Tahu, da obdržijo vojaško strateško zemljišče tako blizu predlagane lokacije nove naselbine, niti jim dovoliti nadzora nad zemljo, na kateri so že bili evropski naseljenci, če bi razvili naselbino, ki bi tekmoval s tistim iz združenja Otago. Pogajalci Kai Tahuja so prepričali Turketta, da čeprav se bodo odpovedali delu polotoka, ne bodo prodali severnega dela, saj so bile tam njihove vasi in ''urupā''. Nekateri poglavarji z močnimi povezavami Mamoe so želeli obdržati ves polotok od Puketaija naprej (kot se je takrat imenoval Andersonov zaliv). Ko je William Wakefield iz novozelandske družbe 16. julija prispel na lokacijo, tega ni hotel sprejeti. Sčasoma je moral Wakefield za nakup katere koli zemlje sprejeti položaj Kai Tahu. Pogodba o prodaji je bila podpisana 31. julija 1844, pri čemer je Kai Tahu obdržal 6665 arov (2697 ha) severnega dela polotoka.<ref name=West1>{{navedi knjigo |last= West |first= Jonathan |title= The Face of Nature: An Environmental History of Otago Peninsula |location= Dunedin, NZ |publisher= Otago University Press |year= 2017 |pages= 134, 152, 154, 155, 186, 188, 192–195, 212, 254, 255, 262–263, 266, 268, 331 |type= paperback |isbn= 978-1-927322-38-3}}</ref> Charles Kettle, geodet združenja, je leta 1846 in 1847 načrtoval predmestne in podeželske bloke. Ob prihodu prvih migrantskih ladij v začetku leta 1848 se je središče naselbine preselilo v Dunedin, medtem ko je Port Chalmers na drugi strani pristanišča nasledil Otago kot mesto mednarodno pristanišče. Decembra je William Cargill, svetni vodja naselja Otago, uspešno vložil peticijo pri vladi, da ponovno uvede »Otago« kot prvotno ime. Stara kitolovska vas in sosednje maorske naselbine so zdaj postale "Otakou".<ref>{{harv|Entwisle|1998|p=137}}</ref> === Rast sodobnega naselja === Ko se je Dunedin razvijal, je južni konec polotoka postal mesto za rekreacijo in nato predmestje. Ko je začelo prihajati vse več priseljencev, so se naselja oblikovala ob pristanišču in na cesti Highcliff na hrbtenici kopenske mase, v zgodnji fazi evropske poselitve pa tudi na bolj izpostavljenih pacifiških pobočjih. Odkritje [[zlato|zlata]] leta 1861 je povzročilo ogromen naval ljudi in kapitala v Otago. V naslednjem desetletju je iz izkopavanj odteklo zlato v vrednosti milijonov funtov, večina pa skozi Dunedin. Hitra rast Dunedina v najuspešnejše mesto na Novi Zelandiji je spodbudila razvoj na polotoku, saj so kmetje prejeli višje cene za veliko blaga, ki so ga dobavljali mestu. Do leta 1864 je število prebivalcev polotoka naraslo na 1269 in do leta 1881 na 2425. Maorsko prebivalstvo, ki je živelo na polotoku, pa se je zmanjšalo z najmanj 500 na 600 v zgodnjih 1830-ih in na 22 leta 1891. Zaradi povečane poselitve je bilo avtohtono grmičevje izkrčeno na večini terena v množični preobrazbi pokrajine. Povečano bogastvo je v 1860-ih vodilo tudi do ustanovitve vrtov za zabavo v Vauxhallu; George Gray Russell je zgradil svojo hišo v Glenfallochu, William Larnach pa je pridobil zemljišče za svojo veliko hišo v Pukehikiju, 'Larnach Castle'. Na Taiaroa Headu so leta 1864 zgradili [[svetilnik]] in začelo se je delo z uporabo zaporniškega dela, da bi zgradili vijugasto pristaniško cesto z značilnimi morskimi zidovi iz lokalnega kamna. Čez očiščeno zemljo so naseljenci zgradili suhozide po vzorcu 'Gallowayskih nasipov', še ene vidne in značilne značilnosti pokrajine, katere edini drugi primeri na Novi Zelandiji so čez pristanišče na nasprotnih višinah. V bližini Sandymounta so leta 1864 zgradili kamnite peči za apnenico. [[File:Lime Kiln Otago Peninsula.jpg|thumb|left|Apnenica]] Do konca 1860-ih je bila večina kmetij velikih manj kot 100 arov, s skupno 6000 arov ograjenih in so gojili bodisi poljščine bodisi živino. Do leta 1880 je bila približno tretjina kopnega polotoka obdelana, preostanek pa je bil še vedno grmovje, močvirje ali pesek. Od časov najzgodnejših evropskih naselbin s pristaniščem, obdanim z grmičevjem poraslimi hribi in brez cest, razen preprostih poročnih poti, ki so uporabljale vode pristanišča, je bilo najučinkovitejše sredstvo za prevoz potnikov in blaga med naselji. Ko so se naselja razvijala, so bili zgrajeni pomoli v zalivu Andersons Bay, Vauxhall, Waverly, Burns Point, Johnstons, Glenfallach, Macandrew Bay, Company Bay, Broad Bay, Ross Point, Portobello, Otakou in Harington Point. Leta 1862 je bil v zalivu Andersons zgrajen pomol za oskrbo Vauxhall Gardens, velikega prizorišča za zabavo z vrtovi, kopališči, hotelom, športnimi igrišči, gugalnicami in krožišči ter rotundo godb. Pomol so uporabljali številni trajekti, vključno z Nugget, Lady of the Lake (leta 1864 in 1865), Golden Age (čez poletje), Minerva (za kratek čas leta 1864) in Iron Age, da so bili stranke do prizorišča, dokler ni sledil konec zlate mrzlice je podjetje postalo negospodarno in sčasoma zaprto. Za gradnjo novih cest in njihovo vzdrževanje so bili zadolženi cestni odbori. Cesta do zaliva Andersons Bay in Tomahawk je bila dokončana do zime 1860, od tam pa je do Highcliffa in Portobella vodila vzvodna steza, ki ni bila primerna za prevoz s kolesi, zaradi česar je bila večina naselij omejena na zaliv Andersons Bay, Tomahawk, Portobello in manjše naselij ob obali, kjer bi jih lahko vozili s trajekti. Trajektne storitve so se začele leta 1859. [[Železnica]] je bila dokončana do zaliva Andersons Bay leta 1878, vendar ni nikoli nadaljevala. Nasip je bil dokončan čez zaliv Andersons do Vauxhall Cornerja leta 1872. Vseboval je most, ki ga je bilo mogoče odpreti, da je omogočil prehod za čolne. Po ukinitvi provincialnega sveta leta 1876 je upravljanje polotoka postalo odgovornost okrožnega sveta polotoka, katerega upravno središče je bilo v Portobellu. Do leta 1878 je zalivska cesta dosegla Portobello, kar je omogočilo, da so po njej vozile poštne kočije in pozneje avtobusi s konjsko vprego, medtem ko so se številni prebivalci na pot odpravili samostojno s svojimi zasebnimi konji in vpregami. Posledično zmanjšanje pokroviteljstva je povzročilo ukinitev številnih trajektnih storitev. Izboljšana kopenska povezava je spodbudila razvoj naselij v East Harbourju (kasneje preimenovanem v Macandrew Bay), Company Bay in Broad Bay. V 1880-ih so po strahu pred rusko invazijo Taiaroa Head obsežno utrdili. Armstrongov top je bil nameščen leta 1886. Trajekti so povezovali pristaniško obalo polotoka z mestom in Port Chalmersom. Kljub erozijsko nagnjenim ilovnatim prstem in strmim pobočjem se je leta 1900 90 % od približno 200 kmetov na polotoku ukvarjalo z [[mlekarstvo]]m. V tem času je polotok oskrboval tudi večino [[krompir]]ja v Dunedinu, pri čemer se je približno 70 kmetov okoli Highcliffa in Sandymounta ukvarjalo z njihovo proizvodnjo. Poleg tega je bilo v zalivu Andersons Bay več tržnih vrtov, v katerih so prevladovali Kitajci, in manjše število v Portobellu (od leta 1881 dalje), kjer so gojili široko paleto pridelkov. Prvi [[telefon]] je bil nameščen v zalivu Andersons Bay leta 1885. Čiščenje zemlje se je hitro nadaljevalo in do leta 1915 je ostalo samo 379 ha grmovja. Leta 1888 je odbor za ceste Portobello uvedel vsesplošno nepriljubljeno cestnino na cesti v Portobello, da bi nadomestil stroške vzdrževanja in razvoja. Do leta 1900 od 9718 ha le približno osmina ni bilo zasedena s kmetijskimi dejavnostmi ali urbano gradnjo. Do istega leta je Andersons Bay postal priljubljen kraj za življenje, zlasti med poslovneži in strokovnjaki, številni med njimi so gradili velike domove. Leta 1904 je bila v Aquarium Pointu v Portobellu ustanovljena ribogojnica morskih rib. Še en znak spreminjanja odnosa do divjega življenja je bila samoustanovitev kolonije kraljevih albatrosov (''Diomedea epomophora'') na Taiaroa Headu v 1920-ih, ki je bila zdaj skrbno negovana zaradi znanstvenega interesa. V Highcliffu so se pojavili radijski drogovi in izseljevanje s podeželja je bilo kompenzirano z rastjo pristaniških naselij. Izboljšanje cest je povzročilo propad trajektov. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so garnizijo Taiaroa Head umaknili in svetilnik avtomatizirali. Univerza v Otagu je prevzela ribogojnico kot raziskovalno ustanovo, saj je njen komercialni namen usahnil. V 20. stoletju se je raba tal spremenila, saj je izsuševanje in razvoj nižine Taieri sčasoma pripeljalo do tega, da je to območje zasenčilo prirejo mleka, mešane kmetije pa so se umaknile ekstenzivni paši. Podeželsko prebivalstvo, zlasti na pacifiški obali, se je zmanjšalo, zapuščena posestva in ceste pa so počasi propadale za nasadi ciprese ''Cupressus macrocarpa'' in [[glog]]a. Ponovno narejena, evropeizirana pokrajina je zdaj dobila pridih mehkega propadanja in začela dobivati "naraven" izgled. To je pritegnilo pozornost obiskovalcev in umetnikov. [[Colin McCahon]], najslavnejši novozelandski [[slikar]], je svojo 'vizijo' novozelandske pokrajine najprej oblikoval s študijami polotoka, najbolj razvita je bila tista iz let 1946–49, ki je zdaj v lasti mesta in je na ogled v osrednji javni knjižnici Dunedin. Mesto Dunedin je leta 1967 prevzelo okrožje Peninsula in obljubilo, da bo razširilo mrežo vode in kanalizacije. V zadnjih desetletjih je prišlo do naraščajoče predmestne zasedenosti mestnih območij, nekaj razvoja 'življenjskega sloga' na pristaniških pobočjih in vse večjega turističnega prometa. Polotok Otago je eden redkih krajev na Novi Zelandiji, kjer so povsod vidni dokazi o dolgi človeški posesti zemlje. V veličastnem, a kompaktnem okolju je izziv ohraniti ravnovesje med človeškim in naravnim ob naraščajočem stanovanjskem in turističnem razvoju. == Narava == [[File:White-headed Stilt.jpg|thumb|left|120px|[[Polojnik]] (''Himantopus himantopus'') na polotoku]] Različne vrste endemičnih, redkih in ogroženih divjih živali so bile potrjene v bližini polotoka Otago na kopnem in na morju. Na tem območju so znani gekoni z dragulji (''Naultinus gemmeus''). Orjaške [[moe]] so v zgodovini videli na polotoku.<ref>{{cite journal|author=Buick L.T.|year=1937 |title=The Moa-Hunters of New Zealand: Sportsman of the Stone Age – Chapter I. Did the Maori Know the Moa?|url=http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BuiMoaH-t1-body-d0-d1.html|journal=Victoria University of Wellington Catalogue – New Zealand Texts Collection|publisher=W & T Avery Ltd. |access-date=3 February 2015}}</ref> Ogrožena oceanska megafavna, kot so [[morski pes orjak]] (''Cetorhinus maximus''), [[veliki beli morski pes]] (''Carcharodon carcharias'')<ref>{{cite journal|year=2014 |title=Woodside Energy (New Zealand 55794) Limited – Toroa 3D Marine Seismic Survey – Marine Mammal Impact Assessment |url=http://www.doc.govt.nz/documents/conservation/marine-and-coastal/mmia/woodside-toroa-3d-marine-seismic-survey-mmia.pdf|journal=Report 1'26 Mam 00002-R0|publisher=New Zealand Offshore Services, Department of Conservation |access-date=16 January 2015}}</ref> in želva [[orjaška usnjača]] (''Dermochelys coriacea''), so bile potrjene ob obalah Otaga. === Oceanske ptice === Na polotoku Otago je raznoliko rastlinstvo in živalstvo. Med opazovanimi pticami so ogroženi [[rumenooki pingvin]] (''Megadyptes antipodes''), [[pritlikavi pingvin]] (''Eudyptula minor''), kormoran in severni [[kraljevi albatros]]. Gnezditvena kolonija albatrosa na Taiaroa Head je edina na svetu blizu obale in človeških prebivališč. Na polotoku prebivajo tudi različne vrste močvirskih ptic, zlasti [[kraljeva žličarka]] (''Platalea regia''), ki so pogost prizor v okolici zalivov Hooper in Papanui na pacifiški obali polotoka. === Morski sesalci === [[File:Two sea lions on the beach of Otago Peninsula.jpg|thumb|Dva morska leva na plaži polotoka Otago, Nova Zelandija]] Obale polotoka Otago so pomembni življenjski prostori za morske sesalce. Kolonije [[plavutonožci|plavutonožcev]] in [[morski levi|morskih levov]] so se obnovile v 20. stoletju po množičnem izkoriščanju v 19. stoletju, ki je skoraj izbrisalo tako njih kot kite. Veliko novozelandskih morskih medvedov (''Arctocephalus forsteri'') in [[Novozelandski morski lev|Hookerjevih morskih levov]] koti okoli Taiaroa Head. Polotok Otago velja za izjemen in pionirski življenjski prostor, zlasti za morske leve, saj je edino stalno kotitveno območje na glavnem naseljenem otoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sealiontrust.org.nz/new-zealand-seals/new-zealand-sea-lion/ |title=Whakahao (male) or Kaki (female) – New Zealand sea lion – Phocarctos hookeri |work=The New Zealand Sea Lion Trust |access-date=25 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130205111529/http://www.sealiontrust.org.nz/new-zealand-seals/new-zealand-sea-lion/ |archive-date=5 February 2013 |url-status=dead }}</ref> Znano je, da se na tem območju pojavljajo tudi [[južnomorski slon]]i in morski leopardi (''Hydrurga leptonyx''). Polotok Otago velja za enega najbolj priljubljenih habitatov za [[južnomorski kit|južnomorske kite]] na celinskih obalah, tako trenutno kot v preteklosti. V predevropskih časih so jih pogosto videli v pristanišču, da bi se parili ali kotili. Bili so glavna ciljna vrsta za obalni kitolov, kar je tudi glavni razlog za Port Otago. Kite so lovili skoraj do izumrtja, zdaj pa jih redko vidimo. Občasno jih opazimo v pristanišču, a povečanje ladijskih poti in spremljajoči podvodni zvoki lahko prispevajo k njihovi odsotnosti.<ref name="ourarchive.otago.ac.nz">{{cite thesis |type= PhD |last= Webster |first= Trudi |title= Southern Right Whales (''Eubalaena australis''): Acoustic Behaviour and Ambient Noise |publisher= University of Otago |location= Dunedin |date= 2014 |url= https://ourarchive.otago.ac.nz/bitstream/handle/10523/5865/WebsterTrudiA2015PhD.pdf |access-date= 10 November 2021 |archive-date= 2021-10-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211011211151/https://ourarchive.otago.ac.nz/bitstream/handle/10523/5865/WebsterTrudiA2015PhD.pdf |url-status= dead }}</ref> Morda bodo izvedene prihodnje študije, da bi preučili rešitve za njihovo vrnitev v pristanišče. Včasih jih je mogoče videti tik ob obali v njihovi zimski selitveni sezoni, skupaj s [[Kit grbavec|kiti grbavci]], ki so jih prav tako lovili na tem območju. Danes so se količine pojavljanja med temi vrstami obrnile zaradi drastične razlike v biomasi. Taiaroa Head bi lahko bila točka z največjimi možnostmi za srečanje teh velikanov. Drugi [[vosati kiti]], ki so bili pred kratkim potrjeni na tem območju, so [[sinji kit]]i in minke kiti. Na tem območju je bil odlovljen tudi eden najzgodnejših primerkov antarktičnega minke kita (''Balaenoptera bonaerensis'').<ref name=Gray1874I>{{cite journal | last1 = Gray | first1 = J.E. | year = 1874 | title = On a New-Zealand whale (''Physalus antarcticus'', Hutton), with notes | url = https://zenodo.org/record/1430209| journal = Annals and Magazine of Natural History | volume = 13 | issue = 76| pages = 316–318 | doi=10.1080/00222937408680867}}</ref> Več vrst delfinov in majhnih kitov pogosto zahaja na polotok; temni delfin (''Lagenorhynchus obscurus'') in ogroženi endemični Hektorjev delfin tvorita močne povezave z območjem, medtem ko se delfini pliskavke in navadni delfini pojavljajo manj pogosto. Zunanji polotok tik ob Taiaroa Head je eno od treh glavnih območij zbiranja temnih delfinov na Novi Zelandiji,<ref>{{navedi splet |url=https://maps.mpi.govt.nz/NABISLineageDocuments/Annual%20distribution%20of%20Dusky%20dolphin%20Lineage.pdf |title=Lineage – Scientific Methodology – Annual distribution of Dusky dolphin |access-date=10 November 2021 |archive-date=2024-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240512052715/https://maps.mpi.govt.nz/NABISLineageDocuments/Annual%20distribution%20of%20Dusky%20dolphin%20Lineage.pdf |url-status=dead }}</ref> medtem ko pristaniška voda in polotok nudita območja za razmnoževanje in dojenje. Občasno opazimo tudi [[orka|orke]].<ref name="ODT_50769">{{navedi novice |url=http://www.odt.co.nz/news/dunedin/50769/big-jump-orca-sightings-near-harbour-mouth |title=Big jump in Orca sightings near harbour mouth |date=8 April 2009 |work=Otago Daily Times |access-date=25 April 2013 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924091145/http://www.odt.co.nz/news/dunedin/50769/big-jump-orca-sightings-near-harbour-mouth |url-status=dead }}</ref> Številne druge oceanske vrste, kot so [[kit glavač]], dolgoplavuta mrka pliskavka (''Globicephala melas'') in več vrst kljunatih kitov (''Ziphiidae''), vključno Tasmanov kljunati kit in delfini, kot so delfini južnega desnega kita (''Lissodelphis peronii''), lahko najdemo dlje od obale okoli bogatega globokomorskega kanjona približno 20 km od obale. Ta morski kanjon je edino znano območje na svetu, kjer so večkrat opazili Tasmanove kljunate kite, njegova raznolikost kitov in delfinov pa je lahko tako pomembna kot tista v [[Kaikōura|Kaikōuri]].<ref>{{navedi novice|last=Elder|first=Vaughan|title=Population of whales off Dunedin coast significant, study finds|url=https://www.odt.co.nz/news/dunedin/population-whales-dunedin-coast-significant-study-finds|work=Otago Daily Times|date=15 May 2017|access-date=15 May 2017}}</ref> Leta 2023 sta bila morski kanjon in južna obala polotoka določena za nova morska rezervata.<ref>[https://www.doc.govt.nz/our-work/marine-reserves-for-the-southeast-of-the-south-island New marine reserves for the southeast of the South Island]</ref> == Turistične atrakcije == *Fletcherjeva hiša, muzej koč iz edvardijanskega obdobja, Broad Bay. *Muzej polotoka Otago in muzej zgodovinskega društva, družbena in kmetijska zgodovina polotoka, Portobello. *Glenfalloch Woodland Gardens & Cafe *[[Grad Larnach]] *Kolonija kraljevega albatrosa - edina celinska kolonija na svetu *Leta 2008 je mestni svet Dunedina kupil 328 hektarjev zemljišča, ki obdaja Harbour Cone, značilno geološko značilnost na polotoku Otago, na kateri so arheološka najdišča zgodnjih naseljencev in ostanki iz predkolonialnih časov. V tem spektakularnem območju lahko uživate v številnih sprehodih, več informacij pa najdete na spletni strani mestnega sveta Dunedina: Harbour Cone *Priljubljena sprehajalna in kolesarska pot (del Otago Harbour Cycleway) poteka od osrednjega mesta vzdolž pristaniške obale polotoka do Portobella. Google Zemljevidi tega ne prepoznajo kot peš pot, ampak usmerjajo pešce iz mesta v Ocean Grove in nato navzgor po Srednji cesti do Highcliff Road, ki poteka vzdolž vrha polotoka. Pravzaprav so vse ceste na polotoku, ki so dostopne voznikom, dostopne tudi kolesarjem in pešcem. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== *{{Citation |last1=Anderson |first1=Atholl |author1-link= |title= When All the Moa-Ovens Grew Cold: nine centuries of changing fortune for the southern Maori |location= Dunedin, NZ |publisher= Otago Heritage Books |year= 1983}} *{{Citation |last1=Anderson |first1=Atholl |author1-link= |last2= Allingham |first2= Brian |last3= Smith |first3= Ian W G |title = Shag River Mouth: the archaeology of an early southern Maori village |location= Canberra, Australia |publisher= Australian National University |year= 1996 | oclc= 34751263}} *{{Citation |last1=Anderson |first1=Atholl |author1-link= |title= The Welcome of Strangers: an ethnohistory of southern Maori A.D. 1650–1850 |location= Dunedin, NZ |publisher= University of Otago Press with Dunedin City Council |year= 1998 |isbn= 1-877133-41-8}} *{{Citation |last1= Dann |first1= Christine |last2= Peat |first2= Neville |title= Dunedin, North and South Otago |location= Wellington |publisher= GP Books |year= 1989 |isbn= 0-477-01438-0}} *{{Citation | last= Entwisle |first= Peter |title= The Otago Peninsula |publisher= John McIndoe |location= Dunedin |year= 1976 |isbn = 0-908565-23-2 }} *{{Citation |last= Entwisle |first= Peter |title= Behold the Moon, the European Occupation of the Dunedin District 1770-1848 |location= Dunedin, NZ |publisher= Port Daniel Press |year= 1998 |isbn=0-473-05591-0 }} *{{Citation |last= Hamel |first= J |title= The Archaeology of Otago |location= Wellington, NZ |publisher= Department of Conservation |year= 2001 |isbn= 0-478-22016-2}} *{{Citation |last= Hogan |first= C. Michael |title= Yellow-eyed Penguin: ''Megadyptes antipodes'' |url = http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=222 |publisher= GlobalTwitcher.com |editor= N. Stromberg |year= 2009| url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20111005175409/http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=222 | archive-date =5 October 2011}} *{{Citation |last1= Kinaston |first1= L. Rebecca |last2= Walter |first2= K. Richard |last3= Jacomb |first3= Chris |last4= Brooks |first4= Emma |last5= Tayles |first5= Nancy |year= 2013 |title= The First New Zealanders: Patterns of Diet and Mobility Revealed through Isotope Analysis |journal= PLOS ONE|volume= 8 |issue= 5 |pages= e64580 |publisher= PLoS One 8(5), e64580 |pmc= 3654917 |pmid= 23691250 |doi= 10.1371/journal.pone.0064580 |bibcode= 2013PLoSO...864580K |doi-access= free | ref = {{harvid|Kinaston et al.|2013}} }} *{{Citation |last= Knight |first= Hardwicke |title= Otago Peninsula: a local history |location= Broad Bay, NZ |publisher= Hardwicke Knight |year= 1978}} *{{Citation |last1= Sorrell |first1= Paul |last2= Warman |first2= Graham |title= Peninsula: Exploring the Otago Peninsula |location =Auckland, NZ |publisher= Penguin |year= 2013 |isbn= 9780143568537}} *{{Citation |last= West |first= Jonathan |title= The Face of Nature: An Environmental History of Otago Peninsula |location= Dunedin, NZ |publisher= Otago University Press |year= 2017 |isbn= 978-1-927322-38-3}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Otago Peninsula}} {{Wikivoyage|Otago Peninsula}} * {{Internetquelle | url=http://www.yellow-eyedpenguin.org.nz/ | titel=Homepage | hrsg=Yellow-eyed Penguin Trust | zugriff=2014-09-03 | sprache=en}} * {{Internetquelle | url=http://www.otago.ac.nz/marine-studies/index.html | titel=Marine Studies Centre | hrsg=University of Otago | zugriff=2016-01-06 | sprache=en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dunedin]] [[Kategorija:Južni otok]] n2k42ge9ev641l1a6q0lrq2r9tkys9k 0 553740 6732335 6281754 2026-08-07T16:42:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732335 wikitext text/x-wiki [[File:Berlin-Mauermuseum am Checkpoint Charlie.jpg|thumb|Muzejska hiša Checkpoint Charlie]] [[File:Mauerkreuze am Checkpoint Charlie.jpg|thumb|[[Spomenik svobode]]]] '''Muzej Checkpoint Charlie''' ({{lang-de|Das Mauermuseum – Museum Haus am Checkpoint Charlie}}) je zasebni [[muzej]] v [[Berlin]]u. Ime je dobil po znamenitem prehodu v [[Berlinski zid|Berlinskem zidu]] in je bil ustvarjen za dokumentiranje tako imenovanega »najboljšega sistema varovanja meja na svetu« (po besedah vzhodnonemškega generala Heinza Hoffmanna). Na ogled so fotografije in povezani dokumenti uspešnih poskusov pobega iz Vzhodne Nemčije, skupaj z opremo za pobeg: baloni na vroč zrak, avtomobili za pobeg, sedežnice in mini podmornica. Muzej raziskuje in hrani seznam smrti ob berlinskem zidu. Upravlja ga Mauermuseum-Betriebs gGmbH,<ref>{{navedi splet|title=Das Mauermuseum-Betriebs gGmbH, Berlin|url=https://www.northdata.de/Das+Mauermuseum-Betriebs+gGmbH,+Berlin/Amtsgericht+Charlottenburg+(Berlin)+HRB+192988+B|access-date=2021-01-07|website=www.northdata.de|language=de}}</ref> direktorica pa je Alexandra Hildebrandt. == Zgodovina == ''Arbeitsgemeinschaft 13. August'' je združenje, poimenovano po datumu izgradnje Berlinskega zidu. Ustanovljen je bil z namenom boja proti kršitvam človekovih pravic zaradi zidu in ustvarjanja rešitev z dejavnostmi, kot so tiskovne konference, založništvo in razstave.<ref name=" FirmenWissen 2018">{{navedi splet |url=https://www.firmenwissen.de/az/firmeneintrag/10969/2010178455/ARBEITSGEMEINSCHAFT_13_AUGUST.html |title=Arbeitsgemeinschaft 13. August, Berlin - Firmenauskunft |website=FirmenWissen |access-date=2018-02-02}}</ref> Muzejski projekt se je začel kot razstava ustanovnega direktorja in borca za človekove pravice Rainerja Hildebrandta. Po besedah Hildebrandta: »Prva razstava se je odprla 19. oktobra 1962 v samo dvoinpolsobnem stanovanju na znameniti Bernauer Straße. Ulica je bila razdeljena po vsej dolžini; stavbe na vzhodu so bile izpraznjene in njihova okna zazidali. Predlagali smo, da so turisti hvaležni tistim mejnim stražarjem, ki ne streljajo na ubijanje.«<ref name=odf>{{navedi splet|url=http://www.mauermuseum.de/english/frame-index-mauer.html |title=Origins - Development - Future |website=Mauermuseum - Museum Haus am Checkpoint Charlie |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924095303/http://www.mauermuseum.de/english/frame-index-mauer.html |archive-date=24 September 2010}}</ref> 14. junija 1963 so muzej odprli na svoji stalni lokaciji na Friedrichstraße, znani kot ''Haus am Checkpoint Charlie''. ''Arbeitsgemeinschaft 13. avgust'' je bil uradno registriran pri mestu kot Verein (združenje) 16. julija 1963.<ref name="Amtsblatt 1963">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=Ipx49bYIaVMC&q=%22Arbeitsgemeinschaft+13.+August%22 |title=Amtsblatt für Berlin - Jahrgang 1963 |trans-title=Official Gazette for Berlin|publisher=Kultur-Buch-Verlag |year=1963 |volume=13 |issue=2 |pages=898 |language=de}}</ref> Muzej je bil v svojih zgodnjih dneh znan po svojem zmešanem in kaotičnem razstavnem slogu, s številnimi predmeti in relikvijami, prikazanimi brez običajne organizacije običajnega muzeja. Bilo je tudi politično središče in je aktivno sodelovalo pri načrtovanju in pomoči pri pobegih. Vključevala je knjižnico, filme, predavanja in založniško dejavnost. Po padcu berlinskega zidu in temu primernem znatnem zmanjšanju javnih sredstev se je muzej pod vodstvom Alexandre Hildebrandt razvil v zasebno podjetje, ki je »na novo izumilo nekdanje politično središče kot 'mesto izkušenj'.« Po Hildebrandtovih besedah je deloval »po poslovnih načelih«,<ref name="Engel & Konnerth 1998">{{navedi splet |url=https://www.berliner-zeitung.de/ex-mitarbeiter-des-mauermuseums-erheben-vorwuerfe-gegen-die-leitung--wir-arbeiteten-in-angst-und-schrecken--16555700 |title=Ex-Mitarbeiter des Mauermuseums erheben Vorwürfe gegen die Leitung "Wir arbeiteten in Angst und Schrecken" |last1=Engel |first1=M. |last2=Konnerth |first2=D. |date=21 November 1998 |website=Berliner Zeitung |language=de |access-date=2018-03-10 }}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kmalu zaslužil sedemmestne dobičke in postal komercialno najuspešnejši muzej v Evropi.<ref name="Kunzemann 2002">{{navedi splet |url=https://www.taz.de/!1125721/ |title=Kontrollen am Checkpoint |last=Kunzemann |first=Thilo |date=14 February 2002 |website=Die Tageszeitung |language=de |access-date=2018-03-10}}</ref> Leta 2002 se je ''Arbeitsgemeinschaft 13. August'' odrekla svojemu dobrodelnemu statusu in s tem preostalim donacijam in davčnim olajšavam. Zdaj je eden najbolj obiskanih muzejev v Berlinu, z več kot 850.000 obiskovalci letno.<ref>[http://www.berlin.de/landespressestelle/archiv/2009/11/13/145973/ Gedenkstätten und zeitgeschichtliche Museen bleiben im Aufwärtstrend] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110612104322/http://www.berlin.de/landespressestelle/archiv/2009/11/13/145973/ |date=June 12, 2011 }} State of Berlin, 13 November 2009. {{in lang|de}}</ref> V zadnjih letih je muzej še naprej dopolnjeval svoje razstave o mednarodnem boju za človekove pravice in opozarjal na primere Sergeja Magnitskega in drugih. Leta 2004 je Alexandra Hildebrandt postavila spomenik svobode žrtvam mejnih sil na bližnjem praznem zemljišču. Spomenik so odstranili naslednje leto, potem ko je lastnik zemljišča odpovedal najemno pogodbo. Tako spomenik kot njegova odstranitev sta bila predmet nekaterih kritik in polemik. == Glavne razstave == *Zid od 13. avgusta 1961 do padca je razstava fotografij, pisav in predmetov, ki dokumentirajo Berlinski zid in pobege čez njega v času, ko je stal. *Razstava ''Berlin od mesta na prvi črti do mostu Evrope'' prikazuje zgodovino razdeljenega Berlina od druge svetovne vojne do ponovne združitve. *Na razstavi ''Zgodilo se je na Checkpoint Charlie'' so predstavljeni številni zgodovinski dogodki, ki so se zgodili na Checkpoint Charlie. *Razstava ''Inventive Escapes'' se osredotoča na različne pripomočke in domiselna vozila, s katerimi so se uspešno izognili varovanju vzhodnonemške meje. ​ == Nadaljnje razstave in dogodki == *Razstava ''Od Gandhija do Walese'': Nenasilni boj za človekove pravice prikazuje nenasilne proteste po svetu in kako so bile podobne metode uporabljene v Nemčiji. *''Natova misija za svobodo'' je nova stalna razstava, ki se osredotoča na mednarodni in diplomatski kontekst, odprta marca 2012. Generalni sekretar NATA [[Anders F. Rasmussen]] je razstavo obiskal maja 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://www.diplomatisches-magazin.de/international-relations-06-2012-de/A5/|title=Vom Kanzleramt zum Mauermuseum|last=Schmidt|first=Tanja|date=June 2012|website=www.diplomatisches-magazin.de|language=de|access-date=2018-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180127143257/https://www.diplomatisches-magazin.de/international-relations-06-2012-de/A5/|archive-date=27 January 2018|url-status=dead}}</ref> *Razstava ''Ronald Reagan'' je praznovanje življenja in dela predsednika [[Ronald Reagan|Reagana]] ter njegovega prispevka k rušenju Berlinskega zidu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.diplomatisches-magazin.de/international-relations-03-2012-en/A2/|title="Raoul Wallenberg lives" at the Mauermuseum|last=Schmidt|first=Tanja|date=March 2012|website=www.diplomatisches-magazin.de|language=en|access-date=2018-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180126191052/https://www.diplomatisches-magazin.de/international-relations-03-2012-en/A2/|archive-date=26 January 2018|url-status=dead}}</ref> *''Raoul Wallenberg lives'' je nova stalna razstava o življenju in delu [[Raoul Wallenberg|Raoula Wallenberga]], ki je bila odprta leta 2012. *Razstava ''Mihail Hodorkovsk'': [[Mihail Hodorkovski]] je imel tiskovno konferenco ob izpustitvi decembra 2013 v muzeju. Zahvalil se je medijem, nekdanjemu nemškemu zunanjemu ministru [[Hans-Dietrich Genscher|Hans-Dietrichu Genscherju]] in nemški kanclerki [[Angela Merkel|Angeli Merkel]] za pomoč pri zagotavljanju njegove izpustitve. Izrazil je hvaležnost muzeju za organizacijo tiskovne konference in za moralno podporo v zvezi z razstavnim delom o njegovem položaju, medtem ko je bil v zaporu. Po besedah direktorice muzeja Alexandre Hildebrandt je prav ona leta 2011 spodbudila Genscherja, da se vključi v diplomatska prizadevanja za izpustitev Hodorkovskega.<ref name="Martin & Kelly 2013">{{navedi splet |url=https://www.reuters.com/article/us-germany-khodorkovsky/inside-germanys-campaign-to-free-khodorkovsky-idUSBRE9BP0C420131226 |title=Inside Germany's campaign to free Khodorkovsky |last1=Martin |first1=Michelle |last2=Kelly |first2=Lidia |date=26 December 2013 |website=Reuters |access-date=2018-03-29}}</ref> *Razstava ''Nadiye Savchenko'': muzej je leta 2016 postavil razstavo del Nadiye Savchenko in pomagal pri prizadevanjih za njeno izpustitev iz zapora.<ref>{{navedi splet|title=Berlin zeigt Kunst von ukrainischer Pilotin Nadja Sawtschenko|url=http://www.bz-berlin.de/kultur/kunst/berlin-zeigt-kunst-von-ukrainischer-pilotin-nadja-sawtschenko|website=B.Z. Berlin|publisher=Berliner Zeitung|language=de|access-date=2023-12-29|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107012447/http://www.bz-berlin.de/kultur/kunst/berlin-zeigt-kunst-von-ukrainischer-pilotin-nadja-sawtschenko|url-status=dead}}</ref> == Citat == {{quote|Lahko se imenujemo tudi prvi muzej mednarodnega nenasilnega protesta. Naši eksponati vključujejo: pisalni stroj Charta 77, hektograf nezakonite revije "Umweltblätter" ("Okoljske strani"), dnevnik in sandale Mahatme Gandhija ter posmrtno masko Elene Bonner njenega partnerja Andreja Saharova.|"Origins - Development - Future", from mauermuseum.de}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Checkpoint Charlie#Mauermuseum|Checkpoint Charlie Museum}} *[http://www.mauermuseum.de/en/start/ Museum Haus am Checkpoint Charlie] *[http://architectuul.com/architecture/checkpoint-charlie-museum Checkpoint Charlie Museum] on [http://architectuul.com Architectuul] *[http://www.dw.com/en/berlins-checkpoint-charlie-museum/a-37985583 Documentary video] by Deutsche Welle Euromaxx {{coord|52|30|28|N|13|23|26|E|region:DE-BE_type:landmark_source:dewiki|display=title}} {{normativna kontrola}} ​[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Berlinu]] ​[[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] [[Kategorija:Berlinski zid]] [[Kategorija:Hladna vojna]] [[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]] 4oviiqyk81pmoevwdrqwh7h1pyftt7a 0 555528 6732432 6731556 2026-08-07T19:30:16Z 97E 228462 slovenski mediji so slabi viri za zapis imen, ker so večinoma samo (nekvalitetni) prevodi angleških člankov. Nepravilni angleški zapisi ne spadajo sem. Politiki po 1991 so bili v politiki lahko aktivni samo pod enim imenom - vnos na tej strani nima povezave z njihovim delovanjem pod drugim državljanstvom 6732432 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] '''[[Politik|politikov]].'''{{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{Stublist|date=februar 2024}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Dmitro Antonovič]] * [[David Arahamija]] * [[Oleksij Arestovič]] * [[Mikola Azarov]] == B == * [[Mikola Bagrov]] * [[Volodimir Bagazij]] * [[Ivan Bagrjani]] * [[Stepan Bandera]] *[[Oleksandr Barvinski]] *[[Taras Batenko]] *[[Oleg Blohin]] *[[Andrij Bogdan]] *[[Vadim Bojčenko]] * [[Viktor Bondar]] * [[Mihajlo Bondarenko]] * [[Oleksandr Bondarenko]] * [[Valerij Borzov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Andrij Bubnov]] * [[Pavlo Burlakov]] == C == * [[Oleg Carov]]<ref>{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje nastopu Ane Netrebko na Ljubljana Festivalu |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/ukrajinska-skupnost-v-sloveniji-nasprotuje-nastopu-ane-netrebko-na-ljubljana-festivalu/637025 |access-date=2026-08-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novoizvoljeni ukrajinski predsednik bo obdržal vlado in premiera |url=https://www.delo.si/novice/svet/novoizvoljeni-ukrajinski-predsednik-bo-obdrzal-vlado-in-premiera |access-date=2026-08-07 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Volodimir Cibulko]] == Č == * [[Oleksij Černišov]] * [[Vjačeslav Čornovil]] * [[Vlas Čubar]] == D == * [[Nikolaj Demčenko|Nikolaj (Mikola) Demčenko]] * [[Andrij Deščica]] * [[Pavel Dibenko]] * [[Dmitro Dobrodomov]] * [[Dmitro Doncov]] * [[Dmitro Dorošenko]] * [[Petro Dorošenko]] * [[Ivan Fedorovič Drač]] * [[Emine Džaparova]] == F == * [[Vitalij Fedorčuk]] * [[Mihajlo Fedorov]] * [[Boris Filatov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Ivan Franko (ukrajinski pesnik)|Ivan Franko]] == G == * [[Natalija Galibarenko]] * [[German Galuščenko]] * [[Jan Borisovič Gamarnik|Jan Gamarnik]] * [[Viktor Geraščenko]] * [[Nikolaj Gikalo|Nikolaj (Mikola) Gikalo]] * [[Andrij Girenko]] * [[Fjodor Golovčenko]] * [[Volodimir Gorublin]] * [[Sidir Goloubovič]] * [[Fjodor Golovčenko]] * [[Vsevolod Golubovič]] * [[Oleksij Gončaruk]] * [[Mihajlo Gorin]] * [[Mihajlo Grečuha]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Ivan Grinoh]] * [[Volodimir Grojsman]] * [[Ivan Grušecki]] * [[Ivan Gruševski]] * [[Mihajlo Gruševski]] * [[Pavel Gubarjev|Pavlo Gubarjev]]<ref>{{Navedi splet |title=Ukrajinske sile zavzemajo »uporniška mesta« |url=https://www.delo.si/novice/svet/ukrajinske-sile-zavzemajo-uporniska-mesta |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Sergij Gusev]] == H == * [[Bogdan Hmelnicki]] * [[Mihajlo Hmil]] * [[Viktor Hriš]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Stanislav Hurenko]] == I == * [[Volodimir Ivaško]] == J == * [[Volodimir Jacuba]] * [[Dmitro Jaroš]] * [[Volodimir Janiv]] * [[Viktor Janukovič]] * [[Arsenij Jacenjuk]] * [[Oleksandr Jefremov]] * [[Sergij Jefremov]] * [[Andrij Jermak]] * [[Jaroslav Jurčišin]] * [[Viktor Juščenko]] == K == * [[Volodimir Kačinski]] * [[Taras Kačka]] * [[Lazar Kaganovič]] * [[Nikifor Kalčenko]] * [[Oleksandr Kamišin]] * [[Ivan Kazanec]] * [[Oleksij Kiričenko]] * [[Andrij Kirilenko]] * [[Serhiy Kivalov]] * [[Vitalij Kličko]] * [[Pavlo Klimkin]] * [[Dmitro Kljačivski]] * [[Andrij Kljuev]] * [[Stepan Kločurak]] * [[Igor Kolomojski]] * [[Olena Kondratjuk]] * [[Igor Kononenko]] * [[Konstantin Kononenko]] * [[Jevgen Konovalec]] * [[Genadij Korban]] * [[Serhij Korecki]] * [[Andrij Kornat]] * [[Leonid Kornijec]] * [[Oleksandr Kornijenko]] * [[Demjan Korotčenko]] * [[Stanislav Kosior]] * [[Roman Mikolajovič Kozak]] * [[Taras Kozak]] * [[Ivan Nikitovič Kožedub|Ivan Kožedub]] * [[Jevgenija Kravčuk]] * [[Leonid Kravčuk]] * [[Volodimir Kubijovič]] * [[Stepan Kubiv]] * [[Leonid Kučma]] * [[Vasyl Kuk]] * [[Dmitro Kuleba]] * [[Oleksij Kuleba]] * [[Ivan Kuličenko]] * [[Serhij Kunitsin]] * [[Viktor Kurmanovič]] * [[Emanuil Kviring]] == L == * [[Georgij Lapčinski]] * [[Oleksandr Laščenko]] * [[Pavlo Lazarenko]] * [[Mikola Lebid]] * [[Dmitro Levicki]] * [[Kost Levicki]] * [[Andrij Livicki]] * [[Mikola Livicki]] * [[Vjačeslav Lipinski]] * [[Ivan Lisenko]] * [[Kazimir Litvak]] * [[Oleksandr Ljaško]] * [[Panas Ljubčenko]] == M == * [[Nestor Mahno]] * [[Valentin Malančuk]] * [[Vasil Maljuk]] * [[Jevgen Marčuk]] * [[Dmitrij Manuiljski|Dmitrij (Dmitro) Manuilski]] * [[Adam Martinjuk]] * [[Vitalij Masol]] * [[Ivan Mazepa]] * [[Izak Mazepa]] * [[Vjačeslav Medjanik]] * [[Viktor Medvedčuk]] * [[Andrij Atanasovič Melnik]] * [[Andrij Jaroslavovič Melnik]] * [[Leonid Melnikov]] * [[Oleksandr Merežko]] * Vladimir Nikolajevič Meščerjakov * [[Genadij Moskal]]˙ == O == * [[Afanasij Odojevski]] (Severov) * [[Volodimir Ogrizko]] * [[Zahar Olejnik]]  == P == * [[Igor Palicja]] * [[Mikola Panas]] * [[Andrij Parubij]] * [[Leonid Pasenčik]] * [[Simon Petljura]] * [[Grigorij Petrovski]] * [[Jevgen Petruševič]] * [[Natalja Pipa]] * [[Georgij Pjatakov|Georgij (''Heorhij Leonidovič)'' Pjatakov]] (Jurij) Leonidovič Pjatakov * [[Mikola Plavjuk]] * [[Ivan Pljušč]] * [[Mikola Pidgirni]] ([[Nikolaj Podgorni]]) * [[Andrij Kirilenko]] * [[Petro Porošenko]] * [[Petro Postišev]] * [[Vjačeslav Prokopovič]] == R == * [[Hristijan Rakovski|Hristijan (Georhijovič) Rakovski]] [bolg. Krăstjo Georgiev Stančev] * [[Dmitro Razumkov]] * [[Lev Rebet]] * [[Grigorij Revenko]] * [[Volodimir Ribak]] * [[Tetjana Ričkova]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] (Gruzinec) * [[Andrij Sadovij]] * [[Zinovij Serdjuk]] * [[Andrij Sibiha]] * [[Petro Simonenko]] * [[Oleg Sinjegubov]] * [[Vasil Sinko]] * [[Danilo Skoropadski]] * [[Ivan Skoropadski]] * [[Pavlo Skoropadski]] * [[Mikola Skripnik]] * [[Ruslan Stefančuk]] * [[Jaroslav Stecko]] * [[Slava Stecko]] * [[Ruslan Stefančuk]] * [[Olga Stefanišina]] * [[Kiril Stremousov]]<ref>{{Navedi splet |title=Rusi se hvalijo z ugrabljenimi otroki |url=https://www.delo.si/novice/svet/rusi-se-hvalijo-z-ugrabljenimi-otroki |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Kirilo Studinski]] * [[Julija Sviridenko]] == Š == * [[Pavlo Šandruk]] * [[Anatolij Šarij]] * [[Andrij Šepticki]] * [[Boris Ščerbina]] * [[Volodimir Ščerbicki|Volodimir (Vladimir) Ščerbicki]] * [[Petro Šelest]] * [[Arkadij Ševčenko]] *[[Taras Ševčenko]] *[[Valentina Ševčenko]] * [[Denis Šmigal]]/Šmihal * [[Roman Šuhevič]] * [[Aleksander Šumski]] == T == * [[Boris Tarasjuk]] * [[Roman Terehov]] * [[Mihail Tereščenko]] * [[Jevgen Terlecki]] * [[Sergij Tigipko]] * [[Mikola Tihonov]] * [[Julija Timošenko]] * [[Vitalij Titov]] * [[Oleg Tjagnibok]] * [[Oleksandr Turčinov]] * [[Ivan Turjanica]] == U == * [[Hennady Udovenko]] * [[Vira Ivanivna Uljančenko]] * [[Rustem Umerov]] == V == * [[Anatol Vahjanin]] * [[Svjatoslav Vakarčuk]] * [[Oleksij Vatčenko]] * [[Irina Vereščuk]] * [[Volodimir Viničenko]] * [[Stepan Vitvickij]] * [[Vsevolod Volin]] * [[Avgustin Vološin]] * [[Mihail Vsevoložski|Mihail (Mihajlo) Vsevoložski]]  == Z == * [[Valerij Zalužni]] * [[Anatolij Zasuha]] * [[Volodimir Zatonski]] * [[Volodimir Zelenski]] * [[Juhim Zvjahilski]] {{Seznami narodov po poklicu|politikov}} == Sklici: == [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Politiki]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki|*]] smop1yvh9rjbwuwvmeilqlid8ebuxif 6732501 6732432 2026-08-07T21:38:02Z Mnogoterost 140263 pp v skladu z referencami; mnenje uporabnika 97E je, da so slovenski mediji slabe reference; za njega so očitno le ukrajinski mediji ustrezna referenca 6732501 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] '''[[Politik|politikov]].'''{{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{Stublist|date=februar 2024}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Dmitro Antonovič]] * [[David Arahamija]] * [[Oleksij Arestovič]] * [[Mikola Azarov]] == B == * [[Mikola Bagrov]] * [[Volodimir Bagazij]] * [[Ivan Bagrjani]] * [[Stepan Bandera]] *[[Oleksandr Barvinski]] *[[Taras Batenko]] *[[Oleg Blohin]] *[[Andrij Bogdan]] *[[Vadim Bojčenko]] * [[Viktor Bondar]] * [[Mihajlo Bondarenko]] * [[Oleksandr Bondarenko]] * [[Valerij Borzov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Andrij Bubnov]] * [[Pavlo Burlakov]] == C == * Oleg Carov (tudi Oleg Carjov)<ref>{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje nastopu Ane Netrebko na Ljubljana Festivalu |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/ukrajinska-skupnost-v-sloveniji-nasprotuje-nastopu-ane-netrebko-na-ljubljana-festivalu/637025 |access-date=2026-08-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novoizvoljeni ukrajinski predsednik bo obdržal vlado in premiera |url=https://www.delo.si/novice/svet/novoizvoljeni-ukrajinski-predsednik-bo-obdrzal-vlado-in-premiera |access-date=2026-08-07 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Premajhna, da bi zaživela |url=https://www.delo.si/novice/svet/premajhna-da-bi-zazivela |access-date=2026-08-07 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novorusija, ruski vojaki in ruski ideolog |url=https://www.delo.si/novice/svet/novorusija-ruski-vojaki-in-ruski-ideolog |access-date=2026-08-07 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Volodimir Cibulko]] == Č == * [[Oleksij Černišov]] * [[Vjačeslav Čornovil]] * [[Vlas Čubar]] == D == * [[Nikolaj Demčenko|Nikolaj (Mikola) Demčenko]] * [[Andrij Deščica]] * [[Pavel Dibenko]] * [[Dmitro Dobrodomov]] * [[Dmitro Doncov]] * [[Dmitro Dorošenko]] * [[Petro Dorošenko]] * [[Ivan Fedorovič Drač]] * [[Emine Džaparova]] == F == * [[Vitalij Fedorčuk]] * [[Mihajlo Fedorov]] * [[Boris Filatov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Ivan Franko (ukrajinski pesnik)|Ivan Franko]] == G == * [[Natalija Galibarenko]] * [[German Galuščenko]] * [[Jan Borisovič Gamarnik|Jan Gamarnik]] * [[Viktor Geraščenko]] * [[Nikolaj Gikalo|Nikolaj (Mikola) Gikalo]] * [[Andrij Girenko]] * [[Fjodor Golovčenko]] * [[Volodimir Gorublin]] * [[Sidir Goloubovič]] * [[Fjodor Golovčenko]] * [[Vsevolod Golubovič]] * [[Oleksij Gončaruk]] * [[Mihajlo Gorin]] * [[Mihajlo Grečuha]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Ivan Grinoh]] * [[Volodimir Grojsman]] * [[Ivan Grušecki]] * [[Ivan Gruševski]] * [[Mihajlo Gruševski]] * [[Pavel Gubarev]]<ref>{{Navedi splet |title=Ukrajinske sile zavzemajo »uporniška mesta« |url=https://www.delo.si/novice/svet/ukrajinske-sile-zavzemajo-uporniska-mesta |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Sergij Gusev]] == H == * [[Bogdan Hmelnicki]] * [[Mihajlo Hmil]] * [[Viktor Hriš]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Stanislav Hurenko]] == I == * [[Volodimir Ivaško]] == J == * [[Volodimir Jacuba]] * [[Dmitro Jaroš]] * [[Volodimir Janiv]] * [[Viktor Janukovič]] * [[Arsenij Jacenjuk]] * [[Oleksandr Jefremov]] * [[Sergij Jefremov]] * [[Andrij Jermak]] * [[Jaroslav Jurčišin]] * [[Viktor Juščenko]] == K == * [[Volodimir Kačinski]] * [[Taras Kačka]] * [[Lazar Kaganovič]] * [[Nikifor Kalčenko]] * [[Oleksandr Kamišin]] * [[Ivan Kazanec]] * [[Oleksij Kiričenko]] * [[Andrij Kirilenko]] * [[Serhiy Kivalov]] * [[Vitalij Kličko]] * [[Pavlo Klimkin]] * [[Dmitro Kljačivski]] * [[Andrij Kljuev]] * [[Stepan Kločurak]] * [[Igor Kolomojski]] * [[Olena Kondratjuk]] * [[Igor Kononenko]] * [[Konstantin Kononenko]] * [[Jevgen Konovalec]] * [[Genadij Korban]] * [[Serhij Korecki]] * [[Andrij Kornat]] * [[Leonid Kornijec]] * [[Oleksandr Kornijenko]] * [[Demjan Korotčenko]] * [[Stanislav Kosior]] * [[Roman Mikolajovič Kozak]] * [[Taras Kozak]] * [[Ivan Nikitovič Kožedub|Ivan Kožedub]] * [[Jevgenija Kravčuk]] * [[Leonid Kravčuk]] * [[Volodimir Kubijovič]] * [[Stepan Kubiv]] * [[Leonid Kučma]] * [[Vasyl Kuk]] * [[Dmitro Kuleba]] * [[Oleksij Kuleba]] * [[Ivan Kuličenko]] * [[Serhij Kunitsin]] * [[Viktor Kurmanovič]] * [[Emanuil Kviring]] == L == * [[Georgij Lapčinski]] * [[Oleksandr Laščenko]] * [[Pavlo Lazarenko]] * [[Mikola Lebid]] * [[Dmitro Levicki]] * [[Kost Levicki]] * [[Andrij Livicki]] * [[Mikola Livicki]] * [[Vjačeslav Lipinski]] * [[Ivan Lisenko]] * [[Kazimir Litvak]] * [[Oleksandr Ljaško]] * [[Panas Ljubčenko]] == M == * [[Nestor Mahno]] * [[Valentin Malančuk]] * [[Vasil Maljuk]] * [[Jevgen Marčuk]] * [[Dmitrij Manuiljski|Dmitrij (Dmitro) Manuilski]] * [[Adam Martinjuk]] * [[Vitalij Masol]] * [[Ivan Mazepa]] * [[Izak Mazepa]] * [[Vjačeslav Medjanik]] * [[Viktor Medvedčuk]] * [[Andrij Atanasovič Melnik]] * [[Andrij Jaroslavovič Melnik]] * [[Leonid Melnikov]] * [[Oleksandr Merežko]] * Vladimir Nikolajevič Meščerjakov * [[Genadij Moskal]]˙ == O == * [[Afanasij Odojevski]] (Severov) * [[Volodimir Ogrizko]] * [[Zahar Olejnik]]  == P == * [[Igor Palicja]] * [[Mikola Panas]] * [[Andrij Parubij]] * [[Leonid Pasenčik]] * [[Simon Petljura]] * [[Grigorij Petrovski]] * [[Jevgen Petruševič]] * [[Natalja Pipa]] * [[Georgij Pjatakov|Georgij (''Heorhij Leonidovič)'' Pjatakov]] (Jurij) Leonidovič Pjatakov * [[Mikola Plavjuk]] * [[Ivan Pljušč]] * [[Mikola Pidgirni]] ([[Nikolaj Podgorni]]) * [[Andrij Kirilenko]] * [[Petro Porošenko]] * [[Petro Postišev]] * [[Vjačeslav Prokopovič]] == R == * [[Hristijan Rakovski|Hristijan (Georhijovič) Rakovski]] [bolg. Krăstjo Georgiev Stančev] * [[Dmitro Razumkov]] * [[Lev Rebet]] * [[Grigorij Revenko]] * [[Volodimir Ribak]] * [[Tetjana Ričkova]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] (Gruzinec) * [[Andrij Sadovij]] * [[Zinovij Serdjuk]] * [[Andrij Sibiha]] * [[Petro Simonenko]] * [[Oleg Sinjegubov]] * [[Vasil Sinko]] * [[Danilo Skoropadski]] * [[Ivan Skoropadski]] * [[Pavlo Skoropadski]] * [[Mikola Skripnik]] * [[Ruslan Stefančuk]] * [[Jaroslav Stecko]] * [[Slava Stecko]] * [[Ruslan Stefančuk]] * [[Olga Stefanišina]] * [[Kiril Stremousov]]<ref>{{Navedi splet |title=Rusi se hvalijo z ugrabljenimi otroki |url=https://www.delo.si/novice/svet/rusi-se-hvalijo-z-ugrabljenimi-otroki |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Kirilo Studinski]] * [[Julija Sviridenko]] == Š == * [[Pavlo Šandruk]] * [[Anatolij Šarij]] * [[Andrij Šepticki]] * [[Boris Ščerbina]] * [[Volodimir Ščerbicki|Volodimir (Vladimir) Ščerbicki]] * [[Petro Šelest]] * [[Arkadij Ševčenko]] *[[Taras Ševčenko]] *[[Valentina Ševčenko]] * [[Denis Šmigal]]/Šmihal * [[Roman Šuhevič]] * [[Aleksander Šumski]] == T == * [[Boris Tarasjuk]] * [[Roman Terehov]] * [[Mihail Tereščenko]] * [[Jevgen Terlecki]] * [[Sergij Tigipko]] * [[Mikola Tihonov]] * [[Julija Timošenko]] * [[Vitalij Titov]] * [[Oleg Tjagnibok]] * [[Oleksandr Turčinov]] * [[Ivan Turjanica]] == U == * [[Hennady Udovenko]] * [[Vira Ivanivna Uljančenko]] * [[Rustem Umerov]] == V == * [[Anatol Vahjanin]] * [[Svjatoslav Vakarčuk]] * [[Oleksij Vatčenko]] * [[Irina Vereščuk]] * [[Volodimir Viničenko]] * [[Stepan Vitvickij]] * [[Vsevolod Volin]] * [[Avgustin Vološin]] * [[Mihail Vsevoložski|Mihail (Mihajlo) Vsevoložski]]  == Z == * [[Valerij Zalužni]] * [[Anatolij Zasuha]] * [[Volodimir Zatonski]] * [[Volodimir Zelenski]] * [[Juhim Zvjahilski]] {{Seznami narodov po poklicu|politikov}} == Sklici: == [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Politiki]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki|*]] 1v006nar8vtslruw2oym5tkg2twf5oo 0 565385 6732616 6726267 2026-08-08T07:02:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Petrópolis |official_name = Občina Petrópolis |settlement_type = Mesto |nickname = Cesarsko mesto |named_for = [[Peter II. Brazilski]] |motto = ''Altiora Semper Petens''<br />(Vedno išče višje stvari) |image_skyline = {{multiple image|total_width=300px|perrow=2/2/2|border=infobox | image1 = 0003 Vistas de Petrópolis (estado do Rio de Janeiro, Brasil) tiradas da Catedral.JPG | image2 = Petrópolis Cathedral, Saint Peter of Alcantara Church, place of Emperor Pedro II, Brazil.jpg | image3 = Museu Imperial - Entrada Principal.jpg | image4 = Petropolis-RuaImperador3.jpg | image5 = Palácio de Cristal (Petrópolis).jpg | image6 = Hotel Palácio Quitandinha.JPG }} |image_caption = Zgoraj levo: obzorje središča mesta, mestna stolnica, cesarski muzej, ulica ''Imperador'', Kristalna palača in palača Quitandinha. |image_flag = Bandeira de Petrópolis.svg |image_shield = Brasão de petrópolis 01.svg |image_map = RiodeJaneiro Municip Petropolis.svg |mapsize = 300px |map_caption = Lega Petrópolisa v zvezni državi Rio de Janeiro |pushpin_map = Brazilija |pushpin_map_caption = Lega Petrópolisa v Braziliji |subdivision_type = Država |subdivision_type1 = Regija |subdivision_type2 = [[Zvezne države Brazilije|Zvezna država]] |subdivision_name = {{flag|Brazilija}} |subdivision_name1 = Jugovzhodna |subdivision_name2 = {{flag|Rio de Janeiro}} |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Hingo Hammes |established_title = Ustanovitev |established_date = 16. marec 1843 |population_demonym = ''petropolitano'' |area_note = |area_total_km2 = 795,798 |population_as_of = 2022 |population_total = 278.881 |population_footnotes = <ref>[https://cidades.ibge.gov.br/brasil/rj/petropolis/panorama IBGE 2022]</ref> |population_rank = 99. |population_density_km2 = 384,42 |timezone = [[Time in Brazil|BRT]] |utc_offset = −3 |area_code = +55 24 |postal_code_type = Postal Code |postal_code = 25680-000 |coordinates = {{coord|22|30|18|S|43|10|44|W|region:BR|display=inline,title}} |elevation_m = 838 |footnotes = |blank_name = '''[[Human Development Index|HDI]]''' (2010) |blank_info = 0,745 – <span style="color:#090">high</span><ref>{{navedi splet |title=IDHM ranking |url=http://www.pnud.org.br/arquivos/ranking-idhm-2010.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140708233352/http://www.pnud.org.br/arquivos/ranking-idhm-2010.pdf |archive-date=July 8, 2014 |access-date=March 3, 2022 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> (UNDP) |website = [http://www.petropolis.rj.gov.br www.petropolis.rj.gov.br] }} '''Petrópolis''' ({{IPA|pt|peˈtɾɔpolis, -pu-|lang}}), znan tudi kot '''Cesarsko mesto''', je občina v jugovzhodni regiji [[Brazilija|Brazilije]]. Je v [[Zvezne države Brazilije|zvezni državi]] [[Rio de Janeiro (zvezna država|Rio de Janeiro]], 68 kilometrov severovzhodno od mesta [[Rio de Janeiro]]. Po brazilskem popisu leta 2022 je imela občina Petrópolis 278.881 prebivalcev. Poleg tega, da je največje in najbolj naseljeno mesto v gorski regiji Fluminense, ima mesto tudi največji BDP in HDI v regiji. Ime mesta (''Petrovo mesto'') je v čast Petru II., zadnjemu brazilskemu cesarju, ki je tam pokopan v [[Stolnica v Petrópolisu|stolnici s. Petra iz Alcantare]]. Mesto je bilo poletna rezidenca brazilskih cesarjev in aristokratov v 19. stoletju in je bilo uradna prestolnica zvezne države Rio de Janeiro v času [[Prva brazilska republika|Prve brazilske republike]] med letoma 1894 in 1902. Obstajajo projekti za ponovno priključitev Petrópolisa k metropolitanski regiji Rio de Janeiro, ker je s prestolnico povezan s političnimi in gospodarskimi vezmi in ima enega najvišjih HDI v državi.<ref>{{navedi splet|url = http://alerjln1.alerj.rj.gov.br/scpro1115.nsf/e00a7c3c8652b69a83256cca00646ee5/d2e0a27aa0f98ffe83257a210073a6dd?OpenDocument|title = Projeto de Lei Complementar n.º 13/2012 que insere, novamente, Petrópolis na Região Metropolitana do Rio. ALERJ.|accessdate = 2024-08-23|archive-date = 2016-10-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20161010104703/http://alerjln1.alerj.rj.gov.br/scpro1115.nsf/e00a7c3c8652b69a83256cca00646ee5/d2e0a27aa0f98ffe83257a210073a6dd?OpenDocument|url-status = dead}}</ref> == Zgodovina == === Kolonialno obdobje === {{Quote box |width=20em |align=left |bgcolor=#B0C4DE |title=Historical affiliations|fontsize=90% |quote=[[File:Flag of Brazil (1853-1889).svg|20px]]Brazilsko cesarstvo 1843–1889<br />{{flag|Brazil|name=Brazilija}} 1889–danes }} Do 18. stoletja so regijo naseljevali ''índios coroados'' (kronani Indijanci), zaradi česar je dobila portugalsko ime ''Sertão dos Índios Coroados''. Šele z odkritjem zlata v Minas Geraisu in posledičnim odprtjem nove poti rudnikov, ki so šli skozi Petrópolis v tistem stoletju, so regijo začeli zasedati ne-Indijanci.<ref>{{navedi splet|url = http://www.petropolis.rj.gov.br/fct/index.php/turismo/conheca-petropolis/historia-de-petropolis.html|archive-url = https://web.archive.org/web/20121023225804/http://www.petropolis.rj.gov.br/fct/index.php/turismo/conheca-petropolis/historia-de-petropolis.html|url-status = dead|archive-date = 2012-10-23|title = Prefeitura de Petrópolis}}</ref> Začetke mesta je mogoče iskati pri Bernardu Soaresu de Proençi, ki je med letoma 1722 in 1725 odprl alternativno pot med Riom de Janeirom in Minas Geraisom, čez Serra da Estrela, imenovano ''Caminho Novo das Minas'' (Nova cesta v rudnike). === Cesarsko obdobje === [[File:Monumento a Dom Pedro II na Praça Dom Pedro II.jpg|thumb|left|Kip cesarja Petra II.]] Med potovanjem v Minas Gerais po tej poti leta 1822 je cesar [[Peter I. Brazilski]] ostal na kmetiji v lasti katoliškega duhovnika po imenu Correia in ugotovil, da je podnebje v regiji prijetno. Ker duhovnikova sestra in dedinja ni hotela prodati njegovega premoženja, je cesar leta 1830 kupil sosednje, imenovano kmetija Córrego Seco. Tam je dal zgraditi svojo poletno palačo, a je ni nikoli dočakal dokončane, ker je odstopil s prestola 7. aprila 1831.<ref>[http://www.petropolis.rj.gov.br/index.php?url=http%3A//fctp.petropolis.rj.gov.br/fctp/modules/mastop_publish/%3Ftac%3DA_Funda%25E7%25E3o_de_Petr%25F3polis Home<!-- Bot generated title -->]{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Drugi brazilski aristokrati so mu sčasoma sledili. Njegov sin, cesar [[Peter II. Brazilski]], je 16. marca 1843 podpisal cesarski dekret, s katerim je ukazal gradnjo naselja (ki naj bi nastalo s prihodom nemških priseljencev) in gradnjo sanjske poletne palače na svojih obrobnih deželah, temeljnega kamna ki ga je cesar postavil maja 1845 in je bilo pripravljeno leta 1847.<ref name="WDL">{{navedi splet |url = http://www.wdl.org/en/item/1360/ |title = Emperor Street |website = World Digital Library |date = 1860–1870 |access-date = 2013-08-24 }}</ref> Zasnoval ga je major Julius Friedrich Koeler in velja za drugo načrtovano mesto v Braziliji (za Recifejem, zasnovanim v nizozemskem obdobju), ki ga sestavlja urbano jedro – mesto (zdaj središče), kjer je cesarska palača, javne stavbe, trgovina in storitve. Od takrat naprej je mesto poleti postalo ''[[de facto]]'' prestolnica Brazilskega cesarstva, s selitvijo celotnega dvora. Tudi veliko premožnih prebivalcev mesta Rio de Janeiro je poletje preživelo v Petrópolisu, da bi ubežali izbruhom [[rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. Cesar Peter II. je vladal 49 let in ostal v Petrópolisu vsaj štirideset poletij, do pet mesecev. 29. septembra 1857 je bilo naselje povzdignjeno v [[mesto]]. Leta 1861 je bila slovesno odprta prva makadamska cesta v Braziliji, Estrada União e Indústria, ki je povezovala Petrópolis z mestom Juiz de Fora v današnji državi Minas Gerais. Leta 1883 je na pobudo barona Mauája v mesto prispela [[železnica]]. Prav tako leta 1877 je bila zgrajena prva telefonska linija v Braziliji (in prva zunaj Združenih držav), ki je povezovala Petrovo poletno palačo s sedežem njegove kmetije. Ne glede na letni čas so v Petrópolisu večji del cesarskega obdobja živeli tuji diplomatski predstavniki. === Republikansko obdobje === [[File:President's Summer home, Rio Negro Palace, Petrópolis, Rio de Janeiro.jpg|thumb|left|Palácio Rio Negro, nekdanja poletna rezidenca več brazilskih predsednikov]] Tudi po ustanovitvi republike in izgnanstvu cesarske družine leta 1889, je mesto še naprej igralo pomembno vlogo v brazilski zgodovini. Bilo je pogosta izbira kot poletna rezidenca za predsednike republike, ki so bivali v [[Palácio Rio Negro]]. Najpogostejši med njimi je bil [[Getúlio Vargas]], čigar bivanje v času Estado Novo je trajalo do tri mesece. Med letoma 1894 in 1902 je bilo mesto [[glavno mesto]] države Rio de Janeiro, ki je nadomestilo Niterói zaradi dveh mornariških uporov. Tudi v tem obdobju je bil izbran Hermogênio Silva, edini namestnik guvernerja Ria de Janeira, katerega politična baza je bila v Petrópolisu. Leta 1897 je bil v mestu odprt prvi kinematograf, v katerem so prikazali prve filme [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Leta 1903 sta Brazilija in [[Bolivija]] v rezidenci barona Rio Branca podpisali Petrópolsko pogodbo, ki je Braziliji dala ozemlje Acre.<ref>{{navedi splet |last= |first= |title=Petrópolis/RJ – Informações Turísticas – Casa do Barão do Rio Branco |url=http://destinopetropolis.com.br/6083_casa-do-barao-do-rio-branco |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405172815/http://destinopetropolis.com.br/6083_casa-do-barao-do-rio-branco |archive-date=2017-04-05 |access-date=2017-04-05 |website=Instituto IDEIAS |language=pt}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.castelodeitaipava.com/hotel/15-curiosidades-sobre-petropolis/|title=15 Coisas que você não sabia sobre Petrópolis|date=2016-08-20|work=Castelo de Itaipava Hotel|access-date=2017-04-05|language=pt-BR|archive-url=https://web.archive.org/web/20170405230354/http://www.castelodeitaipava.com/hotel/15-curiosidades-sobre-petropolis/|archive-date=2017-04-05|url-status=dead}}</ref> Sanitarec Oswaldo Cruz je bil imenovan za prvega župana leta 1916. V prostorih [[Palača Quitandinha|palače Quitandinha]] je bila med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] (1939–1945) podpisana vojna napoved ameriških držav [[Sile osi|Silam osi]]. Med brazilsko vojaško vlado v 1970-ih je bil tam center za mučenje, imenovan ''hiša smrti''.<ref>[http://www.aftenposten.no/nyheter/uriks/Torturerte-politiske-fanger-i-Brasil_-na-er-han-funnet-drept-7547695.html#.U1uFefl_si4 Torturerte politiske fanger i Brasil, nå er han funnet drept]</ref> Leta 1973 so bili posmrtni ostanki brazilske cesarske princese Isabel (1846–1921) in njenega moža grofa Eu pripeljani, da bi jih pokopali v cesarskem mavzoleju. Princesa je bila deležna pogreba vodje države ob prisotnosti najpomembnejših voditeljev republike in brazilske cesarske družine, dan pa so razglasili za državni praznik. 15. februarja 2022 je več kot 150 ljudi umrlo v [[Poplave v Petropolisu (2022)|poplavah v Petrópolisu]] po intenzivnem deževju, ki je povzročilo plazove blata.<ref>{{navedi splet|date=20 February 2022|title=Brazil Storm Death Toll Rises To 152|url=https://www.barrons.com/news/brazil-storm-death-toll-rises-to-152-01645369208|access-date=20 February 2022|website=Barron's}}</ref> == Geografija == [[File:Córrego do Indaiá - Petrópolis - PU1JFC.jpg|thumb|Potok Indaiá]] Petrópolis, ki leži med gozdnatimi hribi Serra dos Órgãos, v dolini rek Quitandinha in Piabanha, je priljubljeno zimsko počitniško mesto. Poleg podnebja in okolice je glavna atrakcija nekdanja poletna palača zadnjega brazilskega cesarja, ki je zdaj cesarski muzej, specializiran za zgodovino cesarstva in spominke. Petrópolis je dom Nacionalnega laboratorija za znanstveno računalništvo, raziskovalne enote Ministrstva za znanost in tehnologijo brazilske zvezne vlade. Občina ima del ''Mozaika atlantskega gozda osrednjega Ria de Janeira'', ohranitvena enota ustvarjenega leta 2006.<ref>{{citation |language=pt |page=13 |last1=Costa |last2=Lamas |last3=Fernandes |first1=Cláudia |first2=Ivana |first3=Rosan |publisher=Reserva da Biosfera da Mata Atlântica |title=Planejamento Estratégico do Mosaico Central Fluminense |date=December 2010 |url=http://www.icmbio.gov.br/portal/images/stories/mosaicos/planejamento-central-fluminense.pdf |access-date=2016-10-02 |archive-date=2016-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161007121019/http://www.icmbio.gov.br/portal/images/stories/mosaicos/planejamento-central-fluminense.pdf |url-status=dead }}</ref> 16,7 hektarjev Mestnega naravnega parka Petrópolis je v zgodovinskem središču mesta Petrópolis.<ref>{{citation|ref={{harvid|Parque Natural Municipal de Petrópolis – SEMAD}}|language=pt|title=Parque Natural Municipal de Petrópolis|publisher=Secretaria do Meio Ambiente e Desenvolvimento Sustentável RJ|url=http://www.petropolis.rj.gov.br/sma/index.php/protecao-e-conservacao/390-parque-natural-municipal-de-petropolis.html|access-date=2016-10-04|archive-date=2023-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230206172004/https://www.petropolis.rj.gov.br/sma/index.php/protecao-e-conservacao/390-parque-natural-municipal-de-petropolis.html|url-status=dead}}</ref> Je del varstvenega okoljskega območja Petrópolis in [[biosferni rezervat|biosfernega rezervata]] [[Atlantski gozd]].<ref> {{citation| ref={{harvid|Parque Natural Municipal de Petrópolis – Instituto IDEIAS}}| language=pt|title=Parque Natural Municipal de Petrópolis|publisher=Instituto IDEIAS|url=http://www.destinopetropolis.com.br/index.php?area=lugar&id_lugar=9186|access-date=2016-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006025708/http://www.destinopetropolis.com.br/index.php?area=lugar&id_lugar=9186|archive-date=2016-10-06|url-status=dead}} </ref> Občina vsebuje tudi 530 hektarjev naravnega spomenika Pedra do Elefante.<ref>{{citation|ref={{harvid|Unidades de Conservação da Natureza no Município ...}}|language=pt|title=Unidades de Conservação da Natureza no Município de Petrópolis|publisher=Município de Petrópolis|url=http://www.petropolis.rj.gov.br/sma/index.php/protecao-e-conservacao/unidades-de-conservacao.html|access-date=2016-10-07|archive-date=2023-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230330015920/https://petropolis.rj.gov.br/sma/index.php/protecao-e-conservacao/unidades-de-conservacao.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === Petrópolis ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cwa''), ki je posledica višine z vlažnimi poletji. Padavin ima približno 1383 mm na leto. Občina obsega del 26.260 hektarjev biološkega rezervata Tinguá, strogo zaščitene ohranitvene enote Atlantskega gozda, ustanovljene leta 1989.<ref>{{citation|language=pt |title=Unidade de Conservação: Reserva Biológica do Tinguá|publisher=MMA: Ministério do Meio Ambiente |url=http://sistemas.mma.gov.br/cnuc/index.php?ido=relatorioparametrizado.exibeRelatorio&relatorioPadrao=true&idUc=212|access-date=2016-04-18}}</ref> Temperature so zmerne. Letno povprečje je okoli 19 °C. V toplejših mesecih je povprečna temperatura 23 °C, povprečje najhladnejšega meseca pa 15 °C. Po podatkih Državnega inštituta za meteorologijo (''Instituto Nacional de Meteorologia'') je bila najnižja zabeležena temperatura −0,7 °C 2. avgusta 1955, najvišja zabeležena temperatura pa 36,6 °C, 6. novembra 2009. == Demografija == [[File:Catedral de Petrópolis.jpg|thumb|[[Stolnica v Petropolisu]]]] Petrópolis je v poznem 19. stoletju doživel močno rast prebivalstva, ki je v 20. stoletju ostal manj pomemben. Njegovo prebivalstvo je začelo stagnirati in se nato zmanjšalo (čeprav na blag način) do okoli leta 2000.<ref>{{navedi splet|url = http://www.dadosmunicipais.org.br/index.php?pg=exibemateria&secao=10&subsecao=&id=2917&uid=|title = Dados de população}}</ref> Po podatkih iz leta 2010 52,3% (približno 155 tisoč ljudi) prebivalstva pripada ženskemu spolu in 48,7% (približno 145 tisoč ljudi) moškemu spolu. === Narodnostna sestava === Po demografskem popisu leta 2010 je bilo v Petrópolisu 186.642 belcev (63,5 %), 75.025 mešancev (25,4 %), 31.463 temnopoltih (10,6 %), 970 azijskih (0,4 %) in 281 Amerindijancev (0,1 %).<ref>{{navedi splet|url = http://www.cidades.ibge.gov.br/xtras/temas.php?lang=&codmun=330390&idtema=90&search=rio-de-janeiro&#124;petropolis&#124;censo-demografico-2010:-resultados-da-amostra-caracteristicas-da-populacao-|title = Censo demográfico IBGE, por composição étnica.|publisher = Instituto brasileiro de Geografia, e Estatística.|archive-url = https://web.archive.org/web/20160119191520/http://www.cidades.ibge.gov.br/xtras/temas.php?lang=&codmun=330390&idtema=90&search=rio-de-janeiro%7Cpetropolis%7Ccenso-demografico-2010%3A-resultados-da-amostra-caracteristicas-da-populacao-|archive-date = 2016-01-19|url-status = dead}}</ref> Glavna ljudstva, ki so sodelovala pri etničnem/kulturnem oblikovanju Petrópolisa, so bili Nemci in Portugalci (predvsem iz regije Azorov). Druge etnične skupine, kot so Italijani, Francozi, Angleži in Libanonci, so prav tako izrazito sodelovale pri nastanku mesta. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Petrópolisa temelji na [[turizem|turizmu]], storitvah in industriji. Je 2. največje središče za proizvodnjo [[pivo|piva]] v državi in ​​sedež večjih brazilskih pivovarskih podjetij, kot je Grupo Petrópolis (ki ima v lasti blagovne znamke piva Itaipava, Crystal, Lokal, Black Princess in Petra) Bohemia, in tudi Brasil Kirin Factory. V mestu imajo svoje sedeže tudi druga podjetja, na primer mreža Mundo Verde (brazilski trgovec z naravnimi izdelki) in čokoladnica Katz. Trenutno se projekt razvija za industrijsko okrožje Posse, katerega namen je spodbuditi industrije v 5. okrožju mesta. Petrópolis ima 9. največji BDP v zvezni državi Rio de Janeiro, pred mesti, kot sta Nova Friburgo in Teresópolis, in v nacionalnem obsegu več kot šest prestolnic držav, kot so Aracaju, Palmas in Macapá. Gospodarstvo mesta je še vedno večje od celotnih držav federacije, kot sta Roraima in Acre. === Turizem === Visoka turistična sezona v Petrópolisu se začne julija, z začetkom Bauernfesta in začetkom zime, ki s hladnim vremenom privabi turiste v mesto. Leta 2014 se je zaradi Svetovnega prvenstva v nogometu v Braziliji število nekaterih zanimivosti povečalo za več kot 30 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013. To je mesto v gorski regiji Rio de Janeiro, ki sprejme več turistov na leto. Petropolis je bila ne-prestolnica, ki je najbolj napredovala v indeksu konkurenčnosti nacionalnega turizma v letu 2014, ki ga pripravlja ministrstvo za turizem. Po mnenju razvijalcev je mesto med 15 najbolje uvrščenimi v Braziliji na skupni lestvici konkurenčnosti v turizmu. Zanimivosti so: *Hrib Açu (Narodni park Serra dos Órgãos) *[[Hiša Stefana Zweiga]] *Grad barona Itaipave (trenutno v fazi prenove) *Kristalna palača *Okrožje Itaipava s številnimi priljubljenimi znamenitostmi, kot so tržnica "orto", vilareijo in občinski park v središču okrožja. *Fatimin prestol *Palača Grão-Pará *[[Brazilski cesarski muzej]] *[[Palača Quitandinha]] *[[Palácio Rio Negro]] *[[Stolnica v Petrópolisu]] *Bauernfest (letni festival v čast nemškim priseljencem) <gallery> Palácio de Cristal de Petrópolis - vista lateral.jpg|Kristalna palača Hotel Palácio Quitandinha.JPG|Hotel in nekdanja igralnica [[Palača Quitandinha]] PetropolisMuseuImperial1-CCBYSA.jpg|[[Brazilski cesarski muzej]], najbolj obiskan muzej v Braziliji Petrópolis, Brazil. (50864585987).jpg|Downtown Petrópolis Casa Stefan Zweig in Petropolis.jpg|[[Hiša Stefana Zweiga]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Petrópolis}} {{wikivoyage|Petrópolis}} * [https://web.archive.org/web/20051211115315/http://www.petropolis.rj.gov.br/ Petrópolis - mestna hipa] {{in lang|pt}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Petrópolis| ]] [[Kategorija:Mesta v Braziliji|Petrópolis]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1843]]] kt5g6h6l2jwg31hzt3wrheub2509sd1 2 569510 6732283 6327934 2026-08-07T15:07:00Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732283 wikitext text/x-wiki =Varnava Rosić= {{v delu}} {{drugipomeni3|Rosić (priimek)}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Varnava v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjska-sremskokarlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | diocese 2 = [[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] | time 2 = 1920—1930. | predecessor 2 = [[Vićentije Krdžić]] | successor 2 = [[Josif Cvijović]] | diocese 3 = [[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] | time 3 = 1913—1920. | predecessor 3 = [[Partenije Galas]] | successor 3 = (škofija razdeljena) | diocese 4 = [[Škofija Glavinič|glaviniški škof]] | time 4 = 1910—1913. | predecessor 4 = - | successor 4 = - | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij, srbski patriarh|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo V., srbski patriarh|Gavrilo V.]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[]] [[1905]] ([[]]) | ordained_by = | consecration = [[]] [[1910]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] --> | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = [[File:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Prapor srbskega patriarha]] | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' – tudi samo '''Varnava,''' se je rodil kot '''Peter Rosić''' ({{lang-sr-cyr|Петар Росић}}) * [[29. avgust]] [[1880]] [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]], † [[23. julij]] [[1937]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil pravoslavni škof, metropolit in patriarh. 40. patriarh Srbske pravoslavne Cerkve je bil od 1930 do 1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === === Cerkvene službe === == Patriarh == === Zakaj je bila izvoljena sporna osebnost? === {| |- ! Делфа Иванић о избору Варнаве за патријарха<ref>{{Cite book|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> ! Delfa Ivanič o izvolitvi Barnaba za patriarha |- | <blockquote>[[Делфа Иванић|Делфа]] је питала свог кућног пријатеља [[Војислав Маринковић|Војислава Маринковића]], тадашњег министра спољних послова, у влади [[Петар Живковић|Петра Живковића]], зашто је за патријарха изабран Варнава, митрополит скопски, с којим нису били многи (који су радили у Скопљу и у Цариграду), одушевљени — његовим интелектуалним способностима. Питала је и зашто нису изабрани много бољи кандидати, као што су владика господин [[Георгије Летић]], [[Николај Велимировић]] или владика [[Јосиф Цвијовић|Јосиф]]. Добила је одговор да одговорни фактори, нису могли у овим приликама, имајући у виду нарочите потребе Српске православне цркве, да нађу погоднију личност. Летића, није могао, када он није подносио интриге и оговарања свештеничка своје братије, није могао ни владика Николај, који је са својим животом и радом више био на небу него на земљи, више беседник и црквени поета него реални црквени посленик и организатор. Није погодан био ни владика Јосиф, који се као четник са пушком у руци борио и у борби убијао своје противнике. У тим приликама то био једини избор. Варнава је изабран због његове чврсте руке и организаторске способности, да заведе ред, поредак и дисциплину у нашој цркви у доба, када су старост, болест и сенилност Блаженопочившег патријарха Димитрија учинили, да није било довољно реда и дисциплине. Веровало се да ће митрополит Варнава бити у стању, више него ико други, да ту хитну потребу наше цркве, најбоље задовољи, јер је предстојала израда Устава Српске православне цркве. </blockquote> | <blockquote>[[Delfa Ivanić|Delfa]] je svojega domačega prijatelja [[Vojislava Marinkovića|Vojislava Marinkovića]], takratnega ministra za zunanje zadeve v vladi [[Petar Živković|Petar Živković]], vprašala, zakaj je bil izbran skopski metropolit Varnava kot patriarha, nad katerim niso bili mnogi (ki so delovali v Skopju in Carigradu) navdušeni - po njegovih intelektualnih sposobnostih. Vprašala je tudi, zakaj niso bili izbrani mnogo boljši kandidati, kot so škof [[Georgije Letić]], [[Nikolaj Velimirović]] ali škof [[Josif Cvijović|Josif]]. Dobila je odgovor, da pristojni dejavniki glede na posebne potrebe Srbske pravoslavne cerkve v teh okoliščinah ne morejo najti primernejše osebe. Letić, ni mogel, ko ni mogel prenašati spletk in ogovarjanj svojih bratov duhovnikov, niti vladika Nikolaj, ki je bil s svojim življenjem in delom bolj v nebesih kot na zemlji, bolj govornik in cerkveni pesnik kot pravi cerkveni uslužbenec. in organizator. Tudi vladika Josif, ki kot četnik ni bil primeren bojeval se je s puško v roki in v boju pobijal svoje nasprotnike. V tistih primerih je bila to edina izbira. Barnaba je bil izbran zaradi svoje trdne roke in organizacijskih sposobnosti, da v naši cerkvi vnese red, red in disciplino v času, ko je starost, bolezen in senilnost blaženega patriarha Dimitrija naredila, da ni bilo dovolj reda in discipline. Menilo se je, da bo metropolit Varnav bolj kot kdorkoli drug lahko najbolje zadovoljil to nujno potrebo naše Cerkve, saj je bila tik pred pripravo Ustave Srbske pravoslavne Cerkve. </blockquote> |} ==== [[Konkordatna kriza]] ==== 1935 je bil podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi, kar pa je naletelo na hud odpor pri patriarhu [[Varnava Rosić|Varnavu]]<ref>Varnava Rosić (10. IX. 1880 – 23. VlI. 1937) – patriarh Srbske pravoslavne Cerkve (1930 – 1937)</ref> in njegovi duhovščini, saj je dotlej bila Srbska pravoslavna Cerkev kot izrazito »jugoslovanska« privilegirana. Za Novo leto 1937 je hotel izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; pravoslavno vodstvo je istega dne sklicalo prepovedani shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha, a se je sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo''). Tega dne je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) je o teh balkanskih zdrahah dejal: :"Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav začetek konca Jugoslavije.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Smrt in spomin == === Spomin === ==== Podiranje njegove rojstne hiše 2019 ==== Čeprav je bil patriarh Varnava eden najvidnejših nadškofov v sodobni zgodovini [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], pristojni cerkveni organi niso pravočasno razpolagali z njegovo družinsko hišo v [[Pljevlja|Pljevlji]], ki je je bila v zasebni lasti odkupljena in spremenjena v spominski dom, posvečen spomini na pokojnega srbskega patriarha, ki je v svojem rojstnem kraju užival velik ugled. Ker je hiša ostala običajna zgradba, prepuščena zobu časa, ni bila nikoli ustrezno zaščitena, spomladi [[2019]]. porušeno. To dejanje je povzročilo negodovanje srbske javnosti, pa tudi številne odzive srbskih organizacij, ki so ostrino kritike usmerile proti pristojnim občinskim in državnim organom.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{Cite web |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. 09. 2019 |archive-date=20. 09. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> === Odlikovanja === * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Краљевски орден Карађорђеве звезде|Орден Карађорђеве звезде]], Велики крст (Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]]) * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Краљевски орден Белог орла|Орден Белог орла]], Велики крст (Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]])<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Краљевски орден Светог Саве|Орден Светог Саве]], Велики крст (Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]]) * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден заслуга (Либан)|Орден заслуга]], Први ред (Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]])<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Светог Александра]], Велики крст (Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]])<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Seznam srbskih patriarhov]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]] * [[Josip Ujčić]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|ref=harv|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|ref=harv|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * {{Cite book|ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{Cite book|ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|access-date=06. 02. 2018|archive-date=11. 08. 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|access-date=06. 02. 2018|archive-date=11. 08. 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}}{{Мртва веза}} * [https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). * {{navedi knjigo |last = Hildegard |first = Pank |chapter = 6 strani |editor-last = Halle (Saale) |editor-first = |title = Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović |publisher = [[GRIN Verlag]] |url = <ref name="Feldman-Turda-Tudor"> |year = 2013 }} * {{Literatur |Autor=Сава Вуковић (Sava Vuković) |Titel=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbische Hierarchen vom 9. bis 20. Jahrhundert) |Verlag=Евро |Datum=1996 |Online={{Google Buch |BuchID=VBzkAAAAMAAJ}} |OCLC=36864797}} {{Literatur |Autor=Hildegard Pank |Titel=Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović |Verlag=[[GRIN Verlag]] |Ort=Halle (Saale) |Datum=2013 |Seiten=6}} </ref> <ref name="Feldman-Turda-Tudor"> {{Literatur |Hrsg=Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu |Titel=Clerical Fascism in Interwar Europe |Verlag=Routledge |Ort=Milton Park |Datum=2008 |ISBN=978-1-138-01138-0 |Seiten=85 |Online={{Google Buch |BuchID=qnvfAQAAQBAJ |Seite=PT85 |Linktext=Volltext/Vorschau |Hervorhebung=Varnava Rosić}}}} </ref> <ref name="Christian-Kind"> {{Literatur |Autor=Christian Kind |Titel=Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive |Verlag=F. Schöningh |Ort=Paderborn |Datum=1994 |ISBN=3-506-74449-6 |Seiten=73 |Online={{Google Buch |BuchID=D4niAAAAMAAJ |Hervorhebung=Varnava konkordat}}}} </ref> https://books.google.de/books?id=&q=Varnava+konkordat&dq=Varnava+konkordat&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjQ8s-u0NfXAhVJXBoKHeOTDHgQ6AEIRzAH <ref name="Claudia Stahl"> {{Literatur |Autor=Claudia Stahl |Titel=Churches and Religion in the Second World War (Occupation in Europe) |Verlag=Bloomsbury |Ort=London |Datum=2016 |ISBN=978-3-506-78773-6 |Seiten=121 |Online={{Google Buch |BuchID=JHYzDwAAQBAJ |Seite=PT121 |Linktext=Volltext/Vorschau |Hervorhebung=Varnava konkordat}}}} </ref> <ref name="Bank-Lievers"> {{Literatur |Autor=Jan Bank, Lieve Gevers |Titel=Churches and Religion in the Second World War |Verlag=Schöningh |Ort=Paderborn |Datum=2017 |ISBN=978-1-84520-822-6 |Seiten=121 |Online={{Google Buch |BuchID=I-lvCwAAQBAJ |Seite=PT89 |Linktext=Volltext/Vorschau |Hervorhebung=Varnava Rosić}}}} </ref> <ref name="texas-up"> {{Literatur |Autor=Philip J. Cohen, David Riesman |Titel=Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history |Verlag=Texas A&M University Press |Ort= |Datum=1996 |ISBN=0-89096-760-1 |Seiten=72}} </ref> <ref name="haertel-1981"> Härtel, S. 387 </ref> <ref name="marina-04"> {{Literatur |Autor=Marina Abramović |Titel=The Biography of Biographies |Verlag=Edizioni Charta |Datum=2004 |ISBN=88-8158-495-6}} </ref> <ref name="newyorke-003080"> {{Internetquelle |autor=Judith Thurman |url=https://www.newyorker.com/magazine/2010/03/08/walking-through-walls#ixzz0kLjlHDAB |titel=Walking Through Walls |werk=newyorker.com |datum=2010-03-01 |sprache=en |abruf=2017-11-24}} </ref> <ref name="funke-rothert"> {{Literatur |Autor=Hajo Funke, Alexander Rothert |Titel=Unter unseren Augen: Ethnische Reinheit: Die Politik des Milosevic-Regimes und die Rolle des Westens |Reihe=Schriftenreihe Politik und Kultur am FB Politische Wissenschaft der Freien Universität Berlin |BandReihe=2 |Verlag=Verlag Das Arabische Buch |Ort=Berlin |Datum=1999 |ISBN=3-86093-219-5 |Seiten=48}} </ref> <ref name="heyer-271"> {{Literatur |Autor=Friedrich Heyer |Titel=Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der |Datum= |ISBN= |Online={{Google Buch |BuchID=xBy5E0RD34MC |Seite=271 |Linktext=Volltext/Vorschau |Hervorhebung="Varnava Rosic"}}}} </ref> <ref name="hanno-mo-124"> {{Literatur |Autor=Birgitta Gabriela Hannover Moser |Titel=Belgrad und Novi Sad: Sehenswürdigkeiten, Kultur, Szene, Umland, Reiseinfos |Verlag=Trescher Verlag |Datum= |ISBN= |Online={{Google Buch |BuchID=lvrbCwAAQBAJ |Seite=124 |Linktext=Volltext/Vorschau}}}} </ref> <ref name="schubert"> {{Literatur |Autor=Gabriella Schubert |Titel=Südosteuropa-Jahrbuch |Verlag=Sagner |Datum=2008 |ISBN= |Seiten=50}} </ref> <ref name="bogoslov-432252"> {{Internetquelle |autor=Volodymyr Bureha |url=http://de.bogoslov.ru/text/1432252.html |titel=Ausländische Studenten in den Geistlichen Akademien der Russischen Orthodoxen Kirche: Geschichte und Gegenwart |werk=Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogo |datum=2011-02-02 |offline=1 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20141006214727/http://de.bogoslov.ru/text/1432252.html |archiv-datum=2014-10-06 |abruf=2017-11-23 |archiv-bot=2022-08-19 20:47:15 InternetArchiveBot}} </ref> <ref name="byford-book"> {{Literatur |Autor=Jovan Byford |Titel=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |Verlag=Central European University Press |Datum=2009 |ISBN=978-963-9776-31-9 |Seiten=52–53 |Online={{Google Buch |BuchID=EQ8cCwAAQBAJ |Seite=PT68 |Linktext=Volltext/Vorschau |Hervorhebung="Varnava Rosic"}}}} </ref> <ref name="blamires-book"> {{Literatur |Autor=Cyprian Blamires |Titel=World Fascism: A Historical Encyclopedia |Band=1 |Verlag=ABC-CLIO |Datum=2006 |ISBN=1-57607-940-6 |Seiten=492 |Online={{Google Buch |BuchID=nvD2rZSVau4C |Seite=492 |Linktext=Volltext/Vorschau |Hervorhebung="Varnava Rosic"}}}} </ref> </references> == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosic, Varnava}} ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] * [https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ==External links== * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] * {{cite web|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vićentije Krdžić]] | title = [[Metropolitanate of Skopje|Metropolitan of Skopje]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Serbian Patriarch Dimitrije|Dimitrije I]] | title = [[Serbian Patriarch]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Serbian Patriarch Gavrilo V|Gavrilo V]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} <pre> <!-- [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1937]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Umrli za zastrupotvijo]] [[Kategorija:Umrli od zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] --> </pre> 4xvh2x614te4xjvq8iihx2nz3ptwgmu 0 569573 6732284 6730790 2026-08-07T15:07:04Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732284 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rosič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Barnaba v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (imenovan tudi Gavrilo V.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[6. junij]] [[1905]]<br>[[Sankt Peterburg]] | ordained_by = [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]] [[Anton Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg |publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> | consecration = [[23. april]] [[1910]]<br>''Stolnica sv. Jurija v [[Carigrad]]u'' | consecrated_by = ''5 metropolitov:''<br>Filaret (Didomitice)<br>Dorotej (Sosgatople)<br>Polikarp (Eleason)<br>Sofronij (Pryconya)<br>Atim (Sarandeclesia v Carigradu)<ref>Orthodoxwiki pripominja, da je bila "Lazareva subota" (="Lazarjeva sobota"), to je pri katoličanih "Cvetna nedelja", ter našteva posvečevalce: "He was consecrated by metropolitans: Philaretos of Didomitice, Dorotheos of Sosgatople, Polycarp of Eleason, Sophronios of Pryconya and Anthim of Sarandeclesia in Constantinople at the Cathedral Church of Saint George, which was [[Lazarus Saturday]]".</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Đorđe Rosić<br>Krsmana Pejatović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Glavinić|glaviniški škof]] (1910-1913)|[[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] (1913—1920)|[[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] (1920–1930)}} | education = | alma_mater = [[Duhovna akademija, Sankt Peterburg|Duhovna akademija v Sankt Peterburgu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' — ali '''patriarh Varnava'''<ref>Varnava — na Slovenskem izgovarjamo izvirno Barnaba, sveti apostol Barnaba</ref>, rojen kot '''Petar Rosić''', [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]], * [[29. avgust]] [[1880]], [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]]), † [[23. julij]] [[1937]], [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]). Bil je 40. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ter drugi patriarh združene SPC; vladal je od 1930 do 1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Peter se je rodil v [[Pljevlja|Pljevljih]] v [[Črna gora|Črni gori]] 11. septembra 1880. Njegova starša – oče Đorđe Rosić in mati Krsmana Pejatović – sta bila kmečkega porekla. Krstili so ga v tamkajšnjem ''Samostanu Svete Trojice''. Osnovno šolo je obiskoval v domačih Plevljih, bogoslovno-učiteljsko pa dokončal v [[Prizren]]u leta 1899,<ref>Härtel, s. 387</ref> ko je postal štipendist ruskega sinoda. Študij je nadaljeval na peterburški bogoslovni akademiji in si 1905 zaslužil naziv ''bogoslovni pripravnik''. 30. aprila 1905 se je zamenišil pod imenom Barnaba (srbsko in rusko ''Varnava''), ter mu je njegov [[rektor]] in [[škof]] Sergij podelil [[tonzura|tonzuro]]. Za [[diakon]]a ga je posvetil 6. maja, a [[duhovniško posvečenje|za duhovnika]] 6. junija istega leta [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]]<ref>Uradni naziv pravoslavnega škofa Antonija Vadkovskega (*1846, škofoval 1898-1912) je bil "metropolit Sankt Peterburga in Ladoge"</ref>[[Antonij Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg|publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref>. Tako je v [[Ruski imperij|ruskem]] [[Sankt Peterburg]]u 1905 končal ''Duhovno akademijo'' z naslovom [[duhovnik]]-[[jeromonah]]. === Cerkvene službe === [[File:Postavuvanje temeli za crkva.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] postavlja <ref>ob njem stoji [[Nikola Pašić|Pašić]]</ref> - [[metropolit]] [[Varnava Rosić|Varnava]] pa blagoslavlja temeljni kamen za [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkev]] v [[Bitolj|Bitolju]]<ref>Prestolonaslednik Aleksander I. Karađorđević postavlja temeljni kamen, ob njem stoji Nikola Pašić, metropolit Varnava Rosić pa blagoslavlja temeljni kamen za Srbsko pravoslavno cerkev sredi mestnega parka v makedonskem Bitolju, ki so ga Srbi pred kratkim zasedli; po nekaterih so to "politične cerkve", ki naj bi krepile srbsko narodnostno zavest</ref>]]</center> 1905 je Varnava odpotoval v [[Carigrad]], kjer je deloval kot [[kaplan]]-[[duhovnik]] na srbskem veleposlaništvu v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Pisal je članke v ''Carigrajski list'' v srbščini, vodil srbsko šolo in sodeloval s carigrajskim patriarhatom. 21. marca 1910 ga je Carigrajski patriarhat izvolil za [[škof]]a veleško-debarske [[škofija|škofije]]. Zdel se jim je v prizadevanjih za obnovitev krščanstva v nekdanjih turških krajih bolj primeren od [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] - ohridsko-bitolskega škofa. 23. aprila 1910 ga je na Lazarjevo soboto pet metropolitov posvetilo za škofa v ''Stolnici sv. Jurija v [[Carigrad]]u''.<ref>Friedrich Heyer: Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der. S. 271</ref> V [[Makedonija|Makedoniji]] se je med [[Balkanski vojni|Balkanskima vojnama]] strinjal z upravljanjem osvojenih ozemelj. Po priključitvi [[Makedonija|Makedonije]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] so bili izgnani bolgarski in grški pravoslavni duhovniki; Varnava je takrat postal upravitelj tudi [[Bitola|bitoljske]] in [[Ohrid|ohridske]] ter dela [[Strumica|strumiške]] škofije ter širil srbstvo ter gradil nove cerkve in skrbel za popravilo dotrajalih.<ref name="Memoari II">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila%20II%20deo.pdf MEMOARI PATRIJARHA SPRSKOG GAVRILA II]</ref> V [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko moral umakniti skozi [[Albanija|Albanijo]] na otok [[Krf]]. Odpotoval je v [[Rusija|Rusijo]] kot odposlanec, ki je bil navzoč tudi pri volitvah novega ruskega patriarha. V političnem življenju so si tam ravno takrat sledile ena za drugo korenite spremembe. Tako je osebno doživljal [[Oktobrska revolucija|Oktobrsko revolucijo]] - kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in je to v svojih govorih in poslanicah poslej večkrat omenjal. Tudi po koncu vojne - od 1919 do 1920 – je vladika Varnava upravljal vse pravoslavne škofije v južni Srbiji, današnji [[Makedonija|Makedoniji]]. 1920 je nastala enotna srbska patriarhija in takrat je bil izvoljen za skopskega metropolita 17. novembra 1920, a 30. novembra 1920 je začel službo kot cerkveni poglavar nad vsemi temi kraji. == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija Pavlovića]] – ko ga je smrt po hudi bolezni pokosila 1937. Njegovo delo pa je nadaljeval [[Gavrilo Dožić]], ki je vodil SPC v hudih letih 2. svetovne vojne in komunistične revolucije. | align = right | image1 = Димитрије (Павловић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] je bil zadnji pravoslavni beograjski metropolit in prvi [[patriarh]] združene [[SPC]] | image2 = Patrijarh Varnava.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] ob posvetitvi nove cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] [[27. januar|27. januarja]] [[1931]] v [[Pančevo|Pančevem]]. V njegovem času je [[pravoslavje]] doživelo nov polet. Med drugim je bilo tridesetih let uresničenih samo v Beogradu 12 cerkvenih gradenj. | image3 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime</ref> ([[1938]] do [[1950]]) – je SPC zapeljal v mirnejše vode }} === Nastanek SPC === V Makedoniji je bil na osrednjem cerkvenem položaju deset let. 12. aprila 1930 pa je bil izvoljen za srbskega patriarha kot drugi cerkveni dostojanstvenik na tem položaju.<ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= KONKORDAT I SMRT PATRIJARHA VARNAVE |publisher=Svetosavlje|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012 |accessdate=6. november 2024}}</ref> Združitev pravoslavnih cerkva z območja novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] - s šesterimi različnimi pravnimi sistemi - je bila dogovorjena na štirih zborovanjih od 1918 do 1920. Regent [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je imel veliko vlogo pri tem združevanju.<ref name="Ujedinjenje">{{navedi splet |title=Ujedinjenje Srpske Pravoslavne Crkve 1920. godine |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|access-date=2011-09-19 |archivedate=2012-01-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120175952/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|deadurl=yes}}</ref> === Po desetletju drugi patriarh SPC === 25. aprila 1930 je bil na Lazarjevo soboto izvoljen za 40. [[patriarh]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki pa je pod tem nazivom obstajala šele eno desetletje. Te volitve je opravil glede na predpise ''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve''<ref>''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve'' - sr: ''Sveti arhijerejski sabor Srpske pravoslavne Crkve''</ref>, ki ni imel lahkega dela.<ref>{{navedi knjigo|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> V njegovem času se je gradilo veliko cerkvenih objektov zlasti po Beogradu – usodno pa je bilo, da je umrl ravno sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], in tako verjetno ni mogel odločilno vplivati na potek dogodkov. <ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> === Delovanje === [[File:Совещание заграничных русских архиереев под председательством сербского патриарха Варнавы в Сремских Карловцах.jpg|thumb|240px|right|<center>Srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavovim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1935]]) <ref>Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil izdelan »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935</ref><ref>Spodnja vrsta od leve→desno: 1.Metropolit Teofil (Paškovski, severnoameriška metropolija, ZDA) 2.Metropolit Evlogij (Georgijevski, Zahodnoevropski eksarhat carigrajskega patriarhata, Francija) 3.Srbski patriarh Barnaba 4.Metropolit Anastasij (Gribanovsky, Jugoslavija) 5.Škof Dimitrij Voznesenski, Kitajska). Stojijo od leve→desno: 1.? 2.Protoprezbiter Peter Belovidov (Jugoslavija) 3.Nadškof Hermogen (Maksimov, Jugoslavija) 4.? 5.Nadškof Serafim (Lukjanov, Francija) 6.morda S.V. Trojica 7.Nadškof Teofan (Gavrilov, Jugoslavija) 8.morda T.A. Ametisti 9.Škof Janez (Bulin, Estonija) 10. morda V.A. Mayevsky</ref>]] Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika. Sodeloval je s kraljem [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrom]] najprej pri poenotenju šesterih različnih pravnih cerkvenih ureditev, ki jih je v novo državo prinesla ne le pravoslavna, ampak tudi katoliška Cerkev in vse druge verske skupnosti, ki so se prostirale skozi zgodovino na različnih področjih. Po uvedbi [[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarske diktature]] pa je podpiral [[Jugoslavija|jugoslovanski]] nacionalizem, v katerem je pravzaprav gledal "razširjeni srbski svet". Onadva sta se dobro poznala; imela prijateljske odnose in sta tesno sodelovala tako v državnih kot v cerkvenih zadevah, kjer je samodržni kralj imel glavno besedo. Atentat v [[Marseille|Marseju]] 1934 je sicer podrl pomembno patriarhovo podporo, vendar ga je streznil od vsiljevanega jugoslovanstva o enem narodu v treh plemenih, kar je dražilo prav vse [[Jugoslavija|jugoslovanske]] narode in narodnosti. Trezni rodoljubi so slutili nevarnost ne le za obstoj mlade večnarodnostne države, ampak tudi za sam obstoj [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa ni znalo najti skupnega jezika in to se je usodno pokazalo zlasti v [[konkordatna kriza|konkordatni krizi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Njegovo delovanje pa je zajelo tudi bratsko [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno Cerkev]]; precej ruskim vernikom, duhovnikom in škofom je namreč upelo pobegniti iz [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunističnega]] "raja" - in zanje je bilo treba primerno poskrbeti duhovno in gmotno. Izredno lepo je uspelo v tem pogledu srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] 1935. Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] raztreseni po [[Evropa|Evropoi]], so izdelali glede na izredne razmere »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935. Za ruske vernike so omogočili postavljanje tako imenovanih "ruskih cerkva", ki po pravilu niso bile velike, ampak so bile izredno lepo okrašene. Taka "[[Ruska cerkev, Zrenjanin|Ruska cerkev]]" je postavljena v Velikem Bečkereku nedaleč od [[Zrenjaninska stolnica|Zrenjaninske stolnice]] - Cerkve svetega Janeza Nepomuka; podobna pa je zrasla tudi v Beogradu v neposredni bližini [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkve sv. Marka]]. Varnava je bil kot [[škof]] leta 1917 odposlanec [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in [[Kraljevina Srbija|države]] na zborovanju [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] v [[Moskva|Moskvi]], ki je obnovilo ruski pravoslavni patriarhat in izvolilo [[Tihon, ruski patriarh|Tihona]] za [[patriarh]]a. Tako je bil nepredvideni očividec dogodkov [[Oktobrska revolucija|Oktobrskega prevrata]] – kar se mu neizbrisno vtisnilo v spomin. Zato je toliko bolje razumel stisko beguncev, ki so si z begom rešili golo življenje. V svoji Božični poslanici 1935 piše: {| |- ! ''Božićna poslanica 1935. godine''<ref> Glasnik SPC, broj 36 od 6. januara 1935, s. 645.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref><ref>Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd. </ref> ! ''Božična poslanica leta 1935'' |- | <blockquote>„Nemoćan je ljudski jezik. On ne može, ne ume izraziti kolikih je razmera svirepost, kojom ti neodgovorni upravljači muče i razapinju pitomi ruski narod. Šta je to mračni srednji vek? Tada cela Evropa ako je imala trideset miliona stanovnika. Šta je to feudalizam? Šta je to zloglasna inkvizicija u Španiji, u Francuskoj, u Engleskoj, u Nemačkoj? Sve su to bile sitnice, minijaturne, blede slike jednog prolaznog zla u poređenju sa današnjim paklenim postupanjem, totalnim i sistematskim utamanjivanjem ruskog naroda, koji broji sto pedeset miliona.“ </blockquote> | <blockquote>»Človeški jezik je nemočen. Ne more, ne zna izraziti razsežnosti podle krutosti, s katero ti neodgovorni upravljavci mučijo in križajo pohlevno rusko ljudstvo. Kaj je v primeri s tem ''mračni [[srednji vek]]?'' Vsa [[Evropa]] je takrat štela trideset milijonov prebivalcev. Kaj je [[fevdalizem]]? Kaj je ''zloglasna [[inkvizicija]]'' v [[Kraljevina Španija|Španiji]], [[Francosko kraljestvo|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemčiji]]? Vse to so bile malenkosti, pomanjšane, blede podobe minljivega zla v primerjavi z današnjim ''peklenskim divjanjem, popolnim in načrtnim ubijanjem ter iztrebljanjem sto petdesetmilijonskega [[Rusi|ruskega]] ljudstva.«'' </blockquote> |} Kot najboljše sredstvo zoper brezboštvo in versko ravnodušnost je patriarh Varnava poudarjal zvestobo verskim izročilom. Tako spodbuja vernike v božični poslanici naslednje leto: {| |- ! ''Патријарх Варнава у Божићној посланици 1936.''<ref>{{navedi splet|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/patrijarh-varnava-1936-o-komunizmu-ili-cemo-biti-srbi-ili-otpadnici/|title=ПАТРИЈАРХ ВАРНАВА 1936. О КОМУНИЗМУ: Или ћемо бити Срби или отпадници|last=Repac|first=Lidija|date=11. januar 2019|website=СРБИН.инфо|language=sr-RS|access-date=10. september 2021}}</ref> ! ''Patriarh Barnaba v Božični poslanici 1936'' |- | <blockquote>"Или ћемо бити Срби свјесни своје прошлости и аманета наших отаца и прадједова или - отпадници нације, интернационалисте, тј. припадници некакве магле, грађани бјелосвјетски, рушиоци живота и свега, без националног поноса, без вјере, без морала". </blockquote> | <blockquote>»Ali bomo Srbi v svesti si svoje preteklosti in zapuščine očetov in pradedov ali pa – odpadniki naroda, internacionalisti, torej pripadniki nekakšne megle, belosvetski državljani, uničevalci življenja in vsega, brez narodnostnega ponosa, brez vere, brez nravnosti«. </blockquote> |} === [[Konkordatna kriza]] === [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči celo za Cerkev dokaj ugoden sporazum s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]] ne računajoč s tem, da ga bo samodržec začel že od začetka kršiti v več važnih točkah. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta bili deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"''.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. 1935 je bil kljub oviram podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Samo podpisovanje ni naletelo na nasprotovanje ali zunanje nemire. Težave so pa nastale, ko je bilo treba predložiti podpisano listino na odobritev ali ratifikacijo v [[Skupščina|Skupščini]]. To je naletelo v nekaterih visokih krogih in pri patriarhu na hud odpor. Tedaj je sam patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] nenadoma zbolel. Pravoslavno vodstvo, ki je menilo, da odslej [[Srbska pravoslavna Cerkev]] kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« ne bo več uživala nekaterih privilegijev, se ni hotelo pomiriti s tem, da bi postali katoličani njim enaki. Predsednik vlade Stojadinović je osebno zbranim arhirejem v "Patrijaršiji" pojasnil, da konkordat ne bo na škodo [[SPC]]; da ne bi bilo nesporazumov, so v besedilo izrečno dodali stavek, da se ugodnosti (zlasti gmotne), ki jih s konkordatom pridobiva Katoliška Cerkev, nanašajo tudi na pravoslavno, muslimansko in vse druge priznane veroizpovedi v državi; dobil pa je vtis, da bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar razlagal, saj je zbor škofov jasno pokazal, da ga ne mara niti poslušati niti upoštevati in je dobil vtis, ko da govori gluhim ušesom.<ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Za Novo leto 1937 je hotel patriarh torej izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“; v njej je bilo še več podobnih sovražnih izjav zoper [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]] na splošno in zoper kakršenkoli [[konkordat]] posebej. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; istega dne je bil sklican shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha. Shod od "Saborne cerkve" do "Stare cerkve Sv. Sava" je bil kot tak sicer dovoljen, vendar so oblasti prepovedale mimohod poleg Skupščine, kjer se je ravno takrat glasovalo glede konkordata. Organizatorji pa so hoteli ravno v to smer in tako se je shod sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v tako imenovano ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo'') Tega večera je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Žal je patriarh hudo zbolel ravno v najusodnejšem trenutku, in tako ni mogel več vplivati na usodne dogodke. On bi bil namreč edina avtoriteta, ki bi lahko mirila in brzdala razgrete duhove nestrpnosti, ki so že ušli iz ''[[Pandora|Pandorine]] skrinjice''.<ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Nasprotniki so tako dosegli svoj cilj: konkordat je bil sicer izglasovan, vendar se ga nihče ni upal zaradi bojevitega nasprotovanja SPC ratificirati.<ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> [[Zgodovinar]] [[Noel Malcolm|Malcolm]] pravi o tistih časih: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Zastrupljen? === Patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] je torej nenadoma zbolel, v noči po izglasovanju konkordata pa je umrl; tako je že med procesijo za njegovo ozdravljenje burila duhove govorica, češ da je bil zastrupljen. Glede tega piše v svojih „Spominih“ soudeleženec [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], takratni predsednik vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]], ki ugotavlja, da razen ožjega kroga k patriarhu nihče ni imel pristopa. Najprej opere sum s sebe, notranjega ministra [[Anton Korošec|Korošca]] in sploh s takratne vlade, ki da ji je usoda ugrabila patriarha Varnava ravno takrat, ko bi ji bil najbolj potreben. Kljub drugačnemu splošnemu vtisu po njegovih javnih nastopih Stojadinović še vedno goji prepričanje, da izobraženi cerkveni dostojanstvenik le ni mogel biti tako primitiven, da bi verjel v dnevne čenče zoper konkordat: „On je osebno namreč zelo dobro vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar neugodnega za državne koristi, najmanj pa je z njim ogrožena [[Srbska pravoslavna Cerkev|Pravoslavna Cerkev]].“ Vlada torej ne bi mogla imeti razlogov za njegovo zastrupitev. O možnem osumljencu piše nadalje - vendar o tem še danes ni soglasja:<ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref> {| |- ! Dve verzije o trovanju patrijarha Varnava Rosića<ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> ! Dve različici o zastrupitvi patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]] |- | <blockquote>Nama su bile poznate od mnogih verzija o trovanju patrijarha Varnave, dve. Jednu od njih nam je pričao pokojni Ljubomir Šćepanović, sveštenik, čovek veoma skroman i tih, ali čvrsta karaktera i veoma blizak pokojnom patrijarhu Varnavi kod koga je vršio nadzor nad ekonomskim poslovima njegovim. On je kazivao da je sumnja padala na dvojicu ruskih emigranata, jednoga jeromonaha, zvao se Arsenije, i jednoga koji je bio kuvar patrijarhov. Posle smrti patrijarha Varnave nestalo ih je obadvojice… </blockquote> | <blockquote>Nam (tj. vladi) sta nam bili od številnih različic o zastrupitvi patriarha Barnaba znani dve. Eno od njih nam je povedal pokojni Ljubomir Šćepanović, duhovnik, zelo skromen in tih človek, a močnega značaja in zelo blizu pokojnemu patriarhu Varnavu, kjer je nadzoroval njegove gospodarske zadeve. Povedal je, da ''je sum padel na [[Rusi|ruska]] emigranta, enega jeromonaha po imenu Arsenij, in enega, ki je bil patriarhov kuhar. Po smrti patriarha Barnaba sta oba izginila...''<br> </blockquote> |} Drugi osumljenec je bil glede na govorice ''[[Boško Bogdanović|Bogdanović]]'', politik ter temeljit poznavalec zgodovine in klasičnih jezikov, ki mu je bil Varnava boter, medtem ko je on bil patriarhov svetovalec pri mnogih zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih. Verjetno je bil ta izobraženec zaradi dobrih zvez s [[Anton Korošec|Korošcem]] – saj je bil njegov pomočnik, ko je bil Korošec prosvetni minister, tudi osumljen, da je zastrupil patriarha. Med nemško okupacijo Srbije je bil Bogdanović predsednik upravnega odbora Kolarčeve nadarbine (zadužbine) v Beogradu. O tem sumu, ki ga je globoko užalil in prizadel, je ves potrt takrat potožil pred neko sejo tega upravnega odbora on sam. Prisegal je in se rotil, da je vse peklenska in hudobna izmišljotina njegovih nasprotnikov, ki jih ni imel malo. Namignil je, da bo o tem pisal in povedal vse, kar ve, ko bo konec vojne. Kot tesen sodelavec patriarha Varnave iz časa, ko sta skupaj delovala v južni Srbiji (tj. v [[Makedonija|Makedoniji]]), je imel Bogdanović bogato arhivsko gradivo, vendar je kmalu po koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] umrl nekje v Avstriji in odnesel skrivnosti s seboj. <ref>{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Med številnimi [[teorija zarote|teorijami zarote]] ena domneva, „da so patriarha zastrupili Nemci“<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu|title= Nemci otrovali patrijarha Varnavu?|publisher=Telegraf.rs|author=I.M.|place=Beograd|language=sr|date=13. avgust 2012|accessdate=7. november 2024}}</ref>; to je kaj malo verjetno, saj je bil Rosić ne le antikomunist, ampak tudi znan antisemit in fanatičen [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] občudovalec.<ref>{{navedi splet|url=https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu|title=Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu?|publisher=antenam.net|author=Antena M|place=Podogorica|language=cg|date=6. oktober 2019|accessdate=9. april 2024}}</ref> Druga taka teorija vpleta – seveda zopet brez slehernega dokaza – celo [[jezuiti|jezuite]], ki so vedno pri roki kot dežurni krivci za vse vrste zarot; ta članek pa je med drugim tako površen, da je patriarhovo smrt prestavil celo za nekaj dni.<ref>{{navedi splet|url=https://vidovdan.org/istorija/krvava-litija-i-konkordat-sa-vatikanom/|title= КРВАВА ЛИТИЈА И КОНКОРДАТ СА ВАТИКАНОМ|publisher=Видовдан|author=Sivi Vuk|place=Beograd|language=sr|date=25. avgust 2021 |accessdate=23. marec 2025}}</ref> Vsekakor ni treba dvomiti, da so [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] pozorno spremljale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na žiškega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]]; ali in koliko pa so bile vmešane, vse do danes ni znano.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> === Smrt === [[File:Patriarch Varnava Rosić resting place (church Saint Sava, Belgrade).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Varnava Rosić|Varnavov]] grob je v [[Stara cerkev sv. Sava, Vračar|Stari Cerkvi sv. Sava na Vračarju]]]]</center> Istega večera - po nekaterih virih ravno med samim glasovanjem v skupščini - po drugih ponoči, od 23. na 24. julij 1937, je patriarh Varnava umrl; kot blisk se je takrat razširila do danes nedokazana trditev, da je bil zastrupljen.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana|title= SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana |publisher=Kurir.rs|author=Momčilo Petrović|place=Beograd|date=28. februar 2021 |accessdate=4. november 2024}}</ref> Resnična ali izmišljena - prikazana kot "teorija zarote" - ta smrt najvišjega poglavarja sestrinske Cerkve še danes buri duhove.<ref>{{navedi splet |url=https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |title=MISTERIJA TRAJE DO DANAS Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom |publisher=Lepote Srbije |author= |place= |date=6. november 2024 |accessdate=7. november 2024 |archive-date=2024-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241201030548/https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |url-status=dead }}</ref> === Spomin === ==== Njegova rojstna hiša in spomenik ==== Patriarhova rojstna hiša v [[Pljevlja|Pljevljih]] je bila v zasebni lasti in prepuščena zobu časa; lastnik jo je spomladi 2019 porušil. Tam ima patriarh Varnava tudi svoj trg, kjer mu nameravajo postaviti še spomenik.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{navedi splet |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. september 2019 |archive-date=20. september 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> ==== Odlikovanja ==== * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarh Varnava Rosič === ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{navedi knjigo|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *{{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Hildegard Pank: ''Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović''. GRIN Verlag, Halle (Saale) 2013, 6 str. *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{navedi knjigo| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{navedi knjigo|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{navedi knjigo|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{navedi knjigo|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosić, Varnava}} ;{{ikona sh}} *[https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat Đoko Slijepčević: ''Konkordat i smrt patrijarha Varnave.'' Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd.] *[https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu Vladimir Jovanović: ''Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu? '' (AntenaM 6.10.2019)] *[https://www.antenam.net/drustvo/religija/292612-patrijarhu-simpatizeru-hitlera-i-antisemiti-gradice-spomenik-u-pljevljima Vladimir Jovanović: ''Patrijarhu simpatizeru Hitlera i antisemiti – gradiće spomenik u Pljevljima'' (Antena M 13.07.2023.)] *[https://www.academia.edu/107520455/Vjerski_liberalizam_i_jugoslavenstvo_patrijarha_Varnave_i_konkordatska_kriza_1930_1938 Nikola Žutić: ''Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo patrijarha Varnave i konkordatska kriza 1930-1938''] *[https://pouke.org/forums/topic/20271-smrt-patrijarha-varnave-jo%C5%A1-tajna/ B. SUBAŠIĆ | 24. jul 2012. ''Smrt patrijarha Varnave još tajna''] *[https://www.nedeljnikafera.net/intervju-istoricar-bojan-draskovic-smrt-patrijarha-varnave/ Intervju - istoričar Bojan Drašković: ''SMRT PATRIJARHA VARNAVE'' Piše: Vladan Dinić] *[https://www.citajfilter.com/2020/01/%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B5-%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B5%D0%B2%D1%83/?script=lat Čitaj Filter. Istorijska razglednica: ''Posjeta patrijarha Varnave Sarajevu-budući svetitelji u litiji pored Vijećnice'' 26/01/2020] *[https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest Lepote Srbije ''MISTERIJA TRAJE DO DANAS. Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom''] *[https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana (Kurir.rs) Momčilo Petrović: ''SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana''] *[https://borbazaistinu.rs/nasilna-smrt-patrijarha-varnave-rosica-i-patrijarha-gavrila-dozica/ (Борба за истину) ''Насилна смрт патријарха Варнаве Росића и патријарха Гаврила Дожића''] *[https://jadovno.com/smrt-patrijarha-varnave-jos-tajna/ (Јадовно 1941) Интервјуи, репортаже, писма - Various ''Смрт патријарха Варнаве још тајна'' Извор: БИГ] *[https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/23116/patrijarh-varnava-pomen-knjigaa 24.07.2024 Saša Tošić: ''SVETLOST BESMRTNIH. Pomen patrijarhu Varnavi i promocija knjige posvećene njegovom duhovnom nasleđu'' (SPC)] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1337499/sumnje-smrt-istaknutih-srba-sta-spaja-sudbine-cara-dusana-patrijarha-varnave-krcuna-milosevica (Novosti) SUMNJE U SMRT ISTAKNUTIH SRBA: ''Šta spaja sudbine cara Dušana, patrijarha Varnave, Krcuna i Miloševića'' Piše: Dr Čedomir Antić (Iz knjige "Ubistva u srpskoj istoriji" u izdanju "Vukotić media") 01. 03. 2024.] *[https://jadovno.com/trovanje-patriarha-varnave/?lng=lat (Novosti) ''Trovanje patrijarha Varnave'' 17 septembra, 2017] * [https://redportal.pink.rs/cooltura/101403/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-preminuo-u-trenutku-glasnja-o-konkordatu-sa-vatikanom Misteriozna smrt srpskog patrijarha – Preminuo u trenutku glasanja o konkordatu (Redportal-pink)] * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] *[http://www.nspm.rs/hronika/vecernje-novosti-dvojica-patrijarha-spc-otrovani.html?alphabet=l Večernje novosti: Dvojica patrijarha SPC otrovani?] *[https://zurnal.me/lazhi-o-antisemitizmu-spts/?script=lat Filip Dragović: ''Laži o antisemitizmu SPC''] *[https://nova.rs/zabava/vlasta-pamtim-litije-patrijarha-varnave-protiv-kralja/ Pero Jovović: ''Vlasta Velisavljević - Pamtim litije patrijarha Varnave protiv kralja''] * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu Nemci otrovali patrijarha Varnavu?] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] *[https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] *[https://www.rts.rs/lat/radio/radio-beograd-2/4628205/petar-grujicic-smrt-patrijarha-varnave.html (Radio Bg2 petak, 17. dec 2021) Petar Grujičić: ''Smrt patrijarha Varnave. Iz života patrijarha Varnave''] * {{navedi splet|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ;{{ikona en}} * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vičentij Krdžić]] | title = [[Metropolija Skopje|Skopski metropolit]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Dimitrij Pavlović]] | title = [[patriarh]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Gavrilo Dožić]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1937]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] s8j8l56imloz7ys40nfulqklc31f97j 0 571230 6732628 6724283 2026-08-08T07:47:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732628 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Planota Potohar | other_name = {{lang-pa|{{nq|پوٹھوار پٹھار}}}}, {{lang-ur|{{nq|سطح مرتفع پوٹھوہار}}}} | photo = File:Potohar Plateau Location Map.svg | map = Pakistan | map_relief = 1 | location = [[Pandžab]], [[Pakistan]] | label = | label_position = left | elevation_m = | elevation_ft = 1900 | range_coordinates = {{Coord|32|58|N|72|15|E|type:mountain_region:PK|display=inline,title}} | type = [[Planota]] | coordinates_ref = | elevation_ref = | range_coordinates_ref = }} '''Planota Potohar''', znan tudi kot '''Pothvar''', je [[planota]] v severni regiji [[Pandžab]], [[Pakistan]] in leži med rekama [[Ind]] in Džhelum.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Tikekar |first=Maneesha |url=https://books.google.com/books?id=HGqsWktyFcEC&dq=en&pg=PA180 |title=Across the Wagah: An Indian's Sojourn in Pakistan |date=2004 |publisher=Bibliophile South Asia |isbn=978-81-85002-34-7 |pages=180 |language=en}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last1=Öztürk |first1=Münir Ahmet |url=https://books.google.com/books?id=g9JjEAAAQBAJ&pg=PA912 |title=Biodiversity, Conservation and Sustainability in Asia: Volume 2: Prospects and Challenges in South and Middle Asia |last2=Khan |first2=Shujaul Mulk |last3=Altay |first3=Volkan |last4=Efe |first4=Recep |last5=Egamberdieva |first5=Dilfuza |last6=Khassanov |first6=Furkat O. |date=2022 |publisher=Springer Nature |isbn=978-3-030-73943-0 |pages=912 |language=en}}</ref> == Geografija == [[File:Pothohar map.jpg|thumb|left|Zemljevid Pothohar]] [[File:Tilla Jogian.jpg|thumb|left|200px|Tilla Džogian, 2. najvišji vrh v okrožju Dželum]] Planoto Pothohar na vzhodu omejuje reka Džhelum,<ref>{{Cite journal |last=MacLagan |first=R. |date=1885 |title=The Rivers of the Punjab |url=https://www.jstor.org/stable/1801407 |journal=Proceedings of the Royal Geographical Society and Monthly Record of Geography |volume=7 |issue=11 |pages=705–719 |doi=10.2307/1801407 |jstor=1801407 |issn=0266-626X}}</ref> na zahodu reka Ind, na severu pogorje Kala Čita in hribovje Margala ter na jugu [[Solno gorovje]]. Južni konec planote omejuje puščava Thal. Leži med 300 in 500 m nadmorske višine. Sakesar v Solnem gorovju je najvišja gora v regiji, Tilla Džogian pa druga najvišja. == Zgodovina == [[File:Dharmarajika_stupa,Taxila.jpg|right|thumb|Ruševine [[stupa Dharmarajika|stupe Dharmarajika]] v [[Taxila|Taxili]]. Uničena je bila med hunskimi vpadi v 6. stoletju.]] Najzgodnejši dokazi o človeškem bivanju v Pandžabu segajo v dolino Soan Pothohar, kjer se je soanska kultura razvila med 774.000 pr. n. št. in 11.700 pr. n. št. To obdobje sega v prvo medledeno obdobje v drugi [[ledena doba|ledeni dobi]], iz katere so našli ostanke kamnitih in kremenovih orodij.<ref>{{navedi knjigo |first=Singh |last=Mohinder |url=http://worldcat.org/oclc/220695807 |title=History and culture of Panjab |date=1989 |publisher=Atlantic Publishers and Distributors |oclc=220695807 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na Potoharski planoti so odkrili fosilno lobanjo ''Sivapithecus indicus'' izumrle vrste opic.<ref>[http://www.pnas.org/content/early/2014/12/04/1420275111.abstract A partial hominoid innominate from the Miocene of Pakistan: Description and preliminary analyses]</ref> [[Taxila]] je bilo glavno mesto starodavne [[Gandara|Gāndāre]], ki je na vzhodni obali reke Ind - osrednje stičišče [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] in [[Srednja Azija|Srednje Azije]];<ref name="Raymond Allchin p.127">Raymond Allchin, Bridget Allchin, [https://books.google.com/books?id=r4s-YsP6vcIC&pg=PA127 ''The Rise of Civilization in India and Pakistan''.] Cambridge University Press, 1982 p.127 {{ISBN|052128550X}}</ref> je bilo ustanovljeno okoli leta 1000 pr. n. št. Nekatere ruševine v Taxili izvirajo iz časa perzijskega [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], ki so mu zaporedoma sledili [[Maurijsko cesarstvo]], indo-grško kraljestvo, indo-skiti in [[Kušansko cesarstvo]]. Zaradi svoje strateške lokacije je Taxila v preteklih stoletjih večkrat zamenjala lastnika, pri čemer so se za njegov nadzor potegovale številne politike. Ko so velike starodavne trgovske poti, ki so povezovale te regije, prenehale biti pomembne, je mesto postalo nepomembno in so ga v 5. stoletju dokončno uničili vsiljivci [[Huni]]. V 15. stoletju je planota Pothohar postala del kraljestva Malika Džasrata, ki je osvojil večino Pandžaba iz [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]]. Sredi 19. stoletja v [[Britanska Indija|Britanski Indiji]] je ruševine starodavne Taxile ponovno odkril britanski arheolog Alexander Cunningham. Leta 1980 je Unesco Taxilo uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref>UNESCO World Heritage Site, 1980. [https://whc.unesco.org/en/list/139/multiple=1&unique_number=153 Taxila: Multiple Locations]. Retrieved 13 January 2007.</ref> Po nekaterih poročilih velja Univerza starodavne Taxile za eno najzgodnejših univerz na svetu.<ref name="Needham">{{navedi knjigo |last=Needham |first=Joseph |title=Within the Four Seas: The Dialogue of East and West |publisher=Routledge |year=2004 |isbn=978-0-415-36166-8 |author-link=Joseph Needham}}</ref> Zaradi obsežnih prizadevanj za ohranjanje in vzdrževanje je najdišča Taxila ena izmed priljubljenih turističnih točk Pandžaba, ki vsako leto privabi do milijon turistov.<ref name=":02">{{navedi splet |author=Raheela Nazir |date=2018-05-12 |title=Feature: Pakistan in efforts to rejuvenate Taxila, one of most important archaeological sites in Asia |url=http://www.xinhuanet.com/english/2018-05/12/c_137172822.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180511203509/http://www.xinhuanet.com/english/2018-05/12/c_137172822.htm |archive-date=11 May 2018 |access-date=2018-10-15 |website=XINHUANET.com}}</ref> V obdobju [[Mogulsko cesarstvo|Mogulov]] je bila planota Pothohar del Suba Lahore.<ref>{{Citation |last=Robert |first=Wilkinson |title=English: Lahore Subah of the Mughal Empire, established during Akbar's administrative reforms of 1572–1580. |date=1805 |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lahore_Subah.png |access-date=2023-04-28}}</ref> {{quote|»Dežela je čudovita, njen dišeč zrak je pomladni, Pothvar pa je privlačen in lep vrt.«<ref>{{navedi knjigo |last=Chand |first=Raizada Diwan Duni |title=Kaigoharnameh |publisher=The Panjabi Adabi Academy |year=1965 |language=en, fa}}</ref>|source=''Kaigoharnameh'', Medieval Persian Manuscript}} Pandžab je igral pomembno vlogo v vojnih prizadevanjih druge svetovne vojne in velik delež teh vojakov je prišel iz Pothoharja in Solnega gorovja.<ref>{{Cite journal |last=Hussain |first=Shaheed |title='PUNJABISATION' IN THE BRITISH INDIAN ARMY 1857–1947 AND THE ADVENT OF MILITARY RULE IN PAKISTAN |url=https://www.csas.ed.ac.uk/sites/csas/files/assets/pdf/WP24_Shaheed_Hussain.pdf |journal=School of History & Classics University of Edinburgh}}</ref> == Demografija == Pandžabci so staroselci Pothoharja, govorijo pandžabščino v različnih narečjih.<ref>{{navedi splet |title=Population Profile Punjab {{!}} Population Welfare Department |url=https://pwd.punjab.gov.pk/population_profile |access-date=2023-02-15 |website=pwd.punjab.gov.pk |archive-date=2023-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230215022042/https://pwd.punjab.gov.pk/population_profile |url-status=dead }}</ref> Glavna narečja ali različice, ki se govorijo v regiji, so ''pothvari'', ki se pretežno govori v severnih in osrednjih območjih planote, pri čemer se ''dhanni'' govori v južnih območjih, ''majhi'' v vzhodnih in ''hindko'' (zlasti ''ghebi'' in ''chachhi'') v zahodnih območjih.<ref>{{Cite journal |last=John |first=Asher |date=2009 |title=Two dialects one region : a sociolinguistic approach to dialects as identity markers |url=http://cardinalscholar.bsu.edu/handle/123456789/193541 |journal=CardinalScholar 1.0}}</ref> Druga pandžabska narečja in drugi jeziki se govorijo tudi v večjih urbanih središčih, kot sta [[Islamabad]] in [[Ravalpindi]]. Glavni klani v regiji (pandžabško برادری) so [[Radžputi]], Džati, Avani, Džandžue, Gudžare, Khokhare in Gakhare.<ref>{{navedi knjigo |last=Panjab. |url=http://worldcat.org/oclc/455118747 |title=Gazetteer of the Rawalpindi district. |date=1895 |publisher="Civil and Military Gazette" Press |oclc=455118747}}</ref> Pred delitvijo Indije so bili po vsej regiji v velikem številu prisotni tudi drugi kalni, vključno s Khatrisi, Mohjal Brahmani in Arorasi.<ref>{{navedi knjigo |last=McLeod |first=W. H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/435778610 |title=The A to Z of Sikhism |date=2009 |publisher=Scarecrow Press |others=W. H. McLeod |isbn=978-0-8108-6344-6 |location=Lanham |oclc=435778610}}</ref> == Gospodarstvo == Planota pokriva približno 7 odstotkov vse obdelovalne zemlje v Pakistanu in je večina zelo rodovitna, vendar regija nima ustreznega namakalnega sistema, saj je kmetijstvo v veliki meri odvisno od padavin.<ref>{{navedi knjigo |last1=Amalric |first1=F. |url=https://books.google.com/books?id=3T_P7r5uY-4C |title=People, the Environment and Responsibility: Case Studies from Rural Pakistan |last2=Banuri |first2=T. |date=1995-10-15 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-85070-652-6 |pages=27 |language=en}}</ref> Planota je lokacija večjih pakistanskih naftnih polj, prva so bila odkrita v Khaurju leta 1915 in Dhuliānu leta 1935; polje Tut je bilo odkrito leta 1968, polje Missa Kesval je bilo odkrito leta 1992, raziskovanje pa se je na tem območju nadaljevalo v 1990-ih. Naftna polja so s cevovodom povezana z rafinerijo Attock v Ravalpindiju.<ref>{{navedi splet | url=http://www.tourism.gov.pk/photohar_plateau_isb_destinations.htm | title=New Page 1 }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Večje zaloge nafte in plina so odkrili v Čak Beli Kanu blizu Ravalpindija v Pandžabu. V bližini Džheluma v Pandžabu so odkrili veliko rezervo nafte, kar odpira novo območje za izkoriščanje potenciala ogljikovodikov (npr. polje Mejal). Z ocenjeno proizvodnjo 5500 sodčkov na dan se pričakuje, da bo naftna vrtina Ghauri X-1 največja naftna vrtina v državi in ​​je začela prispevati svojo proizvodnjo v sistem do konca junija 2014. Zaradi nizke količine dežja, obsežnega [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], rudarjenja [[premog]]a, raziskovanja [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|plina]] območje postaja brez rastlinja. == Pomembne lokacije == === Taxila === {{glavni|Taxila}} [[File:Jaulian_Buddhist_Monastery_in_Taxila.jpg|thumb|Panorama samostana Jaulian]] Arheološko najdišče [[Taxila]] ležijo blizu sodobne Taxile približno 35 km severozahodno od mesta Ravalpindi. Najdišča je prvi izkopal John Marshall, ki je dvajset let delal pri Taxili od leta 1913.<ref>{{cite ODNB|last1=Wheeler|first1=Mortimer|author-link1=|title=Marshall, Sir John Hubert (1876–1958)|url=http://www.oxforddnb.com/view/article/34896|doi=10.1093/ref:odnb/34896|access-date=4 July 2017}}</ref> Obsežno arheološko najdišče vključuje neolitske ostanke iz leta 3360 pr. n. št. in zgodnje harapske ostanke iz let 2900–2600 pr. n. št. v Sarai Kali.<ref>{{navedi knjigo| last1=Allchin|first1=Bridget| last2=Allchin|first2=Raymond|author-link1=|author-link2=|title=The rise of civilization in India and Pakistan|date=1988|publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge [u.a.]|isbn=978-0521285506|url=https://books.google.com/books?id=r4s-YsP6vcIC |page=127}}</ref> Taxila pa je najbolj znana po ruševinah več naselij, od katerih prvo izvira iz okoli leta 1000 pred našim štetjem. Znan je tudi po svoji zbirki budističnih verskih spomenikov, vključno [[stupa Dharmarajika]], samostanom Jaulian in samostanom [[Mohra Muradu]]. Glavne ruševine Taxile so štiri velika mesta, od katerih vsako pripada določenemu časovnemu obdobju, na treh različnih mestih. Najzgodnejšo naselbino v Taxili najdemo v predelu Hathial, kjer so našli črepinje lončenine, ki izvirajo že iz poznega 2. tisočletja pred našim štetjem do 6. stoletja pred našim štetjem. Ruševine [[Bhir Mound]] na tem mestu so iz 6. stoletja pr. n. št. in mejijo na Hathial. Ruševine [[Sirkapa]] segajo v 2. stoletje pr. n. št., zgradili pa so jih grško-baktrijski kralji regije, ki so vladali v regiji po invaziji [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] na regijo leta 326 pr. n. št. Tretja in najnovejša naselbina je Sirsukh, ki so jo zgradili vladarji Kušanskega cesarstva, ki so vladali iz bližnje Purušapure (sodobni [[Pešavar]]). === Trdnjava Rohtas === [[File:Another_great_bastion_of_Rohtas_Fort_by_Usman_Ghani.jpg|left|thumb|Trdnjava Rohtas je bila zgrajena na hribu, ki gleda na planoto Pothohar]] [[Trdnjava Rohtas]] je trdnjava iz 16. stoletja, ki stoji v bližini mesta Džhelum v provinci Pandžab v Pakistanu. Utrdba je ena največjih in najmogočnejših na podcelini.<ref name="WA">{{cite journal |date=7 May 2006 |title=Pakistan: Rohtas Fort |url=https://www.world-archaeology.com/features/pakistan-rohtas-fort.htm |journal=World Archaeology |issue=17}}</ref> Utrdba Rohtas ni bila nikoli zavzeta s silo in je ostala neverjetno nedotaknjena.<ref name="UNESCO">{{navedi splet |title=Rohtas Fort |url=https://whc.unesco.org/en/list/586 |access-date=26 May 2017 |website=UNESCO}}</ref> Trdnjavo je zgradil Radža Todar Mal po ukazu Šer Šah Surija. Trdnjava je znana po svojih velikih obrambnih zidovih in več monumentalnih vratih. Leta 1997 je bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine kot »izjemen primer muslimanske vojaške arhitekture Srednje in Južne Azije«. === Templji Katas Radž === [[File:Katas_Raj_Ruins.JPG|thumb|Kompleks je sestavljen iz več templjev in pripadajočih struktur]] [[Templji Katas Radž]], znani tudi kot Kila Katas,<ref name="laiba">{{cite journal |last1=Khalid |first1=Laiba |author-link1= |date=2015 |title=Explore Rural India |url=http://itrhd.com/pdfs/ERIM-jan15.pdf |url-status=dead |publisher=The Indian Trust for Rural Heritage and Development |volume=3 |issue=1 |pages=55–57 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160430192343/http://itrhd.com/pdfs/ERIM-jan15.pdf |archive-date=30 April 2016 |access-date=15 September 2017}}</ref> so kompleks več hindujskih templjev, ki so med seboj povezani s sprehajalnimi potmi. Tempeljski kompleks obdaja ribnik z imenom Katas, ki ga Hindujci obravnavajo kot svetega.<ref name="sah">{{navedi knjigo |last1=Sah |first1=Krishna Kumar |url=https://books.google.com/books?id=M6pWDQAAQBAJ |title=Deva Bhumi: The Abode of the Gods in India |date=2016 |publisher=BookBaby |isbn=9780990631491 |page=79 |access-date=15 September 2017}}</ref> Tempeljski ribnik naj bi bil v Puranah ustvarjen iz Šivinih solz, potem ko je po smrti svoje žene Sati neutolažljiv taval po Zemlji. Ribnik zavzema površino dveh kanalov in 15 marlov, z največjo globino 20 čevljev. Templji igrajo vlogo v hindujski epski pesnitvi [[Mahabharata]],<ref name=gop>{{navedi splet|author1=Directorate General of Archaeology|title=KATAS RAJ TEMPLES|publisher=Government of Punjab|url=http://www.dgarch.gop.pk/katas-raj-temples-chakwal|accessdate=2024-12-07|archive-date=2019-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190903131511/http://www.dgarch.gop.pk/katas-raj-temples-chakwal|url-status=dead}}</ref> kjer se tradicionalno verjame, da so bili templji kraj, kjer so bratje Pandava preživeli pomemben del svojega izgnanstva. === Trdnjava Ravat [[File:Rawat_Fort_-_Main_Gate_East.jpg|thumb|Trdnjava Ravat|left]] [[Trdnjava Ravat]] je utrdba iz zgodnjega 16. stoletja na planoti Pothohar v Pakistanu, blizu mesta Ravalpindi v provinci Pandžab. Utrdba je bila zgrajena za obrambo planote Pothohar pred silami paštunskega kralja Šer Šah Surija.<ref>{{navedi knjigo|last1=Malik|first1=Iftikhar Haider|title=Culture and Customs of Pakistan|url=https://archive.org/details/culturecustomsof0000mali|date=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313331268}}</ref> === Tila Džogian === [[File:Tilla Jogyan pond stairs.jpg|thumb|Zapuščen ribnik v Tila Džogianu]] Tila Džogian je zapuščen hindujski tempelj in samostanski kompleks, ki stoji na vrhu gore Tila Džogian v Solnem gorovju v pakistanski provinci Padžab. Kompleks je bil pred letom 1947 najpomembnejše središče hindujskih jogijev v Pandžabu in je v njem živelo na stotine asketov. To mesto je pomembno tudi v [[sikhizem|sikhizmu]] zaradi povezanosti z ustanoviteljem sikhske vere, Gurujem Nanakom. === Solni rudnik Khevra === [[File:Khewra Salt Mine - Crystal Deposits on the mine walls.jpg|thumb|Predor Solnega rudnika Khevra (Kristalna dolina)]] [[Solni rudnik Khevra]] v Khevri je drugi največji rudnik [[kamena sol|kamene soli]] na svetu.<ref>{{navedi splet |date=2019-01-19 |title=Inside Pakistan's Khewra, the second largest salt mine in the world |url=https://www.arabnews.com/node/1438136/pakistan |access-date=2023-05-05 |website=Arab News |language=en}}</ref><ref name="Stanley">{{navedi knjigo |author=Stanley J. Lefond |url=https://books.google.com/books?id=Db87AAAAMAAJ&q=Khewra+Salt+Mines |title=Handbook of World Salt Resources |date=1 January 1969 |publisher=Springer |isbn=978-0-306-30315-9 |edition=1st |page=347 |access-date=3 April 2012}}</ref> Rudnik je znan po proizvodnji rožnate soli Khevra, ki se pogosto trži kot ''himalajska sol'' in je velika turistična atrakcija, ki privabi do 250.000 obiskovalcev na leto.<ref name="Privatization Commission: PMDC">{{navedi splet|title=Khewra Salt Mines Project |url=http://www.privatisation.gov.pk/industry/PMDC.htm |work=Pakistan Mineral Development Corporation |publisher=Privatisation Commission of Pakistan |access-date=12 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120725032613/http://www.privatisation.gov.pk/industry/PMDC.htm |archive-date=25 July 2012 }}</ref> Njegova zgodovina sega v čas, ko so ga odkrile Aleksandrove čete leta 320 pr. n. št., vendar je začel trgovati v mogulski dobi.<ref name="Sarina Singh">{{navedi knjigo |author=Sarina Singh |url=https://books.google.com/books?id=zn8I4qEew9oC&pg=PA138 |title=Lonely Planet Pakistan and the Karakoram Highway |author2=Lindsay Brown |author3=Lindsay Brown |author4=Rodney Cocks |author5=John Mock |date=1 May 2008 |publisher=Lonely Planet |isbn=978-1-74104-542-0 |edition=7th |page=138 |access-date=3 April 2012}}</ref> === Mankjala stupa === [[File:Restored_view_of_the_Manikyala_Stupa.jpg|thumb|Obnovljen pogled na Manikjala stupo]] Mankjala stupa (urdujsko مانكياله اسٹوپ) je budistična stupa blizu vasi Tope Mankjala v regiji Pothohar. Stupa je bila zgrajena v spomin na kraj, kjer se je po zgodbah Jatake inkarnacija Bude, imenovana princ Satva, žrtvoval, da bi nahranil sedem lačnih tigrčkov.<ref name="A.A. Knopf">{{navedi knjigo |last1=Bernstein |first1=Richard |url=https://archive.org/details/ultimatejourneyr00bern_0 |title=Ultimate Journey: Retracing the Path of an Ancient Buddhist Monk who Crossed Asia in Search of Enlightenment |date=2001 |publisher=A.A. Knopf |isbn=9780375400094 |quote=Mankiala tiger. |url-access=registration |accessdate=16 June 2017}}</ref> Nahajališča relikvij stupe Mankjala je odkril Jean-Baptiste Ventura leta 1830. Relikvije so bile nato odstranjene z mesta v času Britanske Indije in so zdaj shranjene v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=251886&partId=1&place=33154&plaA=33154-3-1&page=1 The British Museum Collection]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pothohar Plateau}} {{Wikivoyage|Northern Punjab|Pothohar Plateau}} *{{Cite EB1911 |wstitle=Jhelum (town) |display=Jhelum |volume=15 |page=413 |short=1}} *{{Cite EB1911 |wstitle=Gujrat |volume=12 |page=713 |short=1}} *[http://www.britannica.com/eb/article-9061088 Potwar Plateau – Encyclopædia Britannica from Encyclopædia Britannica Premium Service] *[http://purl.access.gpo.gov/GPO/LPS95853 Regional Studies of the Potwar Plateau Area, Northern Pakistan] [[United States Geological Survey]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Pakistana]] [[Kategorija:Planote]] dl9l3g8rkfnt5mqdn9ymx9h7nar4cj4 0 572584 6732472 6612024 2026-08-07T21:04:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |image=Гудаури - panoramio (12).jpg |caption=Gudauri v zimi |location=[[Gudauri]], {{flagicon|Gruzija}} [[Gruzija]] |date=14. december 2024 |duration= |type=zastrupitev z ogljikovim monoksidom |cause=ogrevanje s [[kurilno olje|kurilnim oljem]] }} '''Nesreča v Gudauriju''' je bila [[množična zastrupitev]] 14. decembra 2024 v [[Gruzija|gruzijskem]] smučarskem središču Gudauri, kjer je umrlo 12 oseb zaradi zastrupitve z [[Ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]]. To je bila doslej najhujša nesreča v regiji po helikopterski nesreči leta 2022, kjer je umrlo osem oseb.<ref>{{navedi novice |title=Recriminations follow Georgian helicopter tragedy |url=https://eurasianet.org/recriminations-follow-georgian-helicopter-tragedy |work=eurasianet |date=1.8.2022 |accessdate=28.12.2024 }}</ref> == Ozadje == Gudauri ima priljubljena smučišča, ki so zaščitena pred plazovi. Cene so nizke. Leta 2023 je bilo 300 tisoč obiskovalcev.<ref>{{navedi novice |title=Twelve die from carbon monoxide poisoning at Georgian ski resort |url=https://www.aol.com/twelve-die-carbon-monoxide-poisoning-142428090.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvLnVrLw&guce_referrer_sig=AQAAAM_FUAkD2a8kYfWX2GeMJnhiVHEXiagOaWmMHUWYhHhA8i_-TxycBIG6bDS7eousi0Ss61TvcoNRAGfBjid8meYNPLb2z6SHOvL0YEubWplWM3949zxZh1gO-L9Mnvk-z34J5DQbOVDq3LnZkKESU94z3JkEmhLW6bPPFk9NpP6K |work=AOL |date=17.12.2024 |accessdate=28.12.2024 |archive-date=2024-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241228124620/https://www.aol.com/twelve-die-carbon-monoxide-poisoning-142428090.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvLnVrLw&guce_referrer_sig=AQAAAM_FUAkD2a8kYfWX2GeMJnhiVHEXiagOaWmMHUWYhHhA8i_-TxycBIG6bDS7eousi0Ss61TvcoNRAGfBjid8meYNPLb2z6SHOvL0YEubWplWM3949zxZh1gO-L9Mnvk-z34J5DQbOVDq3LnZkKESU94z3JkEmhLW6bPPFk9NpP6K |url-status=dead }}</ref> Kljub temu se velikokrat zgodijo nesreče s smrtnim izidom. V Gudauriju je bila [[Indija|indijska]] restavracija ''Havel,'' kjer so delovali večinoma indijski uslužbenci. Restavracija je bila v stavbi v prvem nadstropju, medtem ko so imeli delavci prenočišča v drugem nadstropju.<ref name="KP">{{navedi novice|title="გარდაიცვალა 25 წლის ქართველი გოგონა, რომელიც მიმტანად მუშაობდა. ორი ახალგაზრდა კართან იპოვეს" - გუდაურში მომხდარი ტრაგედიის ახალი დეტალები |url=https://kvirispalitra.ge/article/126808-gardaicvala-25-clis-kartveli-gogona-romelic-mimtanad-mushaobda-ori-axalgazrda-kartan-ipoves-gudaurshi-momxdari-tragediis-axali-detalebi/ |work=kvirispalitra |date=15.12.2024 |accessdate=28.12.2024 }}</ref> == Nesreča == Dan pred nesrečo je bil vihar v Gudauriju, ki je povzročil izpad elektrike.<ref name="KP" /> Da bi lahko ogrevali prenočišča, so postavili električne generatorje na kurilno olje v zaprt prostor blizu sob.<ref name="KP" /> Zaradi tega je nastal [[ogljikov monoksid]], ki je brezbarven in tudi brez vonja. Žrtve so pozneje čutile slabost od ogljikovega monoksida in niso mogle zbežati.<ref name="KP" /> Drugi dan je lastnik restavracije odkril trupla.<ref name="KP" /> Gruzijska policija trenutno ni našla dokaza, ki bi nakazovala na storilca kot tretjo osebo.<ref>{{navedi novice|title=Suspected carbon monoxide poisoning kills 12 in Georgia: Authorities |url=https://www.aljazeera.com/news/2024/12/16/suspected-carbon-monoxide-poisoning-kills-12-in-georgia-authorities |work=Aljazeera |date=16.12.2022 |accessdate=28.12.2024 }}</ref> == Žrtve == V nesreči je preminilo 12 ljudi, ki so bili vsi delavci v restavraciji. Enajst jih je imelo indijsko državljanstvo,<ref name="BBC">{{navedi novice |title=Married couple among 11 Indians killed in Georgia gas poisoning |url=https://www.bbc.com/news/articles/clygj10l9e5o |work=BBC |date=17.12.2024 |accessdate=28.12.2024 }}</ref> ena oseba pa je bila 25-letna [[Gruzinci|Gruzijka]], ki je bila natakarica v restavraciji.<ref name="KP" /> Indijski državljani so bili po rodu iz [[Pandžab, Indija|Pandžaba]].<ref name="BBC" /> == Posledice == Nesreča je zelo vzburila gruzijsko in tudi mednarodno javno mnenje. Mnogo jih predpostavlja malomarnost kot vzrok množične nesreče. Gruzijski politiki in uradniki so predlagali, naj vlada zaostri predpise o rabi električnih generatorjev.<ref>{{navedi novice |title=Twelve people die in incident at Indian restaurant in Gudauri |url=https://1tv.ge/lang/en/news/twelve-people-die-in-incident-at-indian-restaurant-in-gudauri/ |work=1TV |date=14.12.2024 |accessdate=28.12.2024 }}</ref> == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://www.delo.si/novice/svet/na-smuciscu-odkrili-12-trupel-zaradi-zastrupitve-z-monoksidom |title=Dvanajst ljudi umrlo zaradi zastrupitve z monoksidom na smučišču |work=Delo |date=16.12.2024 |accessdate=28.12.2024}} * {{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/svet/gruzija-v-smucarskem-srediscu-zaradi-ogljikovega-monoksida-umrlo-dvanajst-ljudi/ |title=Gruzija: v smučarskem središču zaradi ogljikovega monoksida umrlo dvanajst ljudi |work=N1Info |date=16.12.2024 |accessdate=28.12.2024}} * {{navedi novice |title=11 Indians die in Georgia from carbon monoxide poisoning in a restaurant: Know why it happened and how to stay safe |url=https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/health-fitness/health-news/11-indians-found-dead-in-georgia-from-carbon-monoxide-poisoning-symptoms-treatment-and-when-it-turns-deadly/articleshow/116376049.cms |work=Times of India |date=19.12.2024 |accessdate=28.12.2024 }} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Nesreče]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2024]] [[Kategorija:Katastrofe v Gruziji]] te7huc29s3krl7ya24qf5szb4z24135 0 573804 6732665 6719076 2026-08-08T09:16:32Z Gledalec 242658 pp np 6732665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Venom: Naj bo Carnage | image = Venom Let There Be Carnage.webp | caption = Logotip filma. | director = [[Andy Serkis]] | producer = [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]], [[Amy Pascal]], [[Kelly Marcel]], [[Tom Hardy]], [[Hutch Parker]] | based on = [[Venom (lik)]] | starring = [[Tom Hardy]]<br />[[Michelle Williams]]<br />[[Naomie Harris]]<br />[[Reid Scott]]<br />[[Stephen Graham]]<br />[[Woody Harrelson]] | music = [[Marco Beltrami]] | distributor = [[Sony Pictures Releasing]] | released = 14. september 2021 (London), 1. oktober 2021 (Združene države Amerike) | runtime = 97 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Venom: Let There Be Carnage''' je ameriški superjunaški film iz leta 2021, ki temelji na istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Je nadaljevanje filma [[Venom (film, 2018)|Venom (2018)]] in drugi film Sonyjevega Spider-Man Universe (SSU). Režiral ga je [[Andy Serkis]], scenarij pa je napisala [[Kelly Marcel]]. V filmu igrajo [[Tom Hardy]], [[Michelle Williams]], [[Naomie Harris]], [[Reid Scott]], [[Stephen Graham]] in [[Woody Harrelson]]. V filmu se morata Eddie Brock in njegov nezemljanski simbiot [[Venom (lik)|Venom]] soočiti s serijskim morilcem Cletusom Kasadyjem, potem ko ta postane gostitelj delčka Venoma, iz katerega nastane [[Carnage (lik)|Carnage]]. Venom je Sony Pictures načrtoval kot začetek novega skupnega vesolja, načrti za nadaljevanje pa so se začeli med produkcijo prvega filma. Harrelson je bil izbran za kratek nastop v vlogi Cletusa na koncu prvega filma Venom, z namenom, da bi v nadaljevanju postal zlobnež Carnage. Predprodukcije se je začela januarja 2019, Hardy in Harrelson sta potrdila, da se bosta vrnila v igralski zasedbi. Serkisa so avgusta najeli kot režiserja, deloma zaradi njegovih izkušenj pri delu z računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in tehnologijo zajemanja gibanja, kar je bil pomemben del upodobitve Venoma in Carnagea v filmu. Snemanje je potekalo v Leavesden Studios v [[Anglija|Angliji]] od novembra 2019 do februarja 2020, drugi del snemanja pa je potekal v [[San Francisco|San Franciscu]] februarja istega leta. Naslov filma je bil objavljen aprila 2020. [[Marco Beltrami]] je bil najet kot skladatelj glasbe za film. Venom: Naj bo Carnage je bil premierno predvajan v [[London|Londonu]] 14. septembra 2021, v ZDA pa je bil predvajan 1. oktobra, po večkratnih zamudah glede na prvotni datum oktobra 2020 zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]]. Film je prejel mešane ocene kritikov, bil pa je uspešen na blagajnah, saj je zaslužil 506 milijonov dolarjev po vsem svetu in postal sedmi najbolj dobičkonosni film leta 2021. Nadaljevanje, [[Venom: Zadnji ples]], je izšlo 25. oktobra 2024. == Vsebina == Leta 1996 mladi Cletus Kasady nemočno opazuje, kako njegovo simpatijo Frances Barrison odpeljejo iz popravnega doma za otroke Sv. Estes v psihjatrični inštitut Ravencroft. Na poti Frances uporabi svoje moči zvočnega krika, da napade mladega policista Patricka Mulligana. Mulligan ustreli Frances v levo oko in si zaradi njenega krika poškoduje uho. Ne da bi vedel Mulligan, ki verjame, da jo je ubil, Frances še vedno odpeljejo v Ravencroft, kjer so njene sposobnosti omejene. Do današnjega dne Mulligan, zdaj detektiv, prosi novinarja [[Eddie Brock (lik)|Eddieja Brocka]], naj govori s serijskim morilcem Cletusom v državnem zaporu San Quentin, saj Cletus noče govoriti z nikomer drugim razen z Brockom. Po obisku Brockov nezemljanski simbiot [[Venom (lik)|Venom]] ugotovi, kje je Cletus skril trupla svojih žrtev, kar Brocku da možnost napredovanja njegove kariere. Brock, ki je še vedno na begu pred [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], Venomu prepove požiranje kriminalcev, česar Venom ne more sprejeti. Brocka zatem kontaktira njegova bivša zaročenka Anne Weying, ki mu pove, da je zdaj zaročena z dr. Danom Lewisom, kar Venomu povzroči nezadovoljstvo. Medtem Cletus, ki je bil spoznan za krivega svojih zločinov in obsojen na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] s smrtonosno injekcijo, povabi Brocka, da se udeleži njegove usmrtitve. Brock se pogovori s Cletusom, kateri zmerja Brocka, kar povzroči, da se Venom razjezi in napade Cletusa. Cletus se brani tako, da ugrizne Brocka v roko in pri tem zaužije majhen del simbiota. Doma se Venom začne prepirati z Brockom o želji po več svobode pri prehranjevanju kriminalcev, simbiot pa se odloči zapustiti Brockovo telo in oditi sam. Ko se začne Cletusova usmrtitev, se razvije rdeči simbiot in blokira injekcijo. Imenuje se [[Carnage (lik)|Carnage]] in nasilno opustoši po zaporu ter pri tem osvobi zapornike in ubije paznike. Carnage se strinja, da bo pomagal Cletusu rešiti Frances iz Ravencrofta v zameno za Cletusovo pomoč pri likvidaciji Brocka in Venoma. Mulligan obišče Brocka na domu in ga opozori na situacijo. V Ravencroftu Cletus osvobodi Frances in odideta v popravni dom za otroke Sv. Estes, da bi ga zažgala. Mulligan postane sumljiv na Brocka in ga zato aretira. Brock kontaktira Anne in razkrije, da se je Venom ločil od njega. Ko se Venom prebija po [[San Francisco|San Franciscu]] s menjavo od telesa do telesa, Anne ugotovi, da se je povezal na gospo Chen in ga prepriča, naj gre pomagati Brocku. Venom se ponovno združi z Brockom, potem ko se najprej poveže z Anne, da pride na policijsko postajo, in reši Brocka iz pripora. Medtem pa Cletus ugrabi Mulligana za talca, Frances pa ujame Anne in jo skupaj z Mulliganom odpelje v katedralo Grace, kjer se nameravata Cletus in Frances poročiti. Brock in Venom prispeta v katedralo, da bi se spopadla z Carnageom, medtem ko Frances navidezno ubije Mulligana tako, da ga obesi na verigo na vrhu katedrale. Venoma premaga Carnage tako, da izzove Frances, da uporabi svoje moči, da tako povzroči zvok in loči Carnagea in Cletusa, ki ju Venom nato oba požre, medtem ko podirajoča se katedrala ubije Frances. Ugotovi se, da je Mulligan živ, njegove oči pa spremenijo barvo v modro, saj je bil okužen s kosom Carnagea. Brock in Venom, spet ubežnika, se odločita za dopust, medtem ko razmišljata o naslednjih korakih. V prizoru po koncu filma, ko Venom pripoveduje Brocku o znanju simbiota o drugih vesoljih, jih slepeča svetloba nenadoma prenese iz hotelske sobe v drugo sobo, kjer opazujejo [[J. Jonah Jameson|J. Jonaha Jamesona]], ki poroča o [[Spiderman|Spider-Manovi]] razkriti identiteti kot Peter Parker na televiziji. == Vloge == * [[Tom Hardy]] – Eddie Brock/[[Venom (lik)|Venom]]: Raziskovalni novinar, ki je gostitelj nezemeljskega simbionta Venoma; ta ga obdaruje z nadčloveškimi sposobnostmi. * [[Michelle Williams]] – Anne Weying: Odvetnica in Eddiejeva nekdanja zaročenka, ki za kratek čas postane gostiteljca Venoma. * [[Naomie Harris]] – Frances Barrison/Shriek: Cletusova ljubica, ki lahko ustvarja zvočne krike. * [[Reid Scott]] – Dan Lewis: Zdravnik in Anin zaročenec. * [[Stephen Graham]] – Patrick Mulligan: Detektiv, ki upa, da bo s pomočjo Eddieja našel posmrtne ostanke žrtev Cletusovih umorov. * [[Woody Harrelson]] – Cletus Kasady/[[Carnage (lik)|Carnage]]: Psihotični serijski morilec, ki postane gostitelj Venomovega potomca, Carnagea. * [[Peggy Lu]] – Gdč. Chen: Lastnica trgovine z mešanim blagom. == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Andy Serkis by Gage Skidmore 2.jpg|sličica|Režiser filma, [[Andy Serkis]]. ]] Med ​​razvojem filma [[Venom (film, 2018)|Venom]] iz leta 2018 so načrtovali, da bi [[Carnage (lik)|Carnagea]] predstavili kot glavnega antagonist. Vendar pa je bila med predprodukcijo sprejeta odločitev, da se lik izpusti in se osredotoči na naslovnega lika. Na koncu je bil Cletus Kasady, Carnageov gostitelj, ki ga je upodobil [[Woody Harrelson]], prikazan le v kratkem prizoru po odjavni špici.<ref name="VenomCarnage">{{navedi splet |last=Busch |first=Anita |date=August 4, 2014 |title=Sony Launches Female Superhero Movie Mining Spider-Man Universe |url=https://deadline.com/2014/08/female-superhero-movie-spider-man-sony-810253/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170526155720/http://deadline.com/2014/08/female-superhero-movie-spider-man-sony-810253/ |archive-date=May 26, 2017 |access-date=May 20, 2017 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Avgusta 2018 je [[Tom Hardy]] sporočil, da je podpisal pogodbo za še dva filma o Venomu.<ref name="HardyTrilogy">{{navedi novice |last=Outlaw |first=Kofi |date=August 24, 2018 |title=Tom Hardy Is Already Signed for 'Venom' Movie Trilogy |url=https://comicbook.com/marvel/2018/08/24/tom-hardy-venom-movie-trilogy/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831071933/https://comicbook.com/marvel/2018/08/24/tom-hardy-venom-movie-trilogy/ |archive-date=August 31, 2018 |access-date=August 31, 2018 |newspaper=Marvel}}</ref>Konec novembra istega leta je Sony določil datum izida neimenovanega nadaljevanja Venomovega filma na 2. oktober 2020, ki je veljalo za nadaljevanje filma Venom iz leta 2018. Januarja 2019 je bila za pisanje scenarija filma najeta [[Kelly Marcel]]. Takrat je bilo tudi napovedano, da se bodo kot producenti vrnili [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]] in [[Amy Pascal]]. Sony je razmišljal, da bi ponovno najel [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]] za režiserja, vendar so zaradi njegovega dela pri drugih projektih morali iskali morebitno zamenjavo.<ref name="FleischerOct2018ColliderSpoilers">{{navedi splet |last=Weintraub |first=Steve |date=October 12, 2018 |title=Director Ruben Fleischer on 'Venom', Carnage, and Tom Hardy's Insane Performance |url=https://collider.com/ruben-fleischer-interview-venom-spoilers/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181017082118/http://collider.com/ruben-fleischer-interview-venom-spoilers/ |archive-date=October 17, 2018 |access-date=October 17, 2018 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> Konec julija 2019 je studio načrtoval začetek produkcije novembra istega leta in se soočil z več kandidati za režiserski položaj, vključno z [[Andy Serkis|Andyjem Serkisom]], [[Travis Knight|Travisom Knightom]] in [[Rupert Wyatt|Rupertom Wyattom]]. V začetku avgusta je bilo objavljeno, da je bil Serkis sprejet za režiserja. Septembra istega leta se je producentom pridružil še [[Hutch Parker]]. Aprila 2020 se je studio zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] odločil, da izid filma prestavi na junij 2021, razkrit pa je bil tudi objavljen polni naslov filma, Venom: Let There Be Carnage. Marca 2021 je bil datum izida filma ponovno prestavljen na september istega leta, avgusta pa so se odločili, da ga prestavijo še za en mesec. K igralski zasedbi sta se poleg Toma Hardyja kot Eddie Brock/Venom, vrnila tudi [[Michelle Williams]] kot Anne Weying in Woody Harrelson kot Cletus Kasady/Carnage, za vlogo Shrieka pa je bila najeta [[Naomie Harris]]. Igralski zasedbi se je pridružil tudi [[Stephen Grantham]], kateri je upodobil Patricka Mulligana.<ref name="BOSuccess">{{navedi splet |last=Clark |first=Travis |date=November 6, 2018 |title=Venom' gives Sony an edge over Disney in its fight to keep 'Spider-Man,' according to industry experts |url=https://www.businessinsider.com/venom-success-explained-sonys-spider-man-universe-here-to-stay-2018-11?r=US&IR=T |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181107104323/https://www.businessinsider.com.au/venom-success-explained-sonys-spider-man-universe-here-to-stay-2018-11?r=US&IR=T |archive-date=November 7, 2018 |access-date=November 7, 2018 |website=[[Business Insider]]}}</ref> === Snemanje === [[Slika:Grace Cathedral in San Francisco.jpg|sličica|Katedrala Grace v [[San Francisco|San Franciscu]], kjer je potekalo snemanje končnega spopada med Venomom in Carnageom. ]] Snemanje se je začelo 15. novembra 2019, v studijih [[Leavesden]] v [[Hertfordshir|Hertfordshiru]] v [[Anglija|Angliji]].<ref name="HardyFilmingStart">{{navedi splet |last=Ridgley |first=Charlie |date=November 15, 2019 |title=Venom 2 Starts Production Today |url=https://comicbook.com/marvel/2019/11/15/venom-2-filming-tom-hardy-post-sony/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191115190358/https://comicbook.com/marvel/2019/11/15/venom-2-filming-tom-hardy-post-sony/ |archive-date=November 15, 2019 |access-date=November 16, 2019 |website=[[ComicBook.com]]}}</ref> Snemanje je potekalo tudi na Univerzi London South Bank sredi januarja 2020. Hardy je sporočil, da se je snemanje v Angliji končalo 8. februarja, snemalna ekipa pa se je nato preselila v [[San Francisco]], kjer se je nadaljevalo snemanje filma. Snemanje v tem mestu se je nadaljevalo več tednov in je potekalo v več soseskah, vključno s Tenderloinom, North Beachom, Nob Hillom in Potrero Hillom. V Potrero Hillu je pivovarna Anchor Brewery bila uporabljena kot policijska postaja, medtem ko je snemanje v Nob Hillu potekalo v katedrali Grace 20. in 21. februarja.<ref name="Graham">{{navedi splet |last1=N'Duka |first1=Amanda |last2=D'Alessandro |first2=Anthony |date=December 5, 2019 |title='Venom 2': 'The Irishman' & 'Rocketman' Actor Stephen Graham Boards Sony Sequel |url=https://deadline.com/2019/12/venom-2-stephen-graham-cast-irishman-rocketman-boardwalk-empire-actor-1202801847/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191205230151/https://deadline.com/2019/12/venom-2-stephen-graham-cast-irishman-rocketman-boardwalk-empire-actor-1202801847/ |archive-date=December 5, 2019 |access-date=December 5, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref>Snemanje je potekalo tudi v Palači lepih umetnosti v okrožju Marina. Na nekaj snemanja v San Franciscu je vplivala produkcija filma [[Matrica: Vstajenje]] (2021), saj nekatere lokacije, kot so ceste za prizore vožnje, ekipi filma Venom niso bile na voljo, ker jih je Matrica: Vstajanje že uporabil. Helikopterji, ki so bili uporabljeni za snemanje prizorov Matrice, so vidni v ozadju prizora v nadaljevanju Venoma, ki so bili s pomočjo dialoga pojasnjeni kot policijski helikopterji, ki preiskujejo mesto. Ponovna snemanja so potekala v studiu [[Pinewood]], kjer se je snemanje končalo februarja 2020.<ref name="EnglandWrap">{{navedi splet |last=Perine |first=Aaron |date=February 8, 2020 |title=Venom 2 Production Celebrates Production Wrap in London |url=https://comicbook.com/marvel/2020/02/09/venom-2-production-celebrates-production-wrap--london/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200209141548/https://comicbook.com/marvel/2020/02/09/venom-2-production-celebrates-production-wrap--london/ |archive-date=February 9, 2020 |access-date=February 10, 2020 |website=ComicBook.com}}</ref> == Glasba == Decembra 2020 je bilo objavljeno, da je bil [[Marco Beltrami]] najet za pisanje glasbe za film, potem ko je pred tem napisal glasbo za več Marvelovih filmov in jih je produciral Parker.<ref name="AVClubTitle">{{navedi splet |last=Barsanti |first=Sam |date=April 22, 2020 |title=The Venom sequel has a name and a (delayed) release date |url=https://www.avclub.com/the-venom-sequel-has-a-name-and-a-delayed-release-dat-1842986431 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200425172400/https://news.avclub.com/the-venom-sequel-has-a-name-and-a-delayed-release-dat-1842986431 |archive-date=April 25, 2020 |access-date=April 23, 2020 |website=[[The A.V. Club]]}}</ref>Septembra 2021 je bilo razkrito, da Eminem pišs novo pesem za film, potem ko je enako storil za prvi film o Venomu. Skladba z naslovom "Last One Standing" je bila napisana v sodelovanju s [[Skylar Grey]], [[Polom G]] in Mozzyjem.<ref name="SerkisRemote">{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=pCNnOu2zIpQ |title=Andy Serkis in lockdown&nbsp;– editing 'Venom' sequel and spending time with family |date=May 12, 2020 |publisher=[[Associated Press|AP Archive]] |access-date=May 17, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220124110140/https://www.youtube.com/watch?v=pCNnOu2zIpQ |archive-date=January 24, 2022 |url-status=live |via=[[YouTube]]}}</ref> == Izid in zaslužek == Film Venom: Let There Be Carnage je bil premierno predvajan v [[London|Londonu]] 14. septembra 2021, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je izšel 1. oktobra v kinodvoranah RealD 3D in IMAX.<ref name="Webber">{{navedi splet |last=Grebey |first=James |date=October 1, 2021 |title=All the Easter Eggs You Might Have Missed in ''Venom: Let There Be Carnage'' |url=https://www.vulture.com/2021/10/venom-2-let-there-be-carnage-easter-eggs-explained.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211002033410/https://www.vulture.com/2021/10/venom-2-let-there-be-carnage-easter-eggs-explained.html |archive-date=October 2, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[Vulture (website)|Vulture]]}}</ref> Film je bil prvotno predviden za izdajo v ZDA 2. oktobra 2020. Zaradi pandemije COVID-19 je bil večkrat prestavljen, prestavljen na 25. junij 2021, 17. september, 24. september, nato na 15. oktober, preden je bil prestavljen nazaj na 1. oktober.<ref name="AVClubPostCreditsCommentary">{{navedi splet |last=Hughes |first=William |date=October 2, 2021 |title=Is Venom 2 doomed to be overshadowed by its own mid-credits scene? |url=https://www.avclub.com/is-venom-2-doomed-to-be-overshadowed-by-its-own-mid-cre-1847788360 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003004725/https://www.avclub.com/is-venom-2-doomed-to-be-overshadowed-by-its-own-mid-cre-1847788360 |archive-date=October 3, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[The A.V. Club]]}}</ref> Film Venom: Let There Be Carnage je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 213,6 milijona dolarjev, v drugih državah pa 293,3 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu skupno 506,9 milijona dolarjev.<ref name="MidCreditsFeige">{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=October 19, 2021 |title=Marvel's Kevin Feige Talks 'Eternals' Ambition and That 'Venom' Surprise |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/kevin-feige-eternals-venom-spider-man-1235033550/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211019191002/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/kevin-feige-eternals-venom-spider-man-1235033550/ |archive-date=October 19, 2021 |access-date=October 19, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> V Združenih državah Amerike in Kanadi je bil film izdan skupaj s filmoma [[Veliki Svetniki Newarka]] in [[Pri Adamsovih 2]], pri čemer je Sony ocenil, da bo prvenec v kinodvoranah zaslužil 40 milijonov dolarjev, analitiki blagajn pa so napovedovali, da bi lahko v prvem vikendu dosegel kar 65 milijonov dolarjev. Film je v prvem dnevu zaslužil 37,3 milijona dolarjev, vključno z 11,6 milijona dolarjev od predogledov v četrtek zvečer, s čimer je presegel 10 milijonov dolarjev, ki jih je zaslužil prvi Venom, in postal drugi film z največjim zaslužkom od začetka pandemije COVID-19, takoj za 13,2 milijona dolarjev zasluženi filmom [[Črna vdova (film, 2021)|Črna Vdova]].<ref name="PVOD">{{navedi splet |last=Brueggemann |first=Tom |date=November 29, 2021 |title='Spencer' Proves Successful in Early VOD Release, While 'Venom' Continues to Dominate |url=https://www.indiewire.com/2021/11/spencer-vod-release-1234681934/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129230615/https://www.indiewire.com/2021/11/spencer-vod-release-1234681934/ |archive-date=November 29, 2021 |access-date=December 2, 2021 |website=[[IndieWire]]}}</ref>V prvem vikendu po premieri je film Let There Be Carnage zaslužil 90,1 milijona dolarjev, kar je bil do takrat najuspešnejši film v času pandemije in je presegel bruto zaslužek filma Venom (80,3 milijona dolarjev) v prvem vikendu. Film je v drugem vikendu, ko je zaslužil 32 milijonov dolarjev, izgubil 64% in se uvrstil na drugo mesto za filmom [[Ni časa za smrt]]. Med vikendom, ki se je končal 14. novembra, je Let There Be Carnage postal drugi film, ki je med pandemijo presegel mejo 200 milijonov dolarjev zaslužka v ameriških in kanadskih kinodvoranah, po filmu [[Shang-Chi in legenda desetih prstanov]]. Svoj zaslužek v blagajnah je končal kot tretji najuspešnejši film leta 2021 v tej regiji.<ref name="LastOneStanding">{{navedi splet |title=Eminem Shares Teaser For New 'Venom: Let There Be Carnage' Soundtrack Cut |url=https://www.yahoo.com/entertainment/eminem-shares-teaser-venom-let-174913338.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929182232/https://www.yahoo.com/entertainment/eminem-shares-teaser-venom-let-174913338.html |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Yahoo!]]}}</ref> == Odzivi in ocene == [[Christy Lemire]] je za [[RogerEbert.com]] filmu dala oceno 3 od 4 zvezdic in pri tem pohvalila Hardyjevo energično fizično predstavo. [[Kristen Page-Kirby]] iz časopisa [[The Washington Post]] je filmu dala pozitivno oceno in pri tem izjavila: "Je hiter, zabaven in v njem je skrita resnično sladka zgodba o prijateljstvu in samosprejemanju."<ref name="DeadlineBOPreview">{{navedi splet |last1=D'Alessandro |first1=Anthony |last2=Tartaglione |first2=Nancy |date=September 29, 2021 |title='Venom: Let There Be Carnage' To Tee Off A Blockbuster October At Domestic B.O. – Weekend Preview |url=https://deadline.com/2021/09/venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-box-office-preview-1234846403/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929185825/https://deadline.com/2021/09/venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-box-office-preview-1234846403/ |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Tim Grierson]] iz [[Screen International]] je dejal, da Serkisova režija ohranja divje dogajanje relativno napeto, kar daje prostor operni akciji in prikritemu čustvenemu podtoku, ki pronica skozi široko komedijo in stripovsko veličino. [[James Mottram]] iz [[South China Morning Post]] je filmu dal oceno 4/5 zvezdic in zapisal, da je film poenostavljen, bolj osredotočen in še bolj intimen kot njegov predhodnik – uporablja le peščico likov in izjemno okrnjeno pripoved. [[Clarisse Loughrey]] iz časopisa [[The Independent]] je filmu prav tako dala oceno 4/5 zvezdic in ga opisala kot ljubezensko zgodbo, napisano v krvi, znoju in sluzi napol pojedenih možganov.<ref name="VarietyBudget">{{navedi splet |last=Rubin |first=Rebecca |date=September 29, 2021 |title=Box Office: 'Venom' Sequel Aims for $50 Million-Plus Opening Weekend |url=https://variety.com/2021/film/news/box-office-venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-1235076929/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929215837/https://variety.com/2021/film/news/box-office-venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-1235076929/ |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> [[Tim Robey]] iz časopisa [[The Daily Telegraph]] je filmu dal oceno 3 od 5 zvezdic in zapisal: "Venom: Let There Be Carnage je osvežujoče nor in ima prednost, ker je za celih 45 minut krajši od svojega predhodnika." [[Joe Morgenstern]] iz časopisa [[The Wall Street Journal]] je zapisal, da film manipulira s svojim občinstvom z vsemi lovkami, ki jih lahko uporabi, večina od njih pa je veselo smešnih.<ref name="Deadline200M">{{navedi novice |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=November 13, 2021 |title='Venom: Let There Be Carnage' Becomes 2nd Movie During Pandemic To Cross $200M At Domestic Box |url=https://deadline.com/2021/11/venom-let-there-be-carnage-200m-domestic-box-office-second-movie-covid-1234873539/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113184648/https://deadline.com/2021/11/venom-let-there-be-carnage-200m-domestic-box-office-second-movie-covid-1234873539/ |archive-date=November 13, 2021 |access-date=November 13, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal mešano oceno in mu dal oceno 2/4 zvezdice. Film je opisal kot nekoliko boljši od originala, z močnejšo zavezanostjo komičnemu vidiku in Tomom Hardyjem, ki se očitno zelo zabava, vendar je dodal: "To vozilo ostane brez goriva sredi velikega vrhunca." [[John DeFore]] iz [[The Hollywood Reporter]] je zapisal: "Film resnično razvije kemijo med naslovnim nezemljanom in človekom, v katerega je prisiljen živeti v Zemljini atmosferi. Toda posebnost te vezi iz filma o prijateljstvu pogosto preglasijo ogromni prizori računalniško grafičnega kaosa, ki se zdijo natanko takšni, kot v filmih dobrih fantov."<ref name="PascalPlanningV3">{{navedi splet |last=Weintraub |first=Steve |date=December 6, 2021 |title=Producer Amy Pascal on 'Spider-Man: No Way Home' and the Status of 'Venom 3' |url=https://collider.com/venom-3-update-amy-pascal-spider-man-no-way-home-comments/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206224916/https://collider.com/venom-3-update-amy-pascal-spider-man-no-way-home-comments/ |archive-date=December 6, 2021 |access-date=December 30, 2021 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> [[Brian Lowry]] iz [[CNN]] je bil bolj kritičen do filma in ga je opisal kot »umno utrujeno nadaljevanje, polno nenavdihnjene komedije in računalniško grafičnega boja s pošastmi, ki se zdi, da se vleče v nedogled.« [[David Sims]] iz [[The Atlantic]] je izkušnjo gledanja opisal kot »kot da bi šel v nočni klub in ti nekdo kriči zgodbo v uho čez udarjajočo bas linijo«. [[Kevin Maher]] iz časopisa [[The Times]] je filmu dal negativno oceno in ga opisal kot gnusno nadaljevanje.<ref name="DeadlineWeekend2">{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=October 10, 2021 |title='No Time To Die', Daniel Craig's Final Bond Film, Opens To $56M Domestic Opening – Box Office |url=https://deadline.com/2021/10/no-time-to-die-weekend-box-office-1234852700/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211019113709/https://deadline.com/2021/10/no-time-to-die-weekend-box-office-1234852700/ |archive-date=October 19, 2021 |access-date=October 10, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[William Hughes]] iz [[The A.V. Club]] je menil, da bo prizor med odjavno špico zasenčil preostali del filma, rekoč: »V približno 120 sekundah je najbolj navzven zanimiva stvar pri Sonyjevi najnovejši veliki superjunaški uspešnici ... [je] njegova povezava s filmsko zbirko povsem drugega studia.« Nadaljeval je, da sta bila filma Venom vsaj resnično zanimiva in čudna ... poganja ju predano nenavadna igra Hardyja, vendar je na koncu menil, da bo Let There Be Carnage postal le malo več kot 'tisti, ko Venoma potegnejo v MCU'«. [[Barry Hertz]] iz časopisa [[The Globe and Mail]] je pohvalil prizor med odjavno špico, preostali del filma pa je opisal kot grd, poceni in neumen, a ne dober neumen ter nekakšno odpadno ničemernost.<ref name="American-films">{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/year/2021/?grossesOption=totalGrosses|title=Domestic Box Office For 2021 (In-year release)|work=Box Office Mojo|access-date=January 28, 2023}}</ref> == Glej tudi == * [[Venom (film, 2018)|Venom 1]] * [[Venom: Zadnji ples]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Commons}} {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2021]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]] [[Kategorija:Filmi Sony Pictures]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Filmi o pošastih]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]] [[Kategorija:Filmi o novinarjih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Venom (filmska serija)]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] 2unpkfct1thpvi439vqkn86vhnnjeu4 6732666 6732665 2026-08-08T09:17:25Z Gledalec 242658 pp 6732666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Venom: Naj bo Carnage | image = Venom Let There Be Carnage.webp | caption = Logotip filma. | director = [[Andy Serkis]] | producer = [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]], [[Amy Pascal]], [[Kelly Marcel]], [[Tom Hardy]], [[Hutch Parker]] | based on = [[Venom (lik)]] | starring = [[Tom Hardy]]<br />[[Michelle Williams]]<br />[[Naomie Harris]]<br />[[Reid Scott]]<br />[[Stephen Graham]]<br />[[Woody Harrelson]] | music = [[Marco Beltrami]] | distributor = [[Sony Pictures Releasing]] | released = 14. september 2021 (London), 1. oktober 2021 (Združene države Amerike) | runtime = 97 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Venom: Let There Be Carnage''' je ameriški superjunaški film iz leta 2021, ki temelji na [[Venom (lik)|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Je nadaljevanje filma [[Venom (film, 2018)|Venom (2018)]] in drugi film Sonyjevega Spider-Man Universe (SSU). Režiral ga je [[Andy Serkis]], scenarij pa je napisala [[Kelly Marcel]]. V filmu igrajo [[Tom Hardy]], [[Michelle Williams]], [[Naomie Harris]], [[Reid Scott]], [[Stephen Graham]] in [[Woody Harrelson]]. V filmu se morata Eddie Brock in njegov nezemljanski simbiot [[Venom (lik)|Venom]] soočiti s serijskim morilcem Cletusom Kasadyjem, potem ko ta postane gostitelj delčka Venoma, iz katerega nastane [[Carnage (lik)|Carnage]]. Venom je Sony Pictures načrtoval kot začetek novega skupnega vesolja, načrti za nadaljevanje pa so se začeli med produkcijo prvega filma. Harrelson je bil izbran za kratek nastop v vlogi Cletusa na koncu prvega filma Venom, z namenom, da bi v nadaljevanju postal zlobnež Carnage. Predprodukcije se je začela januarja 2019, Hardy in Harrelson sta potrdila, da se bosta vrnila v igralski zasedbi. Serkisa so avgusta najeli kot režiserja, deloma zaradi njegovih izkušenj pri delu z računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in tehnologijo zajemanja gibanja, kar je bil pomemben del upodobitve Venoma in Carnagea v filmu. Snemanje je potekalo v Leavesden Studios v [[Anglija|Angliji]] od novembra 2019 do februarja 2020, drugi del snemanja pa je potekal v [[San Francisco|San Franciscu]] februarja istega leta. Naslov filma je bil objavljen aprila 2020. [[Marco Beltrami]] je bil najet kot skladatelj glasbe za film. Venom: Naj bo Carnage je bil premierno predvajan v [[London|Londonu]] 14. septembra 2021, v ZDA pa je bil predvajan 1. oktobra, po večkratnih zamudah glede na prvotni datum oktobra 2020 zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]]. Film je prejel mešane ocene kritikov, bil pa je uspešen na blagajnah, saj je zaslužil 506 milijonov dolarjev po vsem svetu in postal sedmi najbolj dobičkonosni film leta 2021. Nadaljevanje, [[Venom: Zadnji ples]], je izšlo 25. oktobra 2024. == Vsebina == Leta 1996 mladi Cletus Kasady nemočno opazuje, kako njegovo simpatijo Frances Barrison odpeljejo iz popravnega doma za otroke Sv. Estes v psihjatrični inštitut Ravencroft. Na poti Frances uporabi svoje moči zvočnega krika, da napade mladega policista Patricka Mulligana. Mulligan ustreli Frances v levo oko in si zaradi njenega krika poškoduje uho. Ne da bi vedel Mulligan, ki verjame, da jo je ubil, Frances še vedno odpeljejo v Ravencroft, kjer so njene sposobnosti omejene. Do današnjega dne Mulligan, zdaj detektiv, prosi novinarja [[Eddie Brock (lik)|Eddieja Brocka]], naj govori s serijskim morilcem Cletusom v državnem zaporu San Quentin, saj Cletus noče govoriti z nikomer drugim razen z Brockom. Po obisku Brockov nezemljanski simbiot [[Venom (lik)|Venom]] ugotovi, kje je Cletus skril trupla svojih žrtev, kar Brocku da možnost napredovanja njegove kariere. Brock, ki je še vedno na begu pred [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], Venomu prepove požiranje kriminalcev, česar Venom ne more sprejeti. Brocka zatem kontaktira njegova bivša zaročenka Anne Weying, ki mu pove, da je zdaj zaročena z dr. Danom Lewisom, kar Venomu povzroči nezadovoljstvo. Medtem Cletus, ki je bil spoznan za krivega svojih zločinov in obsojen na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] s smrtonosno injekcijo, povabi Brocka, da se udeleži njegove usmrtitve. Brock se pogovori s Cletusom, kateri zmerja Brocka, kar povzroči, da se Venom razjezi in napade Cletusa. Cletus se brani tako, da ugrizne Brocka v roko in pri tem zaužije majhen del simbiota. Doma se Venom začne prepirati z Brockom o želji po več svobode pri prehranjevanju kriminalcev, simbiot pa se odloči zapustiti Brockovo telo in oditi sam. Ko se začne Cletusova usmrtitev, se razvije rdeči simbiot in blokira injekcijo. Imenuje se [[Carnage (lik)|Carnage]] in nasilno opustoši po zaporu ter pri tem osvobi zapornike in ubije paznike. Carnage se strinja, da bo pomagal Cletusu rešiti Frances iz Ravencrofta v zameno za Cletusovo pomoč pri likvidaciji Brocka in Venoma. Mulligan obišče Brocka na domu in ga opozori na situacijo. V Ravencroftu Cletus osvobodi Frances in odideta v popravni dom za otroke Sv. Estes, da bi ga zažgala. Mulligan postane sumljiv na Brocka in ga zato aretira. Brock kontaktira Anne in razkrije, da se je Venom ločil od njega. Ko se Venom prebija po [[San Francisco|San Franciscu]] s menjavo od telesa do telesa, Anne ugotovi, da se je povezal na gospo Chen in ga prepriča, naj gre pomagati Brocku. Venom se ponovno združi z Brockom, potem ko se najprej poveže z Anne, da pride na policijsko postajo, in reši Brocka iz pripora. Medtem pa Cletus ugrabi Mulligana za talca, Frances pa ujame Anne in jo skupaj z Mulliganom odpelje v katedralo Grace, kjer se nameravata Cletus in Frances poročiti. Brock in Venom prispeta v katedralo, da bi se spopadla z Carnageom, medtem ko Frances navidezno ubije Mulligana tako, da ga obesi na verigo na vrhu katedrale. Venoma premaga Carnage tako, da izzove Frances, da uporabi svoje moči, da tako povzroči zvok in loči Carnagea in Cletusa, ki ju Venom nato oba požre, medtem ko podirajoča se katedrala ubije Frances. Ugotovi se, da je Mulligan živ, njegove oči pa spremenijo barvo v modro, saj je bil okužen s kosom Carnagea. Brock in Venom, spet ubežnika, se odločita za dopust, medtem ko razmišljata o naslednjih korakih. V prizoru po koncu filma, ko Venom pripoveduje Brocku o znanju simbiota o drugih vesoljih, jih slepeča svetloba nenadoma prenese iz hotelske sobe v drugo sobo, kjer opazujejo [[J. Jonah Jameson|J. Jonaha Jamesona]], ki poroča o [[Spiderman|Spider-Manovi]] razkriti identiteti kot Peter Parker na televiziji. == Vloge == * [[Tom Hardy]] – Eddie Brock/[[Venom (lik)|Venom]]: Raziskovalni novinar, ki je gostitelj nezemeljskega simbionta Venoma; ta ga obdaruje z nadčloveškimi sposobnostmi. * [[Michelle Williams]] – Anne Weying: Odvetnica in Eddiejeva nekdanja zaročenka, ki za kratek čas postane gostiteljca Venoma. * [[Naomie Harris]] – Frances Barrison/Shriek: Cletusova ljubica, ki lahko ustvarja zvočne krike. * [[Reid Scott]] – Dan Lewis: Zdravnik in Anin zaročenec. * [[Stephen Graham]] – Patrick Mulligan: Detektiv, ki upa, da bo s pomočjo Eddieja našel posmrtne ostanke žrtev Cletusovih umorov. * [[Woody Harrelson]] – Cletus Kasady/[[Carnage (lik)|Carnage]]: Psihotični serijski morilec, ki postane gostitelj Venomovega potomca, Carnagea. * [[Peggy Lu]] – Gdč. Chen: Lastnica trgovine z mešanim blagom. == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Andy Serkis by Gage Skidmore 2.jpg|sličica|Režiser filma, [[Andy Serkis]]. ]] Med ​​razvojem filma [[Venom (film, 2018)|Venom]] iz leta 2018 so načrtovali, da bi [[Carnage (lik)|Carnagea]] predstavili kot glavnega antagonist. Vendar pa je bila med predprodukcijo sprejeta odločitev, da se lik izpusti in se osredotoči na naslovnega lika. Na koncu je bil Cletus Kasady, Carnageov gostitelj, ki ga je upodobil [[Woody Harrelson]], prikazan le v kratkem prizoru po odjavni špici.<ref name="VenomCarnage">{{navedi splet |last=Busch |first=Anita |date=August 4, 2014 |title=Sony Launches Female Superhero Movie Mining Spider-Man Universe |url=https://deadline.com/2014/08/female-superhero-movie-spider-man-sony-810253/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170526155720/http://deadline.com/2014/08/female-superhero-movie-spider-man-sony-810253/ |archive-date=May 26, 2017 |access-date=May 20, 2017 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Avgusta 2018 je [[Tom Hardy]] sporočil, da je podpisal pogodbo za še dva filma o Venomu.<ref name="HardyTrilogy">{{navedi novice |last=Outlaw |first=Kofi |date=August 24, 2018 |title=Tom Hardy Is Already Signed for 'Venom' Movie Trilogy |url=https://comicbook.com/marvel/2018/08/24/tom-hardy-venom-movie-trilogy/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831071933/https://comicbook.com/marvel/2018/08/24/tom-hardy-venom-movie-trilogy/ |archive-date=August 31, 2018 |access-date=August 31, 2018 |newspaper=Marvel}}</ref>Konec novembra istega leta je Sony določil datum izida neimenovanega nadaljevanja Venomovega filma na 2. oktober 2020, ki je veljalo za nadaljevanje filma Venom iz leta 2018. Januarja 2019 je bila za pisanje scenarija filma najeta [[Kelly Marcel]]. Takrat je bilo tudi napovedano, da se bodo kot producenti vrnili [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]] in [[Amy Pascal]]. Sony je razmišljal, da bi ponovno najel [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]] za režiserja, vendar so zaradi njegovega dela pri drugih projektih morali iskali morebitno zamenjavo.<ref name="FleischerOct2018ColliderSpoilers">{{navedi splet |last=Weintraub |first=Steve |date=October 12, 2018 |title=Director Ruben Fleischer on 'Venom', Carnage, and Tom Hardy's Insane Performance |url=https://collider.com/ruben-fleischer-interview-venom-spoilers/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181017082118/http://collider.com/ruben-fleischer-interview-venom-spoilers/ |archive-date=October 17, 2018 |access-date=October 17, 2018 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> Konec julija 2019 je studio načrtoval začetek produkcije novembra istega leta in se soočil z več kandidati za režiserski položaj, vključno z [[Andy Serkis|Andyjem Serkisom]], [[Travis Knight|Travisom Knightom]] in [[Rupert Wyatt|Rupertom Wyattom]]. V začetku avgusta je bilo objavljeno, da je bil Serkis sprejet za režiserja. Septembra istega leta se je producentom pridružil še [[Hutch Parker]]. Aprila 2020 se je studio zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] odločil, da izid filma prestavi na junij 2021, razkrit pa je bil tudi objavljen polni naslov filma, Venom: Let There Be Carnage. Marca 2021 je bil datum izida filma ponovno prestavljen na september istega leta, avgusta pa so se odločili, da ga prestavijo še za en mesec. K igralski zasedbi sta se poleg Toma Hardyja kot Eddie Brock/Venom, vrnila tudi [[Michelle Williams]] kot Anne Weying in Woody Harrelson kot Cletus Kasady/Carnage, za vlogo Shrieka pa je bila najeta [[Naomie Harris]]. Igralski zasedbi se je pridružil tudi [[Stephen Grantham]], kateri je upodobil Patricka Mulligana.<ref name="BOSuccess">{{navedi splet |last=Clark |first=Travis |date=November 6, 2018 |title=Venom' gives Sony an edge over Disney in its fight to keep 'Spider-Man,' according to industry experts |url=https://www.businessinsider.com/venom-success-explained-sonys-spider-man-universe-here-to-stay-2018-11?r=US&IR=T |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181107104323/https://www.businessinsider.com.au/venom-success-explained-sonys-spider-man-universe-here-to-stay-2018-11?r=US&IR=T |archive-date=November 7, 2018 |access-date=November 7, 2018 |website=[[Business Insider]]}}</ref> === Snemanje === [[Slika:Grace Cathedral in San Francisco.jpg|sličica|Katedrala Grace v [[San Francisco|San Franciscu]], kjer je potekalo snemanje končnega spopada med Venomom in Carnageom. ]] Snemanje se je začelo 15. novembra 2019, v studijih [[Leavesden]] v [[Hertfordshir|Hertfordshiru]] v [[Anglija|Angliji]].<ref name="HardyFilmingStart">{{navedi splet |last=Ridgley |first=Charlie |date=November 15, 2019 |title=Venom 2 Starts Production Today |url=https://comicbook.com/marvel/2019/11/15/venom-2-filming-tom-hardy-post-sony/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191115190358/https://comicbook.com/marvel/2019/11/15/venom-2-filming-tom-hardy-post-sony/ |archive-date=November 15, 2019 |access-date=November 16, 2019 |website=[[ComicBook.com]]}}</ref> Snemanje je potekalo tudi na Univerzi London South Bank sredi januarja 2020. Hardy je sporočil, da se je snemanje v Angliji končalo 8. februarja, snemalna ekipa pa se je nato preselila v [[San Francisco]], kjer se je nadaljevalo snemanje filma. Snemanje v tem mestu se je nadaljevalo več tednov in je potekalo v več soseskah, vključno s Tenderloinom, North Beachom, Nob Hillom in Potrero Hillom. V Potrero Hillu je pivovarna Anchor Brewery bila uporabljena kot policijska postaja, medtem ko je snemanje v Nob Hillu potekalo v katedrali Grace 20. in 21. februarja.<ref name="Graham">{{navedi splet |last1=N'Duka |first1=Amanda |last2=D'Alessandro |first2=Anthony |date=December 5, 2019 |title='Venom 2': 'The Irishman' & 'Rocketman' Actor Stephen Graham Boards Sony Sequel |url=https://deadline.com/2019/12/venom-2-stephen-graham-cast-irishman-rocketman-boardwalk-empire-actor-1202801847/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191205230151/https://deadline.com/2019/12/venom-2-stephen-graham-cast-irishman-rocketman-boardwalk-empire-actor-1202801847/ |archive-date=December 5, 2019 |access-date=December 5, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref>Snemanje je potekalo tudi v Palači lepih umetnosti v okrožju Marina. Na nekaj snemanja v San Franciscu je vplivala produkcija filma [[Matrica: Vstajenje]] (2021), saj nekatere lokacije, kot so ceste za prizore vožnje, ekipi filma Venom niso bile na voljo, ker jih je Matrica: Vstajanje že uporabil. Helikopterji, ki so bili uporabljeni za snemanje prizorov Matrice, so vidni v ozadju prizora v nadaljevanju Venoma, ki so bili s pomočjo dialoga pojasnjeni kot policijski helikopterji, ki preiskujejo mesto. Ponovna snemanja so potekala v studiu [[Pinewood]], kjer se je snemanje končalo februarja 2020.<ref name="EnglandWrap">{{navedi splet |last=Perine |first=Aaron |date=February 8, 2020 |title=Venom 2 Production Celebrates Production Wrap in London |url=https://comicbook.com/marvel/2020/02/09/venom-2-production-celebrates-production-wrap--london/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200209141548/https://comicbook.com/marvel/2020/02/09/venom-2-production-celebrates-production-wrap--london/ |archive-date=February 9, 2020 |access-date=February 10, 2020 |website=ComicBook.com}}</ref> == Glasba == Decembra 2020 je bilo objavljeno, da je bil [[Marco Beltrami]] najet za pisanje glasbe za film, potem ko je pred tem napisal glasbo za več Marvelovih filmov in jih je produciral Parker.<ref name="AVClubTitle">{{navedi splet |last=Barsanti |first=Sam |date=April 22, 2020 |title=The Venom sequel has a name and a (delayed) release date |url=https://www.avclub.com/the-venom-sequel-has-a-name-and-a-delayed-release-dat-1842986431 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200425172400/https://news.avclub.com/the-venom-sequel-has-a-name-and-a-delayed-release-dat-1842986431 |archive-date=April 25, 2020 |access-date=April 23, 2020 |website=[[The A.V. Club]]}}</ref>Septembra 2021 je bilo razkrito, da Eminem pišs novo pesem za film, potem ko je enako storil za prvi film o Venomu. Skladba z naslovom "Last One Standing" je bila napisana v sodelovanju s [[Skylar Grey]], [[Polom G]] in Mozzyjem.<ref name="SerkisRemote">{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=pCNnOu2zIpQ |title=Andy Serkis in lockdown&nbsp;– editing 'Venom' sequel and spending time with family |date=May 12, 2020 |publisher=[[Associated Press|AP Archive]] |access-date=May 17, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220124110140/https://www.youtube.com/watch?v=pCNnOu2zIpQ |archive-date=January 24, 2022 |url-status=live |via=[[YouTube]]}}</ref> == Izid in zaslužek == Film Venom: Let There Be Carnage je bil premierno predvajan v [[London|Londonu]] 14. septembra 2021, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je izšel 1. oktobra v kinodvoranah RealD 3D in IMAX.<ref name="Webber">{{navedi splet |last=Grebey |first=James |date=October 1, 2021 |title=All the Easter Eggs You Might Have Missed in ''Venom: Let There Be Carnage'' |url=https://www.vulture.com/2021/10/venom-2-let-there-be-carnage-easter-eggs-explained.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211002033410/https://www.vulture.com/2021/10/venom-2-let-there-be-carnage-easter-eggs-explained.html |archive-date=October 2, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[Vulture (website)|Vulture]]}}</ref> Film je bil prvotno predviden za izdajo v ZDA 2. oktobra 2020. Zaradi pandemije COVID-19 je bil večkrat prestavljen, prestavljen na 25. junij 2021, 17. september, 24. september, nato na 15. oktober, preden je bil prestavljen nazaj na 1. oktober.<ref name="AVClubPostCreditsCommentary">{{navedi splet |last=Hughes |first=William |date=October 2, 2021 |title=Is Venom 2 doomed to be overshadowed by its own mid-credits scene? |url=https://www.avclub.com/is-venom-2-doomed-to-be-overshadowed-by-its-own-mid-cre-1847788360 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003004725/https://www.avclub.com/is-venom-2-doomed-to-be-overshadowed-by-its-own-mid-cre-1847788360 |archive-date=October 3, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[The A.V. Club]]}}</ref> Film Venom: Let There Be Carnage je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 213,6 milijona dolarjev, v drugih državah pa 293,3 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu skupno 506,9 milijona dolarjev.<ref name="MidCreditsFeige">{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=October 19, 2021 |title=Marvel's Kevin Feige Talks 'Eternals' Ambition and That 'Venom' Surprise |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/kevin-feige-eternals-venom-spider-man-1235033550/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211019191002/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/kevin-feige-eternals-venom-spider-man-1235033550/ |archive-date=October 19, 2021 |access-date=October 19, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> V Združenih državah Amerike in Kanadi je bil film izdan skupaj s filmoma [[Veliki Svetniki Newarka]] in [[Pri Adamsovih 2]], pri čemer je Sony ocenil, da bo prvenec v kinodvoranah zaslužil 40 milijonov dolarjev, analitiki blagajn pa so napovedovali, da bi lahko v prvem vikendu dosegel kar 65 milijonov dolarjev. Film je v prvem dnevu zaslužil 37,3 milijona dolarjev, vključno z 11,6 milijona dolarjev od predogledov v četrtek zvečer, s čimer je presegel 10 milijonov dolarjev, ki jih je zaslužil prvi Venom, in postal drugi film z največjim zaslužkom od začetka pandemije COVID-19, takoj za 13,2 milijona dolarjev zasluženi filmom [[Črna vdova (film, 2021)|Črna Vdova]].<ref name="PVOD">{{navedi splet |last=Brueggemann |first=Tom |date=November 29, 2021 |title='Spencer' Proves Successful in Early VOD Release, While 'Venom' Continues to Dominate |url=https://www.indiewire.com/2021/11/spencer-vod-release-1234681934/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129230615/https://www.indiewire.com/2021/11/spencer-vod-release-1234681934/ |archive-date=November 29, 2021 |access-date=December 2, 2021 |website=[[IndieWire]]}}</ref>V prvem vikendu po premieri je film Let There Be Carnage zaslužil 90,1 milijona dolarjev, kar je bil do takrat najuspešnejši film v času pandemije in je presegel bruto zaslužek filma Venom (80,3 milijona dolarjev) v prvem vikendu. Film je v drugem vikendu, ko je zaslužil 32 milijonov dolarjev, izgubil 64% in se uvrstil na drugo mesto za filmom [[Ni časa za smrt]]. Med vikendom, ki se je končal 14. novembra, je Let There Be Carnage postal drugi film, ki je med pandemijo presegel mejo 200 milijonov dolarjev zaslužka v ameriških in kanadskih kinodvoranah, po filmu [[Shang-Chi in legenda desetih prstanov]]. Svoj zaslužek v blagajnah je končal kot tretji najuspešnejši film leta 2021 v tej regiji.<ref name="LastOneStanding">{{navedi splet |title=Eminem Shares Teaser For New 'Venom: Let There Be Carnage' Soundtrack Cut |url=https://www.yahoo.com/entertainment/eminem-shares-teaser-venom-let-174913338.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929182232/https://www.yahoo.com/entertainment/eminem-shares-teaser-venom-let-174913338.html |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Yahoo!]]}}</ref> == Odzivi in ocene == [[Christy Lemire]] je za [[RogerEbert.com]] filmu dala oceno 3 od 4 zvezdic in pri tem pohvalila Hardyjevo energično fizično predstavo. [[Kristen Page-Kirby]] iz časopisa [[The Washington Post]] je filmu dala pozitivno oceno in pri tem izjavila: "Je hiter, zabaven in v njem je skrita resnično sladka zgodba o prijateljstvu in samosprejemanju."<ref name="DeadlineBOPreview">{{navedi splet |last1=D'Alessandro |first1=Anthony |last2=Tartaglione |first2=Nancy |date=September 29, 2021 |title='Venom: Let There Be Carnage' To Tee Off A Blockbuster October At Domestic B.O. – Weekend Preview |url=https://deadline.com/2021/09/venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-box-office-preview-1234846403/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929185825/https://deadline.com/2021/09/venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-box-office-preview-1234846403/ |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Tim Grierson]] iz [[Screen International]] je dejal, da Serkisova režija ohranja divje dogajanje relativno napeto, kar daje prostor operni akciji in prikritemu čustvenemu podtoku, ki pronica skozi široko komedijo in stripovsko veličino. [[James Mottram]] iz [[South China Morning Post]] je filmu dal oceno 4/5 zvezdic in zapisal, da je film poenostavljen, bolj osredotočen in še bolj intimen kot njegov predhodnik – uporablja le peščico likov in izjemno okrnjeno pripoved. [[Clarisse Loughrey]] iz časopisa [[The Independent]] je filmu prav tako dala oceno 4/5 zvezdic in ga opisala kot ljubezensko zgodbo, napisano v krvi, znoju in sluzi napol pojedenih možganov.<ref name="VarietyBudget">{{navedi splet |last=Rubin |first=Rebecca |date=September 29, 2021 |title=Box Office: 'Venom' Sequel Aims for $50 Million-Plus Opening Weekend |url=https://variety.com/2021/film/news/box-office-venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-1235076929/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929215837/https://variety.com/2021/film/news/box-office-venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-1235076929/ |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> [[Tim Robey]] iz časopisa [[The Daily Telegraph]] je filmu dal oceno 3 od 5 zvezdic in zapisal: "Venom: Let There Be Carnage je osvežujoče nor in ima prednost, ker je za celih 45 minut krajši od svojega predhodnika." [[Joe Morgenstern]] iz časopisa [[The Wall Street Journal]] je zapisal, da film manipulira s svojim občinstvom z vsemi lovkami, ki jih lahko uporabi, večina od njih pa je veselo smešnih.<ref name="Deadline200M">{{navedi novice |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=November 13, 2021 |title='Venom: Let There Be Carnage' Becomes 2nd Movie During Pandemic To Cross $200M At Domestic Box |url=https://deadline.com/2021/11/venom-let-there-be-carnage-200m-domestic-box-office-second-movie-covid-1234873539/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113184648/https://deadline.com/2021/11/venom-let-there-be-carnage-200m-domestic-box-office-second-movie-covid-1234873539/ |archive-date=November 13, 2021 |access-date=November 13, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal mešano oceno in mu dal oceno 2/4 zvezdice. Film je opisal kot nekoliko boljši od originala, z močnejšo zavezanostjo komičnemu vidiku in Tomom Hardyjem, ki se očitno zelo zabava, vendar je dodal: "To vozilo ostane brez goriva sredi velikega vrhunca." [[John DeFore]] iz [[The Hollywood Reporter]] je zapisal: "Film resnično razvije kemijo med naslovnim nezemljanom in človekom, v katerega je prisiljen živeti v Zemljini atmosferi. Toda posebnost te vezi iz filma o prijateljstvu pogosto preglasijo ogromni prizori računalniško grafičnega kaosa, ki se zdijo natanko takšni, kot v filmih dobrih fantov."<ref name="PascalPlanningV3">{{navedi splet |last=Weintraub |first=Steve |date=December 6, 2021 |title=Producer Amy Pascal on 'Spider-Man: No Way Home' and the Status of 'Venom 3' |url=https://collider.com/venom-3-update-amy-pascal-spider-man-no-way-home-comments/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206224916/https://collider.com/venom-3-update-amy-pascal-spider-man-no-way-home-comments/ |archive-date=December 6, 2021 |access-date=December 30, 2021 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> [[Brian Lowry]] iz [[CNN]] je bil bolj kritičen do filma in ga je opisal kot »umno utrujeno nadaljevanje, polno nenavdihnjene komedije in računalniško grafičnega boja s pošastmi, ki se zdi, da se vleče v nedogled.« [[David Sims]] iz [[The Atlantic]] je izkušnjo gledanja opisal kot »kot da bi šel v nočni klub in ti nekdo kriči zgodbo v uho čez udarjajočo bas linijo«. [[Kevin Maher]] iz časopisa [[The Times]] je filmu dal negativno oceno in ga opisal kot gnusno nadaljevanje.<ref name="DeadlineWeekend2">{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=October 10, 2021 |title='No Time To Die', Daniel Craig's Final Bond Film, Opens To $56M Domestic Opening – Box Office |url=https://deadline.com/2021/10/no-time-to-die-weekend-box-office-1234852700/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211019113709/https://deadline.com/2021/10/no-time-to-die-weekend-box-office-1234852700/ |archive-date=October 19, 2021 |access-date=October 10, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[William Hughes]] iz [[The A.V. Club]] je menil, da bo prizor med odjavno špico zasenčil preostali del filma, rekoč: »V približno 120 sekundah je najbolj navzven zanimiva stvar pri Sonyjevi najnovejši veliki superjunaški uspešnici ... [je] njegova povezava s filmsko zbirko povsem drugega studia.« Nadaljeval je, da sta bila filma Venom vsaj resnično zanimiva in čudna ... poganja ju predano nenavadna igra Hardyja, vendar je na koncu menil, da bo Let There Be Carnage postal le malo več kot 'tisti, ko Venoma potegnejo v MCU'«. [[Barry Hertz]] iz časopisa [[The Globe and Mail]] je pohvalil prizor med odjavno špico, preostali del filma pa je opisal kot grd, poceni in neumen, a ne dober neumen ter nekakšno odpadno ničemernost.<ref name="American-films">{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/year/2021/?grossesOption=totalGrosses|title=Domestic Box Office For 2021 (In-year release)|work=Box Office Mojo|access-date=January 28, 2023}}</ref> == Glej tudi == * [[Venom (film, 2018)|Venom 1]] * [[Venom: Zadnji ples]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Commons}} {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2021]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]] [[Kategorija:Filmi Sony Pictures]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Filmi o pošastih]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]] [[Kategorija:Filmi o novinarjih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Venom (filmska serija)]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] ih0zz7px3f5k40ncavajp57tka26ir3 6732667 6732666 2026-08-08T09:17:47Z Gledalec 242658 pp 6732667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Venom: Let There Be Carnage | image = Venom Let There Be Carnage.webp | caption = Logotip filma. | director = [[Andy Serkis]] | producer = [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]], [[Amy Pascal]], [[Kelly Marcel]], [[Tom Hardy]], [[Hutch Parker]] | based on = [[Venom (lik)]] | starring = [[Tom Hardy]]<br />[[Michelle Williams]]<br />[[Naomie Harris]]<br />[[Reid Scott]]<br />[[Stephen Graham]]<br />[[Woody Harrelson]] | music = [[Marco Beltrami]] | distributor = [[Sony Pictures Releasing]] | released = 14. september 2021 (London), 1. oktober 2021 (Združene države Amerike) | runtime = 97 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Venom: Let There Be Carnage''' je ameriški superjunaški film iz leta 2021, ki temelji na [[Venom (lik)|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Je nadaljevanje filma [[Venom (film, 2018)|Venom (2018)]] in drugi film Sonyjevega Spider-Man Universe (SSU). Režiral ga je [[Andy Serkis]], scenarij pa je napisala [[Kelly Marcel]]. V filmu igrajo [[Tom Hardy]], [[Michelle Williams]], [[Naomie Harris]], [[Reid Scott]], [[Stephen Graham]] in [[Woody Harrelson]]. V filmu se morata Eddie Brock in njegov nezemljanski simbiot [[Venom (lik)|Venom]] soočiti s serijskim morilcem Cletusom Kasadyjem, potem ko ta postane gostitelj delčka Venoma, iz katerega nastane [[Carnage (lik)|Carnage]]. Venom je Sony Pictures načrtoval kot začetek novega skupnega vesolja, načrti za nadaljevanje pa so se začeli med produkcijo prvega filma. Harrelson je bil izbran za kratek nastop v vlogi Cletusa na koncu prvega filma Venom, z namenom, da bi v nadaljevanju postal zlobnež Carnage. Predprodukcije se je začela januarja 2019, Hardy in Harrelson sta potrdila, da se bosta vrnila v igralski zasedbi. Serkisa so avgusta najeli kot režiserja, deloma zaradi njegovih izkušenj pri delu z računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in tehnologijo zajemanja gibanja, kar je bil pomemben del upodobitve Venoma in Carnagea v filmu. Snemanje je potekalo v Leavesden Studios v [[Anglija|Angliji]] od novembra 2019 do februarja 2020, drugi del snemanja pa je potekal v [[San Francisco|San Franciscu]] februarja istega leta. Naslov filma je bil objavljen aprila 2020. [[Marco Beltrami]] je bil najet kot skladatelj glasbe za film. Venom: Naj bo Carnage je bil premierno predvajan v [[London|Londonu]] 14. septembra 2021, v ZDA pa je bil predvajan 1. oktobra, po večkratnih zamudah glede na prvotni datum oktobra 2020 zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]]. Film je prejel mešane ocene kritikov, bil pa je uspešen na blagajnah, saj je zaslužil 506 milijonov dolarjev po vsem svetu in postal sedmi najbolj dobičkonosni film leta 2021. Nadaljevanje, [[Venom: Zadnji ples]], je izšlo 25. oktobra 2024. == Vsebina == Leta 1996 mladi Cletus Kasady nemočno opazuje, kako njegovo simpatijo Frances Barrison odpeljejo iz popravnega doma za otroke Sv. Estes v psihjatrični inštitut Ravencroft. Na poti Frances uporabi svoje moči zvočnega krika, da napade mladega policista Patricka Mulligana. Mulligan ustreli Frances v levo oko in si zaradi njenega krika poškoduje uho. Ne da bi vedel Mulligan, ki verjame, da jo je ubil, Frances še vedno odpeljejo v Ravencroft, kjer so njene sposobnosti omejene. Do današnjega dne Mulligan, zdaj detektiv, prosi novinarja [[Eddie Brock (lik)|Eddieja Brocka]], naj govori s serijskim morilcem Cletusom v državnem zaporu San Quentin, saj Cletus noče govoriti z nikomer drugim razen z Brockom. Po obisku Brockov nezemljanski simbiot [[Venom (lik)|Venom]] ugotovi, kje je Cletus skril trupla svojih žrtev, kar Brocku da možnost napredovanja njegove kariere. Brock, ki je še vedno na begu pred [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], Venomu prepove požiranje kriminalcev, česar Venom ne more sprejeti. Brocka zatem kontaktira njegova bivša zaročenka Anne Weying, ki mu pove, da je zdaj zaročena z dr. Danom Lewisom, kar Venomu povzroči nezadovoljstvo. Medtem Cletus, ki je bil spoznan za krivega svojih zločinov in obsojen na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] s smrtonosno injekcijo, povabi Brocka, da se udeleži njegove usmrtitve. Brock se pogovori s Cletusom, kateri zmerja Brocka, kar povzroči, da se Venom razjezi in napade Cletusa. Cletus se brani tako, da ugrizne Brocka v roko in pri tem zaužije majhen del simbiota. Doma se Venom začne prepirati z Brockom o želji po več svobode pri prehranjevanju kriminalcev, simbiot pa se odloči zapustiti Brockovo telo in oditi sam. Ko se začne Cletusova usmrtitev, se razvije rdeči simbiot in blokira injekcijo. Imenuje se [[Carnage (lik)|Carnage]] in nasilno opustoši po zaporu ter pri tem osvobi zapornike in ubije paznike. Carnage se strinja, da bo pomagal Cletusu rešiti Frances iz Ravencrofta v zameno za Cletusovo pomoč pri likvidaciji Brocka in Venoma. Mulligan obišče Brocka na domu in ga opozori na situacijo. V Ravencroftu Cletus osvobodi Frances in odideta v popravni dom za otroke Sv. Estes, da bi ga zažgala. Mulligan postane sumljiv na Brocka in ga zato aretira. Brock kontaktira Anne in razkrije, da se je Venom ločil od njega. Ko se Venom prebija po [[San Francisco|San Franciscu]] s menjavo od telesa do telesa, Anne ugotovi, da se je povezal na gospo Chen in ga prepriča, naj gre pomagati Brocku. Venom se ponovno združi z Brockom, potem ko se najprej poveže z Anne, da pride na policijsko postajo, in reši Brocka iz pripora. Medtem pa Cletus ugrabi Mulligana za talca, Frances pa ujame Anne in jo skupaj z Mulliganom odpelje v katedralo Grace, kjer se nameravata Cletus in Frances poročiti. Brock in Venom prispeta v katedralo, da bi se spopadla z Carnageom, medtem ko Frances navidezno ubije Mulligana tako, da ga obesi na verigo na vrhu katedrale. Venoma premaga Carnage tako, da izzove Frances, da uporabi svoje moči, da tako povzroči zvok in loči Carnagea in Cletusa, ki ju Venom nato oba požre, medtem ko podirajoča se katedrala ubije Frances. Ugotovi se, da je Mulligan živ, njegove oči pa spremenijo barvo v modro, saj je bil okužen s kosom Carnagea. Brock in Venom, spet ubežnika, se odločita za dopust, medtem ko razmišljata o naslednjih korakih. V prizoru po koncu filma, ko Venom pripoveduje Brocku o znanju simbiota o drugih vesoljih, jih slepeča svetloba nenadoma prenese iz hotelske sobe v drugo sobo, kjer opazujejo [[J. Jonah Jameson|J. Jonaha Jamesona]], ki poroča o [[Spiderman|Spider-Manovi]] razkriti identiteti kot Peter Parker na televiziji. == Vloge == * [[Tom Hardy]] – Eddie Brock/[[Venom (lik)|Venom]]: Raziskovalni novinar, ki je gostitelj nezemeljskega simbionta Venoma; ta ga obdaruje z nadčloveškimi sposobnostmi. * [[Michelle Williams]] – Anne Weying: Odvetnica in Eddiejeva nekdanja zaročenka, ki za kratek čas postane gostiteljca Venoma. * [[Naomie Harris]] – Frances Barrison/Shriek: Cletusova ljubica, ki lahko ustvarja zvočne krike. * [[Reid Scott]] – Dan Lewis: Zdravnik in Anin zaročenec. * [[Stephen Graham]] – Patrick Mulligan: Detektiv, ki upa, da bo s pomočjo Eddieja našel posmrtne ostanke žrtev Cletusovih umorov. * [[Woody Harrelson]] – Cletus Kasady/[[Carnage (lik)|Carnage]]: Psihotični serijski morilec, ki postane gostitelj Venomovega potomca, Carnagea. * [[Peggy Lu]] – Gdč. Chen: Lastnica trgovine z mešanim blagom. == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Andy Serkis by Gage Skidmore 2.jpg|sličica|Režiser filma, [[Andy Serkis]]. ]] Med ​​razvojem filma [[Venom (film, 2018)|Venom]] iz leta 2018 so načrtovali, da bi [[Carnage (lik)|Carnagea]] predstavili kot glavnega antagonist. Vendar pa je bila med predprodukcijo sprejeta odločitev, da se lik izpusti in se osredotoči na naslovnega lika. Na koncu je bil Cletus Kasady, Carnageov gostitelj, ki ga je upodobil [[Woody Harrelson]], prikazan le v kratkem prizoru po odjavni špici.<ref name="VenomCarnage">{{navedi splet |last=Busch |first=Anita |date=August 4, 2014 |title=Sony Launches Female Superhero Movie Mining Spider-Man Universe |url=https://deadline.com/2014/08/female-superhero-movie-spider-man-sony-810253/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170526155720/http://deadline.com/2014/08/female-superhero-movie-spider-man-sony-810253/ |archive-date=May 26, 2017 |access-date=May 20, 2017 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Avgusta 2018 je [[Tom Hardy]] sporočil, da je podpisal pogodbo za še dva filma o Venomu.<ref name="HardyTrilogy">{{navedi novice |last=Outlaw |first=Kofi |date=August 24, 2018 |title=Tom Hardy Is Already Signed for 'Venom' Movie Trilogy |url=https://comicbook.com/marvel/2018/08/24/tom-hardy-venom-movie-trilogy/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831071933/https://comicbook.com/marvel/2018/08/24/tom-hardy-venom-movie-trilogy/ |archive-date=August 31, 2018 |access-date=August 31, 2018 |newspaper=Marvel}}</ref>Konec novembra istega leta je Sony določil datum izida neimenovanega nadaljevanja Venomovega filma na 2. oktober 2020, ki je veljalo za nadaljevanje filma Venom iz leta 2018. Januarja 2019 je bila za pisanje scenarija filma najeta [[Kelly Marcel]]. Takrat je bilo tudi napovedano, da se bodo kot producenti vrnili [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]] in [[Amy Pascal]]. Sony je razmišljal, da bi ponovno najel [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]] za režiserja, vendar so zaradi njegovega dela pri drugih projektih morali iskali morebitno zamenjavo.<ref name="FleischerOct2018ColliderSpoilers">{{navedi splet |last=Weintraub |first=Steve |date=October 12, 2018 |title=Director Ruben Fleischer on 'Venom', Carnage, and Tom Hardy's Insane Performance |url=https://collider.com/ruben-fleischer-interview-venom-spoilers/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181017082118/http://collider.com/ruben-fleischer-interview-venom-spoilers/ |archive-date=October 17, 2018 |access-date=October 17, 2018 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> Konec julija 2019 je studio načrtoval začetek produkcije novembra istega leta in se soočil z več kandidati za režiserski položaj, vključno z [[Andy Serkis|Andyjem Serkisom]], [[Travis Knight|Travisom Knightom]] in [[Rupert Wyatt|Rupertom Wyattom]]. V začetku avgusta je bilo objavljeno, da je bil Serkis sprejet za režiserja. Septembra istega leta se je producentom pridružil še [[Hutch Parker]]. Aprila 2020 se je studio zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] odločil, da izid filma prestavi na junij 2021, razkrit pa je bil tudi objavljen polni naslov filma, Venom: Let There Be Carnage. Marca 2021 je bil datum izida filma ponovno prestavljen na september istega leta, avgusta pa so se odločili, da ga prestavijo še za en mesec. K igralski zasedbi sta se poleg Toma Hardyja kot Eddie Brock/Venom, vrnila tudi [[Michelle Williams]] kot Anne Weying in Woody Harrelson kot Cletus Kasady/Carnage, za vlogo Shrieka pa je bila najeta [[Naomie Harris]]. Igralski zasedbi se je pridružil tudi [[Stephen Grantham]], kateri je upodobil Patricka Mulligana.<ref name="BOSuccess">{{navedi splet |last=Clark |first=Travis |date=November 6, 2018 |title=Venom' gives Sony an edge over Disney in its fight to keep 'Spider-Man,' according to industry experts |url=https://www.businessinsider.com/venom-success-explained-sonys-spider-man-universe-here-to-stay-2018-11?r=US&IR=T |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181107104323/https://www.businessinsider.com.au/venom-success-explained-sonys-spider-man-universe-here-to-stay-2018-11?r=US&IR=T |archive-date=November 7, 2018 |access-date=November 7, 2018 |website=[[Business Insider]]}}</ref> === Snemanje === [[Slika:Grace Cathedral in San Francisco.jpg|sličica|Katedrala Grace v [[San Francisco|San Franciscu]], kjer je potekalo snemanje končnega spopada med Venomom in Carnageom. ]] Snemanje se je začelo 15. novembra 2019, v studijih [[Leavesden]] v [[Hertfordshir|Hertfordshiru]] v [[Anglija|Angliji]].<ref name="HardyFilmingStart">{{navedi splet |last=Ridgley |first=Charlie |date=November 15, 2019 |title=Venom 2 Starts Production Today |url=https://comicbook.com/marvel/2019/11/15/venom-2-filming-tom-hardy-post-sony/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191115190358/https://comicbook.com/marvel/2019/11/15/venom-2-filming-tom-hardy-post-sony/ |archive-date=November 15, 2019 |access-date=November 16, 2019 |website=[[ComicBook.com]]}}</ref> Snemanje je potekalo tudi na Univerzi London South Bank sredi januarja 2020. Hardy je sporočil, da se je snemanje v Angliji končalo 8. februarja, snemalna ekipa pa se je nato preselila v [[San Francisco]], kjer se je nadaljevalo snemanje filma. Snemanje v tem mestu se je nadaljevalo več tednov in je potekalo v več soseskah, vključno s Tenderloinom, North Beachom, Nob Hillom in Potrero Hillom. V Potrero Hillu je pivovarna Anchor Brewery bila uporabljena kot policijska postaja, medtem ko je snemanje v Nob Hillu potekalo v katedrali Grace 20. in 21. februarja.<ref name="Graham">{{navedi splet |last1=N'Duka |first1=Amanda |last2=D'Alessandro |first2=Anthony |date=December 5, 2019 |title='Venom 2': 'The Irishman' & 'Rocketman' Actor Stephen Graham Boards Sony Sequel |url=https://deadline.com/2019/12/venom-2-stephen-graham-cast-irishman-rocketman-boardwalk-empire-actor-1202801847/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191205230151/https://deadline.com/2019/12/venom-2-stephen-graham-cast-irishman-rocketman-boardwalk-empire-actor-1202801847/ |archive-date=December 5, 2019 |access-date=December 5, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref>Snemanje je potekalo tudi v Palači lepih umetnosti v okrožju Marina. Na nekaj snemanja v San Franciscu je vplivala produkcija filma [[Matrica: Vstajenje]] (2021), saj nekatere lokacije, kot so ceste za prizore vožnje, ekipi filma Venom niso bile na voljo, ker jih je Matrica: Vstajanje že uporabil. Helikopterji, ki so bili uporabljeni za snemanje prizorov Matrice, so vidni v ozadju prizora v nadaljevanju Venoma, ki so bili s pomočjo dialoga pojasnjeni kot policijski helikopterji, ki preiskujejo mesto. Ponovna snemanja so potekala v studiu [[Pinewood]], kjer se je snemanje končalo februarja 2020.<ref name="EnglandWrap">{{navedi splet |last=Perine |first=Aaron |date=February 8, 2020 |title=Venom 2 Production Celebrates Production Wrap in London |url=https://comicbook.com/marvel/2020/02/09/venom-2-production-celebrates-production-wrap--london/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200209141548/https://comicbook.com/marvel/2020/02/09/venom-2-production-celebrates-production-wrap--london/ |archive-date=February 9, 2020 |access-date=February 10, 2020 |website=ComicBook.com}}</ref> == Glasba == Decembra 2020 je bilo objavljeno, da je bil [[Marco Beltrami]] najet za pisanje glasbe za film, potem ko je pred tem napisal glasbo za več Marvelovih filmov in jih je produciral Parker.<ref name="AVClubTitle">{{navedi splet |last=Barsanti |first=Sam |date=April 22, 2020 |title=The Venom sequel has a name and a (delayed) release date |url=https://www.avclub.com/the-venom-sequel-has-a-name-and-a-delayed-release-dat-1842986431 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200425172400/https://news.avclub.com/the-venom-sequel-has-a-name-and-a-delayed-release-dat-1842986431 |archive-date=April 25, 2020 |access-date=April 23, 2020 |website=[[The A.V. Club]]}}</ref>Septembra 2021 je bilo razkrito, da Eminem pišs novo pesem za film, potem ko je enako storil za prvi film o Venomu. Skladba z naslovom "Last One Standing" je bila napisana v sodelovanju s [[Skylar Grey]], [[Polom G]] in Mozzyjem.<ref name="SerkisRemote">{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=pCNnOu2zIpQ |title=Andy Serkis in lockdown&nbsp;– editing 'Venom' sequel and spending time with family |date=May 12, 2020 |publisher=[[Associated Press|AP Archive]] |access-date=May 17, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220124110140/https://www.youtube.com/watch?v=pCNnOu2zIpQ |archive-date=January 24, 2022 |url-status=live |via=[[YouTube]]}}</ref> == Izid in zaslužek == Film Venom: Let There Be Carnage je bil premierno predvajan v [[London|Londonu]] 14. septembra 2021, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je izšel 1. oktobra v kinodvoranah RealD 3D in IMAX.<ref name="Webber">{{navedi splet |last=Grebey |first=James |date=October 1, 2021 |title=All the Easter Eggs You Might Have Missed in ''Venom: Let There Be Carnage'' |url=https://www.vulture.com/2021/10/venom-2-let-there-be-carnage-easter-eggs-explained.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211002033410/https://www.vulture.com/2021/10/venom-2-let-there-be-carnage-easter-eggs-explained.html |archive-date=October 2, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[Vulture (website)|Vulture]]}}</ref> Film je bil prvotno predviden za izdajo v ZDA 2. oktobra 2020. Zaradi pandemije COVID-19 je bil večkrat prestavljen, prestavljen na 25. junij 2021, 17. september, 24. september, nato na 15. oktober, preden je bil prestavljen nazaj na 1. oktober.<ref name="AVClubPostCreditsCommentary">{{navedi splet |last=Hughes |first=William |date=October 2, 2021 |title=Is Venom 2 doomed to be overshadowed by its own mid-credits scene? |url=https://www.avclub.com/is-venom-2-doomed-to-be-overshadowed-by-its-own-mid-cre-1847788360 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003004725/https://www.avclub.com/is-venom-2-doomed-to-be-overshadowed-by-its-own-mid-cre-1847788360 |archive-date=October 3, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[The A.V. Club]]}}</ref> Film Venom: Let There Be Carnage je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 213,6 milijona dolarjev, v drugih državah pa 293,3 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu skupno 506,9 milijona dolarjev.<ref name="MidCreditsFeige">{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=October 19, 2021 |title=Marvel's Kevin Feige Talks 'Eternals' Ambition and That 'Venom' Surprise |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/kevin-feige-eternals-venom-spider-man-1235033550/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211019191002/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/kevin-feige-eternals-venom-spider-man-1235033550/ |archive-date=October 19, 2021 |access-date=October 19, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> V Združenih državah Amerike in Kanadi je bil film izdan skupaj s filmoma [[Veliki Svetniki Newarka]] in [[Pri Adamsovih 2]], pri čemer je Sony ocenil, da bo prvenec v kinodvoranah zaslužil 40 milijonov dolarjev, analitiki blagajn pa so napovedovali, da bi lahko v prvem vikendu dosegel kar 65 milijonov dolarjev. Film je v prvem dnevu zaslužil 37,3 milijona dolarjev, vključno z 11,6 milijona dolarjev od predogledov v četrtek zvečer, s čimer je presegel 10 milijonov dolarjev, ki jih je zaslužil prvi Venom, in postal drugi film z največjim zaslužkom od začetka pandemije COVID-19, takoj za 13,2 milijona dolarjev zasluženi filmom [[Črna vdova (film, 2021)|Črna Vdova]].<ref name="PVOD">{{navedi splet |last=Brueggemann |first=Tom |date=November 29, 2021 |title='Spencer' Proves Successful in Early VOD Release, While 'Venom' Continues to Dominate |url=https://www.indiewire.com/2021/11/spencer-vod-release-1234681934/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129230615/https://www.indiewire.com/2021/11/spencer-vod-release-1234681934/ |archive-date=November 29, 2021 |access-date=December 2, 2021 |website=[[IndieWire]]}}</ref>V prvem vikendu po premieri je film Let There Be Carnage zaslužil 90,1 milijona dolarjev, kar je bil do takrat najuspešnejši film v času pandemije in je presegel bruto zaslužek filma Venom (80,3 milijona dolarjev) v prvem vikendu. Film je v drugem vikendu, ko je zaslužil 32 milijonov dolarjev, izgubil 64% in se uvrstil na drugo mesto za filmom [[Ni časa za smrt]]. Med vikendom, ki se je končal 14. novembra, je Let There Be Carnage postal drugi film, ki je med pandemijo presegel mejo 200 milijonov dolarjev zaslužka v ameriških in kanadskih kinodvoranah, po filmu [[Shang-Chi in legenda desetih prstanov]]. Svoj zaslužek v blagajnah je končal kot tretji najuspešnejši film leta 2021 v tej regiji.<ref name="LastOneStanding">{{navedi splet |title=Eminem Shares Teaser For New 'Venom: Let There Be Carnage' Soundtrack Cut |url=https://www.yahoo.com/entertainment/eminem-shares-teaser-venom-let-174913338.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929182232/https://www.yahoo.com/entertainment/eminem-shares-teaser-venom-let-174913338.html |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Yahoo!]]}}</ref> == Odzivi in ocene == [[Christy Lemire]] je za [[RogerEbert.com]] filmu dala oceno 3 od 4 zvezdic in pri tem pohvalila Hardyjevo energično fizično predstavo. [[Kristen Page-Kirby]] iz časopisa [[The Washington Post]] je filmu dala pozitivno oceno in pri tem izjavila: "Je hiter, zabaven in v njem je skrita resnično sladka zgodba o prijateljstvu in samosprejemanju."<ref name="DeadlineBOPreview">{{navedi splet |last1=D'Alessandro |first1=Anthony |last2=Tartaglione |first2=Nancy |date=September 29, 2021 |title='Venom: Let There Be Carnage' To Tee Off A Blockbuster October At Domestic B.O. – Weekend Preview |url=https://deadline.com/2021/09/venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-box-office-preview-1234846403/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929185825/https://deadline.com/2021/09/venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-box-office-preview-1234846403/ |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Tim Grierson]] iz [[Screen International]] je dejal, da Serkisova režija ohranja divje dogajanje relativno napeto, kar daje prostor operni akciji in prikritemu čustvenemu podtoku, ki pronica skozi široko komedijo in stripovsko veličino. [[James Mottram]] iz [[South China Morning Post]] je filmu dal oceno 4/5 zvezdic in zapisal, da je film poenostavljen, bolj osredotočen in še bolj intimen kot njegov predhodnik – uporablja le peščico likov in izjemno okrnjeno pripoved. [[Clarisse Loughrey]] iz časopisa [[The Independent]] je filmu prav tako dala oceno 4/5 zvezdic in ga opisala kot ljubezensko zgodbo, napisano v krvi, znoju in sluzi napol pojedenih možganov.<ref name="VarietyBudget">{{navedi splet |last=Rubin |first=Rebecca |date=September 29, 2021 |title=Box Office: 'Venom' Sequel Aims for $50 Million-Plus Opening Weekend |url=https://variety.com/2021/film/news/box-office-venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-1235076929/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210929215837/https://variety.com/2021/film/news/box-office-venom-let-there-be-carnage-opening-weekend-1235076929/ |archive-date=September 29, 2021 |access-date=September 29, 2021 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> [[Tim Robey]] iz časopisa [[The Daily Telegraph]] je filmu dal oceno 3 od 5 zvezdic in zapisal: "Venom: Let There Be Carnage je osvežujoče nor in ima prednost, ker je za celih 45 minut krajši od svojega predhodnika." [[Joe Morgenstern]] iz časopisa [[The Wall Street Journal]] je zapisal, da film manipulira s svojim občinstvom z vsemi lovkami, ki jih lahko uporabi, večina od njih pa je veselo smešnih.<ref name="Deadline200M">{{navedi novice |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=November 13, 2021 |title='Venom: Let There Be Carnage' Becomes 2nd Movie During Pandemic To Cross $200M At Domestic Box |url=https://deadline.com/2021/11/venom-let-there-be-carnage-200m-domestic-box-office-second-movie-covid-1234873539/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113184648/https://deadline.com/2021/11/venom-let-there-be-carnage-200m-domestic-box-office-second-movie-covid-1234873539/ |archive-date=November 13, 2021 |access-date=November 13, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal mešano oceno in mu dal oceno 2/4 zvezdice. Film je opisal kot nekoliko boljši od originala, z močnejšo zavezanostjo komičnemu vidiku in Tomom Hardyjem, ki se očitno zelo zabava, vendar je dodal: "To vozilo ostane brez goriva sredi velikega vrhunca." [[John DeFore]] iz [[The Hollywood Reporter]] je zapisal: "Film resnično razvije kemijo med naslovnim nezemljanom in človekom, v katerega je prisiljen živeti v Zemljini atmosferi. Toda posebnost te vezi iz filma o prijateljstvu pogosto preglasijo ogromni prizori računalniško grafičnega kaosa, ki se zdijo natanko takšni, kot v filmih dobrih fantov."<ref name="PascalPlanningV3">{{navedi splet |last=Weintraub |first=Steve |date=December 6, 2021 |title=Producer Amy Pascal on 'Spider-Man: No Way Home' and the Status of 'Venom 3' |url=https://collider.com/venom-3-update-amy-pascal-spider-man-no-way-home-comments/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206224916/https://collider.com/venom-3-update-amy-pascal-spider-man-no-way-home-comments/ |archive-date=December 6, 2021 |access-date=December 30, 2021 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> [[Brian Lowry]] iz [[CNN]] je bil bolj kritičen do filma in ga je opisal kot »umno utrujeno nadaljevanje, polno nenavdihnjene komedije in računalniško grafičnega boja s pošastmi, ki se zdi, da se vleče v nedogled.« [[David Sims]] iz [[The Atlantic]] je izkušnjo gledanja opisal kot »kot da bi šel v nočni klub in ti nekdo kriči zgodbo v uho čez udarjajočo bas linijo«. [[Kevin Maher]] iz časopisa [[The Times]] je filmu dal negativno oceno in ga opisal kot gnusno nadaljevanje.<ref name="DeadlineWeekend2">{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=October 10, 2021 |title='No Time To Die', Daniel Craig's Final Bond Film, Opens To $56M Domestic Opening – Box Office |url=https://deadline.com/2021/10/no-time-to-die-weekend-box-office-1234852700/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211019113709/https://deadline.com/2021/10/no-time-to-die-weekend-box-office-1234852700/ |archive-date=October 19, 2021 |access-date=October 10, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[William Hughes]] iz [[The A.V. Club]] je menil, da bo prizor med odjavno špico zasenčil preostali del filma, rekoč: »V približno 120 sekundah je najbolj navzven zanimiva stvar pri Sonyjevi najnovejši veliki superjunaški uspešnici ... [je] njegova povezava s filmsko zbirko povsem drugega studia.« Nadaljeval je, da sta bila filma Venom vsaj resnično zanimiva in čudna ... poganja ju predano nenavadna igra Hardyja, vendar je na koncu menil, da bo Let There Be Carnage postal le malo več kot 'tisti, ko Venoma potegnejo v MCU'«. [[Barry Hertz]] iz časopisa [[The Globe and Mail]] je pohvalil prizor med odjavno špico, preostali del filma pa je opisal kot grd, poceni in neumen, a ne dober neumen ter nekakšno odpadno ničemernost.<ref name="American-films">{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/year/2021/?grossesOption=totalGrosses|title=Domestic Box Office For 2021 (In-year release)|work=Box Office Mojo|access-date=January 28, 2023}}</ref> == Glej tudi == * [[Venom (film, 2018)|Venom 1]] * [[Venom: Zadnji ples]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Commons}} {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2021]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]] [[Kategorija:Filmi Sony Pictures]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Filmi o pošastih]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]] [[Kategorija:Filmi o novinarjih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Venom (filmska serija)]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] 6d52n9i3mjopnui3hufbklyaj70fi6y 0 573850 6732659 6731227 2026-08-08T09:11:33Z Gledalec 242658 pp np 6732659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Spider-Man: Ni poti domov | image = Spider Man No Way Home Logo.svg | caption = Logotip filma. | director = [[Jon Watts]] | producer = [[Kevin Feige]], [[Amy Pascal]] | writer = [[Chris McKenna]], [[Erik Sommers]] | based on = [[Spider-Man]] | starring = [[Tom Holland]]<br />[[Zendaya]]<br />[[Benedict Cumberbatch]]<br />[[Jacob Batalon]]<br />[[Jon Favreau]]<br />[[Jamie Foxx]]<br />[[Willem Dafoe]]<br />[[Alfred Molina]]<br />[[Thomas Haden Church]]<br />[[Rhys Ifans]]<br />[[Benedict Wong]]<br />[[Tony Revolori]]<br />[[Marisa Tomei]]<br />[[Andrew Garfield]]<br />[[Tobey Maguire]] | music = [[Michael Giacchino]] | distributor = [[Sony Pictures Releasing]] | released = 17. december 2021 (Združene države Amerike) | runtime = 148 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Spider-Man: Ni poti domov''' je ameriški superjunaški film iz leta 2021, ki temelji na liku istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Producirala sta ga Columbia Pictures in [[Marvel Studios]], distribuiral pa Sony Pictures Releasing. Je nadaljevanje filmov [[Spider-Man: Vrnitev domov]] (2017) in [[Spider-Man: Daleč od doma]] (2019) ter 27. film v kinematografskem vesolju Marvel (MCU). Film je režiral [[Jon Watts]], scenarij pa sta napisala [[Chris McKenna]] in [[Erik Sommers]]. V filmu igrajo [[Tom Holland]], [[Zendaya]], [[Benedict Cumberbatch]], [[Jacob Batalon]], ​​[[Jon Favreau]], [[Jamie Foxx]], [[Willem Dafoe]], [[Alfred Molina]], [[Thomas Haden Church]], [[Rhys Ifans]], [[Benedic Wong]], [[Tony Revolori]], [[Marisa Tomei]], [[Andrew Garfield]] in [[Tobey Maguire]]. V filmu Parker prosi [[Doktor Strange (lik)|doktorja Stephena Strangea]], naj uporabi urok, da svojo identiteto Spider-Mana izbriše, potem ko je bila razkrita svetu ob koncu filma Spider-Man: Daleč od doma. Ko gre urok narobe zaradi Parkerjevih dejanj, se multivesolje odpre in v Parkerjevo vesolje pride več obiskovalcev iz alternativnih resničnosti. Tretji film MCU o Spider-Manu je bil načrtovan med produkcijo filma Spider-Man: Vrnitev domov leta 2017. Pogajanja med Sonyjem in Marvel Studios o spremembi njihovega dogovora – v katerem skupaj producirata filme o Spider-Manu – so se končala tako, da je Marvel Studios zapustil projekt avgusta 2019, vendar je negativen odziv oboževalcev privedel do novega dogovora med podjetji mesec dni kasneje. Watts, McKenna, Sommers in Holland so se znova pridružili projektu, snemanje pa je potekalo od oktobra 2020 do marca 2021 v [[New York|New Yorku]] in [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. Ta film služi kot film med MCU in prejšnjimi filmi o Spider-Manu, ki sta jih režirala [[Sam Raimi]] in [[Marc Webb]]. Več igralcev je ponovilo svoje vloge iz teh filmov, vključno s prejšnjima igralcema Spider-Mana, Maguirejem in Garfieldom. Njuno sodelovanje je bilo predmet številnih špekulacij in številnih objav, čeprav so Sony, Marvel in igralska zasedba poskušali prikriti njuno sodelovanje do izida filma. Spider-Man: Ni poti domov je bil premierno predvajan v gledališču Fox Village v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 13. decembra 2021, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil predvajan 17. decembra kot del četrte faze MCU. Film je prejel pozitivne ocene kritikov in zaslužil več kot 1,952 milijarde dolarjev po vsem svetu, s čimer je presegel svojega predhodnika kot najuspešnejši film, ki ga je izdal Sony Pictures. Postal je najuspešnejši film leta 2021, šesti najuspešnejši film vseh časov, najuspešnejši film o Spidermanu in postavil več drugih rekordov v blagajni, vključno s tistimi za filme, ki so bili predvajani med [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemijo COVID-19]]. Film je med številnimi drugimi priznanji prejel nominacijo za najboljše vizualne prizore na 94. podelitvi oskarjev. Razširjena različica filma s podnaslovom The More Fun Stuff Version je bila predvajana v kinematografih septembra 2022. Nadaljevanje, [[Spider-Man: Povsem nov dan]], naj bi izšlo 31. julija 2026. == Vsebina == Potem, ko je [[Mysterio|Quentin Beck]] Petru Parkerju podtaknil umor in pri tem razkril, da je Parker [[Spider-Man]], Oddelek za nadzor škode zasliši Parkerja, njegovo punco, Michelle Mary Jane Jones-Watson, njegovega najboljšega prijatelja Ned Leeds in njegovo teto May Parker. Odvetnik Matt Murdock odloči, da se Parkerjeve obtožbe zavržejo, vendar se skupina spopade z negativimi pritiski. Potem ko so Parkerjeve, MJ-jeve in Nedove prijave za MIT zavrnjene, se Parker odpravi v New York Sanctum, da bi za pomoč prosil [[Doktor Strange (lik)|doktorja Stephena Strangea]]. Strange začne izvajati urok, zaradi katerega bi vsi pozabili, da je Parker Spider-Man, vendar se pokvari, ko Parker večkrat zahteva spremembe, da bi njegovi ljubljeni ohranili spomine. Urok zato propade. Na Strangeov predlog skuša Parker prepričati administratorja MIT, naj ponovno razmisli o MJ-jevih in Nedovih prijavah. Kmalu ga na avtocesti napade Otto Octavius, ki iztrga nanotehnologijo iz Parkerjeve železne obleke Spider-Mana. To se poveže z Octaviusovimi mehanskimi lovkami in Parkerju omogoči, da prevzame nadzor nad njimi. Ko prispe Norman Osborn in ga napade, Strange teleportira Parkerja nazaj v Sanctum in zaklene Octaviusa v celico poleg Curta Connorsa. Strange pojasnjuje, da je poškodovani urok priklical ljudi iz drugih vesolj znotraj multivesolja, ki poznajo identiteto Spider-Mana. Parkerju, Mary Jane in Nedu naroči, naj poiščejo in ujamejo druge; poiščejo in ujamejo Maxa Dillona in Flinta Marka v vojaško raziskovalno ustanovo. Osborn od svoje razcepljene osebnosti zelenega goblina povrne nadzor nad seboj in uniči masko goblina. Od tete May dobi pomoč, dokler ga Parker ne ujame. Medtem ko razpravljajo o svojih bitkah s Spider-Manom, Osborn, Octavius ​​in Dillon ugotovijo, da so bili umaknjeni iz svojih vesolj tik pred smrtjo. Strange se pripravi, da bo obrnil zaprti urok in zlikovce poslal nazaj v njihova vesolja, vendar Parker trdi, da bi morali najprej pomagati vsakemu zlobnežu, da bi po vrnitvi morda spremenil svojo usodo. Ko Strange zavrne, Parker ukrade urok, ujame Strangea v zrcalno dimenzijo in odpelje zlikovce v stanovanje Happy Hogana. Za zdravljenje Octaviusa uporabi tehnologijo Starkove industrije. Preden lahko Parker ozdravi kogarkoli drugega, se sproži njegov pajkov čut in ugotovi, da je Goblinova osebnost ponovno prevzela nadzor nad Osbornom. Goblin prepriča druge zlikovce, da izdajo Parkerja ter nato smrtno poškoduje teto May, ko Dillon, Marko, Connors in Octavius pobegnejo; Preden umre, May pove Petru, da "z veliko močjo mora prevzeti tudi veliko odgovornost". Pozneje Ned odkrije, da lahko ustvari portale z uporabo Strangeovega obroča za zanko, s katerim z Mary Jane poskušata najti Parkerja. Namesto tega najdejo alternativne različice Parkerja, ki so bili prav tako priklicani iz vesolja zlikovcev s Strangeovim urokom in imajo vzdevka "Peter-2" in "Peter-3". Skupina najde Parkerja iz tega vesolja z vzdevkom "Peter-1", ki žaluje za Mayino smrtjo in je pripravljen zlobneže poslati domov umret. Druga dva Petra delita zgodbe o izgubi ljubljenih in spodbujata Parkerja, da se bori v Mayino čast. Trije Parkerji razvijejo zdravila za zlikovce in jih zvabijo h [[Kip svobode|Kipu svobode]]. Skupaj ozdravijo Connorsa in Marka, medtem ko Octavius ​​pomaga ozdraviti Dillona. Ned po nesreči osvobodi Strangea iz zrcalne dimenzije. Goblin sprosti zaprti urok, podre ovire med vesolji in privabi nešteto drugih, ki poznajo Parkerjevo identiteto. Peter-1 medtem poskuša ubiti Goblina. Peter-2 ga ustavi, vendar Goblin zabode Petra-2. Peter-3 pomaga Petru-1, da Goblinu vbrizga svoje zdravilo in Osbornu povrne zdrav razum. Peter-1 spozna, da je edini način za zaščito multivesolje ta, da se njegovo identiteto izbriše iz spomina vseh, in zahteva doktorju Strangeu, da to stori, hkrati pa obljubi Mary Jane in Nedu, da ju bo našel in ju spomnil, kdo je. Strange nerad izpolni urok in vsi se vrnejo v svoja vesolja, vključno z [[Eddie Brock (lik)|Eddiejem Brockom]], ki nevede pusti za seboj delček simbiota [[Venom (lik)|Venoma]]. Dva tedna pozneje Parker obišče Mary Jane, da bi se njej in Nedu ponovno predstavil, vendar se odloči, da tega ne stori. Zatem obišče Mayin grob, kjer se pogovarja s Hoganom in dobi navdih, da nadaljuje, izdela novo obleko Spider-Mana in nadaljuje svojo kariero v [[New York|New Yorku]]. == Vloge == * [[Tom Holland]] – Peter Parker/[[Spider-Man]]: Najstnik in Maščevalec, ki je pridobil pajku podobne sposobnosti, potem ko ga je ugriznil radioaktivni pajek. * [[Zendaya]] – Michelle "MJ" Jones-Watson: Petrova sošolka in punca. * [[Benedict Cumberbatch]] – [[Doktor Strange (lik)|Doktor Stephen Strange]]: Nevrokirurg, ki je po prometni nesreči, ki je končala njegovo kariero, postal mojster mističnih veščin. * [[Jacob Batalon]] – Ned Leeds: Petrov najboljši prijatelj. * [[Jon Favreau]] – Happy Hogan: Vodja varnosti pri podjetju Stark Industries ter nekdanji voznik in telesni stražar Tonyja Starka, ki skrbi za Petra. * [[Jamie Foxx]] – Max Dillon/[[Elektro]]: Elektroinženir podjetja Oscorp iz vzporedne resničnosti, ki je po nesreči z gensko spremenjenimi električnimi jeguljami pridobil električne moči. * [[Willem Dafoe]] – Norman Osborn/[[Zeleni škrat]]: Znanstvenik in izvršni direktor podjetja Oscorp iz vzporedne resničnosti, ki je na sebi preizkusil nestabilno sredstvo za povečanje moči. Zaradi tega je razvil blazno razcepljeno osebnost ter uporablja napreden oklep in opremo podjetja Oscorp. * [[Alfred Molina]] – Otto Octavius/[[Doktor Octopus]]: Znanstvenik iz vzporedne resničnosti s štirimi mehanskimi lovkami z umetno inteligenco, ki so se po nesreči oprijele z njegovim telesom. * [[Thomas Haden Church]] – Flint Marko/[[Sandman (lik)|Sandman]]: Malopridni tat iz filma vzporedne resničnosti, ki je po nesreči pridobil sposobnost preobrazbe v pesek. * [[Rhys Ifans]] – Curt Connors/[[Kuščar (lik)|Kuščar]]: Znanstvenik podjetja Oscorp iz vzporedne resničnosti, ki se je med poskusom regeneracije manjkajoče roke spremenil v veliko plazilcu podobno pošast. * [[Benedict Wong]] – Wong: Strangeov mentor in prijatelj, ki je med Strangeovo odsotnostjo v času »izbrisa« postal novi vrhovni čarovnik. * [[Tony Revolori]] – Eugene "Flash" Thompson: Petrov sošolec in nekdanji tekmec. * [[Marisa Tomei]] – May Parker: Petrova teta. * [[Andrew Garfield]] – Peter Parker/Spider-Man oz. Peter Parker 3: Alternativna različica Petra, ki jo preganja neuspeh pri reševanju pokojne punce Gwen Stacy med dogodki v filmu [[Neverjetni Spider-Man 2]]. * [[Tobey Maguire]] – Peter Parker/Spider-Man oz. Peter Parker 2: Alternativna različica Petra, ki uporablja organsko mrežo namesto naprav za izstreljevanje mreže, kakršne uporabljajo njegovi dvojniki iz drugih svetov. * [[J. K. Simmons]] – [[J. Jonah Jameson]] : Uredenik časopia The Daily Builge, ki izvaja kampanjo blatenja proti Spider-Manu. == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Tom Holland & Jon Watts (28620388656).jpg|sličica|[[Tom Holland]] in režiser filma, [[Jon Watts]]. ]] Še pred izidom filma [[Spider-Man: Vrnitev domov]] je igralec Spider-Mana [[Tom Holland]] junija 2017 razkril, da načrtujeta dve nadaljevanji filma.<ref name="/FilmSMHSetVisit">{{navedi splet |last=Sciretta |first=Peter |date=April 3, 2017 |title='Spider-Man: Homecoming' Set Visit: Everything We Learned{{nbsp}}– Page 3 |url=https://www.slashfilm.com/spider-man-homecoming-set-visit/3/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403232544/http://www.slashfilm.com/spider-man-homecoming-set-visit/3/ |archive-date=April 3, 2017 |access-date=April 3, 2017 |website=[[/Film]]}}</ref>Po poročanjih naj bi se [[Marvel Studios]] in Sony pogodbeno dogovorila, da bo [[Marvel Comics|Marvel]] ohranil ustvarjalni nadzor nad tretjim filmom o Spider-Manu, če bo Spider-Man: Daleč od doma v blagajnah zaslužil več kot milijardo ameriških dolarjev, kar je film na koncu tudi storil. Kljub temu je pogodba med stranema potekla avgusta 2019. Po poročanjih naj bi bil Sony pripravljen podaljšati pogodbo pod prvotnimi pogoji, po katerih je Marvel prejel 5 % vseh prihodkov pred kakršnimi koli odbitki, Marvel pa je želel enak delež dobička v zameno za delitev produkcijskih stroškov. Ker se podjetji nista mogli dogovoriti, je Sony sprva umaknil ustvarjalni nadzor nad prihodnjimi filmi iz Marvel Studios, ki ga je takrat vodil [[Kevin Feige]], nato pa je napovedal dve lastni nadaljevanji Spider-Mana s Tomom Hollandom v glavni vlogi, ki ju bo režiral [[Jon Watts]].<ref name="NoNewDealSonyResponse">{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=August 20, 2019 |title='Spider-Man' Studio Sony Goes Public with Marvel Movie Divorce: "We Are Disappointed" (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/sony-fires-back-at-marvel-spider-man-movie-divorce-1233490 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190821071513/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/sony-fires-back-at-marvel-spider-man-movie-divorce-1233490 |archive-date=August 21, 2019 |access-date=August 21, 2019 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Čeprav je izvršni direktor [[Sony Pictures]], [[Tony Vinciquerra]], kmalu preklical novo pogodbo, sta obe strani konec septembra 2019 dosegli nov dogovor. Ta dogovor je določal, da bosta Kevin Feige in [[Amy Pascal]] soproducirala tretji film o Spider-Manu v [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovem filmskem vesolju]] s Tomom Hollandom v glavni vlogi. V zameno za pravice do blaga in 25 % prihodkov je moral Marvel Studios pokriti tudi četrtino produkcijskih stroškov.<ref name="NoNewSonyDealDeadline">{{navedi splet |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=August 20, 2019 |title=Disney-Sony Standoff Ends Marvel Studios & Kevin Feige's Involvement In 'Spider-Man' |url=https://deadline.com/2019/08/kevin-feige-spider-man-franchise-exit-disney-sony-dispute-avengers-endgame-captain-america-winter-soldier-tom-rothman-bob-iger-1202672545/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820201532/https://deadline.com/2019/08/kevin-feige-spider-man-franchise-exit-disney-sony-dispute-avengers-endgame-captain-america-winter-soldier-tom-rothman-bob-iger-1202672545/ |archive-date=August 20, 2019 |access-date=August 20, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Kot pri prejšnjih dveh filmih sta bila kot scenarista najeta [[Chris McKenna]] in [[Erik Sommers]], ki sta scenarij dokončala šele med snemanjem. Jon Watts se je vrnil k projektu kot režiser.<ref name="WattsNegotiations">{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=September 27, 2019 |title=Jon Watts in Final Talks To Return As Director Of Third 'Spider-Man: Homecoming' Movie |url=https://deadline.com/2019/09/jon-watts-in-final-talks-to-return-as-director-of-third-spider-man-homecoming-movie-1202746782/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190927200813/https://deadline.com/2019/09/jon-watts-in-final-talks-to-return-as-director-of-third-spider-man-homecoming-movie-1202746782/ |archive-date=September 27, 2019 |access-date=September 27, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Marca 2020 je Holland potrdil, da bo [[Zendaya]] ponovno del igralske zasedbe. [[Jon Favreau]] se je prav tako vrnil k igralski zasedbi. [[Jacob Batalon]], [[Marisa Tomei]] in [[Tony Revolori]] so se tudi vrnili k svojim vlogam iz prejšnjih filmov.<ref name="IgerSonyMarvelOct2019">{{navedi splet |last=Welk |first=Brian |date=October 4, 2019 |title=Bob Iger Explains How Tom Holland Saved Spider-Man in the Marvel-Sony Partnership (Video) |url=https://www.thewrap.com/bob-iger-explains-how-tom-holland-saved-spider-man-in-the-marvel-sony-partnership-video/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191004234834/https://www.thewrap.com/bob-iger-explains-how-tom-holland-saved-spider-man-in-the-marvel-sony-partnership-video/ |archive-date=October 4, 2019 |access-date=October 5, 2019 |website=[[TheWrap]]}}</ref> [[Benedict Cumberbatch]] se je pridružil igralski zasebi in ponovno prevzel vlogo [[Doktor Strange (lik)|Doktorja Stephena Strangea]]. Kot je bilo napovedano že oktobra 2020, so se igralski zasedbi pridružili [[Jamie Foxx]], ki je igral zlobneža [[Elektro|Elektra]] v filmu [[Neverjetni Spider-Man 2]], [[Alfred Molina]], ki je igral zlobneža [[Doktor Octopus|Doktorja Octopusa]] v filmu [[Spider-Man 2]] in [[Willem Dafoe]], ki je igral zlobneža [[Zeleni škrat|Zelenega škrata]] v filmu [[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man 1]]. Igralski zasedbi sta se pridružila tudi [[Rhys Ifans]], ki je igral [[Kuščar (lik)|Kuščarja]] v filmu [[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]] ter [[Thomas Haden Church]], ki je igral [[Sandman (lik)|Sandmana]] v filmu [[Spider-Man 3]]. Prav tako sta se pridružila tudi [[Andrew Garfield]] in [[Tobey Maguire]], ki sta oba ponovno prevzela vlogo Spider-Mana iz prejšnjih filmov.<ref name="McKennaSommersDaredevilPlans">{{navedi splet |last=Hood |first=Cooper |date=January 31, 2022 |title=Spider-Man: No Way Home Writers Had Plans For More Daredevil Scenes |url=https://screenrant.com/spiderman-no-way-home-daredevil-charlie-cox-plans/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021095844/https://screenrant.com/spiderman-no-way-home-daredevil-charlie-cox-plans/ |archive-date=October 21, 2022 |access-date=September 11, 2024 |website=[[Screen Rant]]}}</ref> === Snemanje === {{Več slik | image1 = Tobey Maguire 2014.jpg | caption1 = [[Tobey Maguire]], ki je igral Spider-Mana od leta 2002 do 2007, se je vrnil k tej vlogi v filmu Spider-Man: Ni poti domov. | image2 = Andrew Garfield 82nd Venice Film Festival (cropped).jpg | caption2 = [[Andrew Garfield]], ki je igral Spider-Mana od leta 2012 do 2014, se je vrnil k tej vlogi v filmu Spider-Man: Ni poti domov. }} Snemanje se je začelo 14. oktobra 2020 v [[Queens|Queensu]] v [[New York|New Yorku]]. Lokacije, kjer je potekalo snemanje, je vključevalo ulice v Long Island Cityju, Astorii in Sunnysideu, vključno s Queens Boulevard in Greenpoint Avenue. Nadaljnje snemanje je potekalo 23. oktobra 2020 v Greenwich Villageu.<ref name="FilmingVFXScan">{{navedi splet |last=Davis |first=Brandon |date=October 6, 2020 |title=Marvel's Spider-Man 3 Filming Next Week in New York |url=https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-3-production-start-new-york-october/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201007011051/https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-3-production-start-new-york-october/ |archive-date=October 7, 2020 |access-date=October 6, 2020 |website=[[ComicBook.com]]}}</ref> [[Mauro Fiore]] je pomagal pri snemanju filmu, ki je nadomestil [[Seamus McGarvey|Seamusa McGarveyja]], ki je prej delal v isti vlogi pri filmu [[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci]]. McGarvey je moral po okužbi s [[Covid-19|COVID-19]] zapustiti produkcijo, zaradi zamud pri produkciji, povezanih s pandemijo, pa je prišlo tudi do sporov pri urniku snemanja filma [[Cyrano (film, 2021)|Cyrano]] (2021). Da bi zmanjšali omejitve na snemanju, ki jih je povzročila [[Pandemija covida-19|pandemija COVID-19]], so razvili novo tehniko, pri kateri so bili vsi igralci pred začetkom snemanja fotografirani, da bi omogočili digitalne izboljšave, kot so kostumi ali ličila.<ref name="NewbyTHRCastings">{{navedi splet |last=Newby |first=Richard |date=October 8, 2020 |title=The 'Spider-Verse' Questions Facing 'Spider-Man 3' |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/the-spider-verse-questions-facing-spider-man-3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201010120119/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/the-spider-verse-questions-facing-spider-man-3 |archive-date=October 10, 2020 |access-date=October 10, 2020 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Snemanje je potekalo na srednji šoli Frederick Douglass od 22. do 24. januarja 2021 in na srednji šoli Henry W. Grady v Atlanti od 19. do 21. marca 2021. Obe šoli zaradi pandemije COVID-19 od pomladi 2020 nista delovali; kljub temu so bili datumi snemanja načrtovani za vikende, da bi se izognili motenju morebitnega nadaljevanja pouka v živo.<ref name="ZendayaAtlantaFilming">{{navedi splet |last=Atad |first=Corey |date=October 27, 2020 |title=Tom Holland, Zendaya Arrive in Atlanta As 'Spider-Man 3' Production Set To Begin |url=https://etcanada.com/news/706347/tom-holland-announces-its-time-for-spider-man-3-as-production-is-set-to-begin/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029171356/https://etcanada.com/news/706347/tom-holland-announces-its-time-for-spider-man-3-as-production-is-set-to-begin/ |archive-date=October 29, 2020 |access-date=October 29, 2020 |website=[[ET Canada]]}}</ref> Javne šole v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] so med pandemijo na splošno prepovedale snemanje na svojih lokacijah, vendar so naredile izjemo le za tretji film o Spider-Manu, saj sta bili obe šoli že uporabljeni za prejšnje filme in je bil njun vizualni slog že določen. Vsaki šoli so za produkcijo plačali 4000 dolarjev; poleg tega sta se obe šoli pogajali o individualnih donacijah, da bi zadostili svojim specifičnim potrebam. Med drugimi lokacijami snemanja so bili tudi [[Los Angeles]] in [[Islandija]]. Snemanje se je končalo 26. marca 2021.<ref name="FilmingWrapGifts">{{navedi splet |last=Barnhardt |first=Adam |date=March 26, 2021 |title=Spider-Man: No Way Home's Rumored Wrap Gift Could Spoil Andrew Garfield's Return |url=https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-no-way-home-spoilers-andrew-garfield-suit-revealed/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210327021720/https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-no-way-home-spoilers-andrew-garfield-suit-revealed/ |archive-date=March 27, 2021 |access-date=March 26, 2021 |website=[[ComicBook.com]]}}</ref> == Glasba == Novembra 2020 je bilo potrjeno, da se bo skladatelj glasbe filmov Vrnitev domov in [[Spider-Man: Daleč od doma|Daleč od doma]], [[Michael Giacchino]] vrnil k pisanju glasbe za film Ni poti domov.<ref name="Fiore">{{navedi splet |date=February 11, 2021 |title=A Discussion with Gaffer Josh Davis |url=https://www.litegear.com/2021/02/11/a-discussion-with-gaffer-josh-davis/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505213241/https://www.litegear.com/2021/02/11/a-discussion-with-gaffer-josh-davis/ |archive-date=May 5, 2021 |access-date=August 26, 2021 |website=Litegear}}</ref> Album z glasbo za film je bil digitalno izdan 17. decembra 2021, skladba z naslovom »Arachnoverture« pa je bila kot singel izdana 9. decembra, druga z naslovom »Exit Through the Lobby« pa je izšla naslednji dan. Giacchino se skliceval na teme iz prejšnjih filmov o Spider-Manu [[Hans Zimmer|Hansa Zimmerja]], [[James Horner|Jamesa Hornerja]], [[Christopher Young|Christopherja Younga]] in [[Danny Elfman|Dannyja Elfmana]], pa tudi na svoje lastne glasbene teme iz filma [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]] (2016). Glede uporabe teh drugih tem Giacchino ni želel, da bi bila njihova uporaba namenjena oboževalcem, in je iskal načine, kako jih vključiti na »zelo ciljno usmerjen« način. Z Wattsom sta bila zelo usklajena glede tega, kdaj jih uporabiti in kdaj ne za doseganje največjega učinka.<ref name="PriorThemes">{{navedi splet |date=December 19, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' (Michael Giacchino) |url=https://www.filmtracks.com/titles/spiderman_no_home.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129121921/https://www.filmtracks.com/titles/spiderman_no_home.html |archive-date=January 29, 2023 |access-date=January 29, 2023 |website=[[Filmtracks.com]]}}</ref> == Izid in zaslužek == Film Spider-Man: Ni poti domov je bil premierno predvajan v gledališču Fox Village v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 13. decembra 2021.<ref name="WorldPremiereUPI">{{navedi splet |date=December 14, 2021 |title=Tom Holland, Zendaya attend 'Spider-Man: No Way Home' premiere in LA |url=https://www.upi.com/Entertainment_News/Photos/Tom-Holland-Zendaya-attend-Spider-Man-No-Way-Home-premiere-in-LA/12910/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220125220851/https://www.upi.com/Entertainment_News/Photos/Tom-Holland-Zendaya-attend-Spider-Man-No-Way-Home-premiere-in-LA/12910/ |archive-date=January 25, 2022 |access-date=January 25, 2022 |website=[[United Press International]]}}</ref> Film je bil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]] izdan 15. decembra, ​​v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa 17. decembra, kjer je bil predvajan v 4325 kinodvoranah, vključno z RealD 3D in IMAX ter drugimi premium velikimi kinodvoranami. Sprv je bil predviden za izid 16. julija 2021, vendar je bil prestavljen na 5. november, preden je bil zaradi pandemije COVID-19 prestavljen še na december 2021. Film del četrtega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].<ref name="DeadlineProjections">{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |last2=Tartaglione |first2=Nancy |date=December 14, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home' Global Box Office To Sling Minimum $290M In Opening Weekend |url=https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-global-box-office-to-sling-minimum-290m-in-opening-weekend-1234891192/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220054241/https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-global-box-office-to-sling-minimum-290m-in-opening-weekend-1234891192/ |archive-date=December 20, 2021 |access-date=December 27, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Film Spider-Man: Ni poti domov je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 814,9 milijona dolarjev, v drugih državah Amerike pa 1,107 milijarde dolarjev, kar je po vsem svetu skupaj 1,921 milijarde dolarjev.<ref name="PresaleTicketCrash">{{navedi splet |last=Serrels |first=Mark |date=November 28, 2021 |title=Spider-Man: No Way Home ticket rush crashes AMC and Fandango's websites |url=https://www.cnet.com/news/spider-man-no-way-home-just-crashed-amc-and-fandangos-websites/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129062207/https://www.cnet.com/news/spider-man-no-way-home-just-crashed-amc-and-fandangos-websites/ |archive-date=November 29, 2021 |access-date=November 29, 2021 |publisher=[[CNET]]}}</ref> Postal je film z najvišjo dobičkonosnostjo leta 2021, šesti film z najvišjo dobičkonosnostjo vseh časov, tretji film z najvišjo dobičkonosnostjo v Združenih državah Amerike in Kanadi, film o Spider-Manu z najvišjo dobičkonosnostjo in film z najvišjo dobičkonosnostjo, ki ga je izdal Sony. Ni poti domov je tudi prvi film po filmu [[Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja]] (2019), ki je zaslužil več kot milijardo dolarjev, in je postal tretji najhitrejši film, ki je dosegel ta mejnik, in prvi med pandemijo COVID-19.<ref name="PresaleDeadline">{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=November 30, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home' Seeing Biggest Fandango Presales Since 'Avengers: Endgame' |url=https://deadline.com/2021/11/spider-man-no-way-home-ticket-presales-record-avengers-endgame-fandango-1234882026/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201031636/https://deadline.com/2021/11/spider-man-no-way-home-ticket-presales-record-avengers-endgame-fandango-1234882026/ |archive-date=December 1, 2021 |access-date=November 30, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> Presegel je film [[Jumanji: Dobrodošli v džungli]] (2017) in postal film z najvišjo dobičkonosnostjo produkcije Sony Pictures v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Na podlagi končnega predvidenega svetovnega bruto zaslužka v višini 1,75 milijarde dolarjev (številka, ki je bila presežena) je [[Deadline Hollywood]] ocenil, da je končni čisti dobiček filma znašal 610 milijonov dolarjev, pri čemer so bili upoštevani produkcijski proračuni, trženje in druge stroške v primerjavi z bruto zaslužkom v blagajnah in prihodki od domačih medijev. Svetovni prihodki Cineworlda, drugega največjega kinooperaterja na svetu, so se vrnili na 88 % ravni iz leta 2019.<ref name="NWHBoxOfficeDec15">{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=December 15, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' Weaving $500M+ WW Debut – International Box Office |url=https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-opening-weekend-international-box-office-1234891616/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220232442/https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-opening-weekend-international-box-office-1234891616/ |archive-date=December 20, 2021 |access-date=December 21, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> == Odzivi in ocene == [[Amelia Emberwing]] iz [[IGN]] je filmu dala 8 od 10 ocen, pri čemer je izjavila, da se zdi, da je njegov vpliv na vesolje kot celoto, pa tudi celotna čustvena vzdušja, zaslužen, hkrati pa je pohvalila igralske nastope Dafoeja, Moline in Foxxa. [[Pete Hammond]] iz [[Deadline Hollywood]] je filmu dal pozitivno oceno in pri tem pohvalil Wattsovo režijo ter zapisal: "Holland, Zendaya in Batalon so neprecenljiv trio, različni zlobneži in 'drugi', ki se pojavljajo in izginjajo, pa ta film naredijo resnično zabaven na najvišji ravni. Oboževalci bodo v osupli."<ref name="LeeTheGuardianReview">{{navedi splet |last=Lee |first=Benjamin |date=December 14, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' review – scattered fun in ambitious sequel |url=https://www.theguardian.com/film/2021/dec/14/spider-man-no-way-home-review-scattered-fun-in-ambitious-sequel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214082250/https://www.theguardian.com/film/2021/dec/14/spider-man-no-way-home-review-scattered-fun-in-ambitious-sequel |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |website=[[The Guardian]]}}</ref>[[Peter Debruge]] iz [[Variety (revija)|Variety]] je pohvalil Garfieldov in Maguirejev nastop ter izjavil, da film ponuja dovolj razločitve za zadnji dve desetletji dogodivščin Spider-Mana, da bo občinstvo, ki je med gledanjem spremljalo dogajanje, nagrajeno, ker je dalo tej priložnosti.<ref name="DeForeTHRReview">{{navedi splet |last=DeFore |first=John |date=December 13, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'': Film Review |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/spider-man-no-way-home-film-review-1235062148/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214084334/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/spider-man-no-way-home-film-review-1235062148/ |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> [[Don Kaye]] je v članku za [[Den of Geek]] filmu dal 4 od 5 zvezdic zaradi akcijskih prizorov, igralskih nastopov in kemije v igralski zasedbi, pri čemer je izjavil, da film Ni poti domov usmerja celoten spekter filmov o Spider-Manu, hkrati pa lik končno postavlja na svojo pot. [[Jennifer Bisset]] iz [[CNET]]-a je pohvalila akcijske prizore, igralske nastope in zgodbo ter zapisala: "Vpliv bratov Russo je skoraj čutiti, saj Hollandov tretji film o Spider-Manu uvaja na novo, tehtnejše ozemlje. Če naj lik postane naslednji Tony Stark, je to način, da vtisnete še nekaj brazgotin v fasado bolj zanimivega junaka. Če ste prišli zaradi največjega filma leta, boste zagotovo odšli zadovoljni."<ref name="HammondDeadlineReview">{{navedi splet |last=Hammond |first=Pete |date=December 13, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' Review: The Most Exciting, Surprising And Emotional Spidey Of Them All |url=https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-review-1234890632/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214084636/https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-review-1234890632/ |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref> [[Kevin Maher]] iz časopisa [[The Times]] je filmu dal 4 od 5 zvezdic, rekoč, da je bil zadovoljiv za ogled, kot nevaren za razpravo, in ga opisal kot »dinamitni izbruh pametnjakoviškega postmodernizma, ki nikoli ne opusti svojega čustvenega jedra«.<ref name="CNNReview">{{navedi splet |last=Lowry |first=Brian |date=December 14, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home' finds the sweet spot in Marvel's multiverse |url=https://www.cnn.com/2021/12/14/entertainment/spiderman-no-way-home-review/index.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214160410/https://www.cnn.com/2021/12/14/entertainment/spiderman-no-way-home-review/index.html |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |publisher=[[CNN]]}}</ref> [[Benjamin Lee]] iz časopisa [[The Guardian]] je filmu dal 3 od 5 zvezdic in pohvalil Wattsa, ker je povrnil številne zlobneže iz prejšnjih vesolj Spider-Mana in ponudil propulzivno, elegantno koreografirano pustolovščino, ki bo ta božič pomirila široko bazo oboževalcev, vendar je menil, da scenariju manjka pričakovanega živca, tistega občutka zabavne igre, ki se trudi prebiti skozi bolj robotsko zgodbo. [[Kate Erbland]] iz [[IndieWire]] je filmu dala pozitivno oceno, saj je menila, da je bilo Wattsovo delo »zadovoljivo, čustveno in občasno nestalno«. Ugotovila je, da se je scenarij »predolgo ukvarjal s spletkami ljudi in načrti, ki jih že poznamo, pri čemer je vpletal nekaj nerodnih zavajanj in preprosto odlašal neizogibno«. [[John DeFore]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je menil, da je vključitev "multiverzalnega kaosa" odpravila "Iron Man-ifikacijo lika", zaradi katere so bili filmi s poudarkom na Hollandu "najmanj zabavni".<ref name="ChicagoSun-TimesReview">{{navedi novice |last=Roeper |first=Richard |date=December 14, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home': Marvel hero takes an existential turn in innovative new adventure |url=https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2021/12/14/22833680/spider-man-no-way-home-review-spiderman-movie-marvel-tom-holland-zendaya-doc-ock-green-goblin |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214160405/https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2021/12/14/22833680/spider-man-no-way-home-review-spiderman-movie-marvel-tom-holland-zendaya-doc-ock-green-goblin |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |newspaper=[[Chicago Sun-Times]]}}</ref> [[Brian Lowry]] iz [[CNN]]-a je pohvalil humor in zapisal: "Vendar je že očitno, da je bil ta film zasnovan za uživanje in uživanje. In v tem, kar je postalo vse bolj izmuzljiv pojav, bodo to vključevali vzklike in krike hvaležnih oboževalcev v kinodvoranah, kjer bo Spider-Man najprej razkril svoje skrivnosti in nato, najverjetneje, pokazal svoje noge."<ref name="VultureReview">{{navedi splet |last=Ebiri |first=Bilge |date=December 17, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' Is Aggressively Mediocre |url=https://www.vulture.com/article/movie-review-marvels-spider-man-no-way-home.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220023857/https://www.vulture.com/article/movie-review-marvels-spider-man-no-way-home.html |archive-date=December 20, 2021 |access-date=December 22, 2021 |website=[[Vulture (website)|Vulture]]}}</ref> [[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal oceno 3 od 4 in pohvalil Hollandovo in Zendayino igro ter zapisal:"Nič novega ali posebej nepozabnega ni v uporabni računalniški grafiki in praktičnih učinkih, vendar smo v veliki meri prepričani v izid, ker Holland ostaja najboljši Spider-Man, medtem ko Zendaya vsakemu trenutku, ko je na zaslonu, doda srce, pamet in toplino. Še naprej navijamo za ta dva, da bosta uspela, tudi če multiverzum ni vedno na njuni strani." Nasprotno pa je [[Bilge Ebiri]] iz revije [[Vulture (revija)|Vulture]] filmu dal negativno oceno ter ga označil za »agresivno povprečnega« in kritiziral akcijo, komedijo in scenarij, a je pohvali Dafoeja – opisal ga je kot »spet nekaj skromne zabave z razdvojenostjo svojega lika« – in Garfielda, ki ga je imenoval »pristno veselega« in njegovo najboljšo vlogo v filmu. [[Hannah Strong]] iz [[Little White Lies]] je filmu dala negativno oceno in kritizirala film zaradi slabega razvoja likov, zlasti glede lika Petra Parkerja, ki ga je upodobil Holland, ter izjavila: "Zelo žalostno je videti, kako se isti lik vedno znova ne nauči ničesar ali ne pokaže niti kančka osebne rasti." Ista recenzija je bila na splošno kritična tudi do filma, ki daje prednost oboževalcem pred dobrim pripovedovanjem zgodbe.<ref name="LWLReview">{{Cite magazine |last=Strong |first=Hannah |title=Spider-Man: No Way Home |url=https://lwlies.com/reviews/spider-man-no-way-home/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927074043/https://lwlies.com/reviews/spider-man-no-way-home/ |archive-date=September 27, 2022 |access-date=December 15, 2021 |magazine=[[Little White Lies (magazine)|Little White Lies]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Spider-Man: Daleč od doma]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2021]] [[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]] [[Kategorija:Filmi o Spider-Manu]] [[Kategorija:Filmi o odraščanju]] [[Kategorija:Crossover filmi]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi o čarovništvu]] [[Kategorija:Filmi o spremenjenih spominih]] [[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] 6aduzey0dg8p0no83e19lp5xeb0c0k8 0 575693 6732285 6647686 2026-08-07T15:07:10Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Red |name = Red svetega Save<br /><small>{{lang|sr|Орден Светог Саве}}</small> |image = <!-- WD --> |image_size = 200px |caption = Veliki križ reda Svetega Save |presenter = |type = Državni red (1883–1945)<br />Dinastični red (od 1945)<br /> Cerkveni red (od 1945) |eligibility = Srbi, Jugoslovani in tuji državljani |awarded_for = |status = aktiven |description = |class = |established = 23. januar 1883 |firstawarded = |lastawarded = |total_awarded = |total_awarded_posthumously = |total_recipients = |individual = |higher = [[Red belega orla]] (od 1883) <br /> [[Red sv. kneza Lazarja]] (1883–1898)<br /> [[Red Miloša Velikega]] (1898–1903)<br /> [[Red Karadžordževe zvezde]] (po 1903) |same = [[Red Takovskega križa]] (pred 1903)<br /> [[Red jugoslovanske krone]] (Kraljevina Jugoslavija, 1930–1945) |lower = |related = |image2 = [[File:Order of Saint Sava - Ribbon bar.svg|106px]] |caption2= Nadomestni trak reda }} '''Red svetega Save''' ({{jezik-sr|Орден Светог Саве|Orden svetog Save}}<ref>{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/260398/orden-svetog-save?pUnitId=17 |title=Orden Svetog Save |accessdate=15. februar 2025 |date= |format= |work= }}</ref>) je srbski kraljevi red, ustanovljen leta 1883 v čast [[Sveti Sava|svetega Save]], prvega nadškofa [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]]. Odlikovanja tega reda<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nakita.si/nakit/odlikovanje-svetega-save/ |title=Odlikovanje svetega Save |accessdate=15. februar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> se sedaj podeljujejo za izjemne prispevke na področju kulture, izobraževanja, umetnosti, znanosti in verskih dejavnosti. == Zgodovina == [[Kneževina Srbija]] je bila 22. februarja/5. marca 1882 razglašena za kraljevino. 23. januarja 1883 je kralj [[Milan Obrenović]] podpisal ''Odlok o sprejetju zakona o odlikovanjih'', s katerim sta bili ustanovljeni dve srbski odlikovanji: [[Red belega orla]] in Red Svetega Save. Za državni grb Kraljevine Srbije je bil sprejet dvoglavi beli orel z razprostrtimi krili, ki izvira iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in je univerzalni simbol krščanstva. Ta simbol so uporabljali v vladarskih hišah srednjeveške Srbije, cesarji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], carji [[Ruski imperij|Rusije]] in cesarji [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]]. Glavna razlika med njimi je bila barva ali kovina, iz katere je bil izdelan. Bizantinski orel je bil [[zlato|zlat]], srbski [[srebro|srebrn]], v drugih cesarstvih pa [[črna|črn]]. V času dinastije [[Obrenovići|Obrenović]] so bile na hrbtni strani reda začetnice kralja Milana. Po atentatu na kralja Milana Obrenovića in majski vstaji (1903) je Srbija postala parlamentarna kraljevina, na čelu z dinastijo [[Karadžordževiči|Karadžordževič]]. Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] je nadaljeval podeljevati red na podlagi odloka in v skladu s svojimi pristojnostmi. Red se je podeljeval do leta 1985 potlej pa ga podeljevala [[Srbska pravoslavna cerkev]] kot cerkveno odlikovanje.<br> Odlikovanja tega reda so bila državna odlikovanja v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]] (1883–1918) in [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1945), od leta 1945 pa so najvišja odlikovanja, ki jih podeljuje [[ Srbska pravoslavna cerkev]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/ste-videli-kaj-je-orban-dobil-od-srbske-pravoslavne-cerkve/ |title=Ste videli, kaj je Orban dobil od Srbske pravoslavne cerkve? |accessdate=15. februar 2025 |date=5. september 2022 |format= |work= }}</ref> Odlikovanja tega reda podeljuje tudi sedanji vodja rodbine [[Karadžordževiči|Karadžordževič]], Aleksander II. Karađorđević.<br> == Stopnje odlikovanja == Odlikovanje ima pet stopenj: * [[Slika:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|106px]] 1. stopnja – Veliki krst (Veliki križ) * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VOficir BAR.svg|106px]] 2. stopnja – Veliki oficir (Veliki častnik) veliki častniški križ * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Komandir BAR.svg|106px]] 3. stopnja – Komandir (Poveljnik) poveljniški križ * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Oficir BAR.svg|106px]] 4. stopnja – Oficir (Častnik) častniški križ * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Kavalir BAR.svg|106px]] 5. stopnja – Kavalir (Vitez) viteški križ [[Lenta]] reda se nosi z desnega ramena na levi bok. [[Slika:HribarIvan(Kobilca).jpg|200px|thumb|desno|Portret ljubljanskega župana Ivana Hribarja z [[lenta|lento]] in odlikovanjem reda svetega Save]] == Znani slovenski prejemniki reda == * [[Ivan Hribar]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Franjo Vučer]] * [[Viktor Murnik]] * [[Rudolf Maister]] * Medved Davorin == Sklici == {{sklici}} {{faleristika-stub}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Redi]] [[Kategorija:Kraljevina Jugoslavija]] [[Kategorija:Srbija]] [[Kategorija:Sveti Sava]] m7v3h5nbgcessxngs2chv8yq5ojvvh3 0 576598 6732462 6724841 2026-08-07T20:40:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Nejc Škof | image = Nejc Škof.jpeg | image_size = | alt = | caption = | birth_date =8. Julij 1991 | birth_place =Ljubljana | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | citizenship = | education = [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] | occupation = | years_active = 2012–danes | known_for = | party = [[Zeleni Slovenije]] | title = | term = | website = }} '''Nejc Škof''', [[Slovenci|slovenski]] [[aktivizem|aktivist]], [[politik]] in [[podjetnik]], * [[8. julij]], [[1991]] Bil je eden izmed organizatorjev [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protestov v letih 2012–2014]]. Trenutno je generalni sekretar stranke [[Zeleni Slovenije]]. == Življenje in izobraževanje == Prihaja iz [[Vrhnika|Vrhnike]]. Študiral je socialni menedžment na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]].<ref name="linkedin">{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/nejc-%C5%A1kof-494320220|title=Nejc Škof - LinkedIn profil}}</ref> <ref name="fuds">{{navedi splet |url=https://www.fuds.si/sl/studenti/studentski-svet/ |title=Študentski svet FUDŠ |publisher=Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici |access-date=2025-03-10}}</ref> == Aktivizem in politično delovanje == === Vloga v Vseslovenski ljudski vstaji (2012–2013) === V letih 2012–2013 je bil eden izmed organizatorjev [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|slovenskih protestov v letih 2012–2014]]. Deloval je kot član Odbora Vseslovenske ljudske vstaje (Odbor VLV) ter koordiniral proteste. Zahteve gibanja so bile boj proti korupciji, odgovornost politikov in predčasne volitve.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sta.si/1871122/aktivisti-vseslovenske-ljudske-vstaje-danes-na-obali |title=Aktivisti Vseslovenske ljudske vstaje danes na Obali |date=2013-03-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/politika/za-amnestijo-vstajnikov-se-deset-dni.html |title=Za amnestijo vstajnikov še deset dni |date=2013-04-17 |access-date=2025-03-09 |archive-date=2024-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104072014/https://www.delo.si/novice/politika/za-amnestijo-vstajnikov-se-deset-dni.html |url-status=dead }}</ref> === Politična pot === Po protestih je sodeloval pri ustanovitvi stranke [[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost]].<ref name="mladina">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/151934/novi-levi-blok--ustanovitev-stranke-solidarnost/ |title=Novi levi blok – ustanovitev stranke Solidarnost |date=2013-12-14 |publisher=Mladina |access-date=2025-03-10}}</ref> Bil je član sveta stranke in v obdobju 2014–2018 član delovnih teles občinskega sveta občine Vrhnika.<ref name="vrhnika">{{navedi splet |url=https://arhiv.vrhnika.si/datoteke/1748021sejaint.pdf |title=21. redna seja Občinskega sveta Občine Vrhnika |date=2017-10-19 |publisher=Občina Vrhnika |access-date=2025-03-10}}</ref> Kasneje se je pridružil [[Zeleni Slovenije|Zelenim Slovenije]], kjer je postal generalni sekretar stranke.<ref name="zeleni">{{Navedi splet|url=https://www.zeleni.si/o-nas/vodstvo-stranke/|title=Vodstvo stranke - Zeleni Slovenije|date=2025-03-10}}</ref> Leta 2022 je kandidiral na parlamentarnih volitvah kot del koalicije [[Povežimo Slovenijo]]. Leta 2024 je sodeloval pri organizaciji liste Zelenih na evropskih volitvah.<ref name="rtv">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste|date=2024-05-06}}</ref> === Legalizacija konoplje === Je aktiven zagovornik legalizacije in regulacije konoplje v Sloveniji. Kot generalni sekretar stranke [[Zeleni Slovenije]] je sodeloval v več javnih razpravah in soočenjih na to temo. Škof se zavzema za vzpostavitev reguliranega trga konoplje, s ciljem zmanjšanja črnega trga, izboljšanja varnosti uporabnikov ter ustvarjanja dodatnih davčnih prihodkov za državo.<ref name="rtvslo">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2024/podporniki-prohibicija-ne-deluje-nasprotniki-legalizacija-ne-bo-prinesla-rezultatov/710162 |title=Podporniki: Prohibicija ne deluje. Nasprotniki: Legalizacija ne bo prinesla rezultatov. |date=2024-05-30 |publisher=RTV Slovenija |access-date=2025-03-10}}</ref> V okviru referendumske kampanje leta 2024 o vprašanju legalizacije konoplje je sodeloval na več političnih soočenjih, kjer je predstavljal stališče stranke Zeleni Slovenije.<ref name="preberi">{{navedi splet |url=https://www.preberi.si/content/view/130447703-Napoved-oddaje-Vzhodna-Nocoj-o-konoplji-legalizaciji-in-posvetovalnem-referendumu.html |title=Napoved oddaje Vzhodna: Nocoj o konoplji, legalizaciji in posvetovalnem referendumu |date=2024-06-05 |publisher=Preberi.si |access-date=2025-03-10}}</ref> Njegova prizadevanja temeljijo na primerih držav, ki so uvedle regulacijo konoplje, pri čemer poudarja javnozdravstvene in ekonomske učinke takšnih politik.<ref name="zlopamtilo">{{navedi splet |url=https://zlopamtilo.si/tema/Legalizacija%20konoplje |title=Legalizacija konoplje - Zlopamtilo |date=2024-05-30 |publisher=Zlopamtilo |access-date=2025-03-10 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Podjetniška dejavnost == Poleg političnega delovanja se ukvarja tudi s podjetništvom. Leta 2021 je ustanovil podjetje ''Nejc Škof s.p.'', ki deluje na področju poslovnega svetovanja.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/NEJC-SKOF-s-p_PARECAG-PAREZZAGO/ |title=POSLOVNO SVETOVANJE, NEJC ŠKOF s.p. |date=2025-03-10 |publisher=Bizi.si |access-date=2025-03-10}}</ref> == Civilnodružbeno delovanje == Je predsednik Mladinskega športno-kulturnega društva Verd (MŠKD Verd).<ref name="verd">{{Navedi splet|url=https://ks-verd.si/ks-verd/drustva/mskd-verd/|title=KS Verd|date=2025-03-10}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Škof, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] 5kp64mufl7kw6wywbhlwo8aw866km6s 0 581870 6732596 6726621 2026-08-08T06:23:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp, np, zp, infopolje 6732596 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|image=Hermagor Egg katholischer Friedhof Grabplatte für Josip Grafenauer 08062017 9220.jpg|caption=Nagrobni kamen Josipa Grafenauerja na Brdu pri Šmohorju}} '''Josip Grafenauer''' (Jožef, Josef), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[17. junij]] [[1824]], [[Šmohor - Preseško jezero|Brdo]] † [[13. november]] [[1889]], [[Šmohor - Preseško jezero|Brdo]] == Življenje == Josip Grafenauer je bil sprva pastir in cerkovniški pomočnik ter se je izučil mizarskega poklica in začel delati kot pomočnik samouka {{ill|Jakob Ladstätter|lt=Jakoba Ladstätterja|de|display=yes}}. Povzpel se je do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža.<ref>Grafenauer, Ivan: Grafenauer, Franc (1860–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/#slovenski-biografski-leksikon (7. april 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926, [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/]</ref> Na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je zgradil okoli 63 orgel.<ref>Oesterreichisches Musiklexikon (OeML){{OeML|Grafenauer_Familie|Grafenauer, Familie|MR}}</ref><ref>https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Grafenauer,_Josef</ref> Njegov sin [[Franc Grafenauer]] (rojen 2. decembra 1860, Moste pri Brdu ([[Šmohor - Preseško jezero]])), umrl 13. decembra 1935 prav tu) je bil znameniti koroško-slovenski politični aktivist, politik, občinski svetnik na Brdu pri Šmohorju, deželni poslanec in poslanec avstrijskega Reichstaga (državnega parlamenta). Ko ga je oče Josip dal v domačo ljudsko šolo na Brdu je učitelju Janezu Šumiju naročil, naj ga uči posebno tudi slovenščine.<ref>Grafenauer, Ivan: Grafenauer, Franc (1860–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/#slovenski-biografski-leksikon (7. april 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926, [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/]</ref> == Orgelski opusi == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Kraj !! Stavba !!class=unsortable| Fotografija !! Št . manualov/pedal !! Pt. registrov !! class="unsortable" | Opombe |- | 1847 | [[Šmohor - Preseško jezero]] | [[Župnijska cerkev Borlje]] | | I/P | 5 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor-Pressegger_See/F%C3%B6rolach,_St._Jakob</ref> |- | 1849 | [[Cirkno]] (Kirchbach (Koroška)) | [[Župnijska cerkev Cirkno|župnijska cerkev sv. Martina]] | [[slika:Pfarrkirche Kirchbach (Gailtal) - Blick zu Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Kirchbach_(Gailtal),_St._Martin</ref> |- | 1852 | [[Kriva Vrba]] | [[Podružnična cerkev Čajnče]] | [[slika:Orgel Johanneskirche Pfarre Tultschnig - Pfeifen.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Krumpendorf_am_W%C3%B6rthersee/Tultschnig,_St._Johannes</ref> |- | 1855 | Reisach, občina Kirchbach | [[Župnijska cerkev Reisach]] | | I/P | 11 | |- | 1856 | [[Višprijska dolina]] (Gitschtal) | [[Župnijska cerkev Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[slika:St Lorenzen Gitschtal Kirche2.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | |- | 1860 | [[Šmohor - Preseško jezero]] | [[Župnijska cerkev Šmohor]] | [[slika:Pfarrkirche Hermagor - Innenansicht - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | II/P | 14 | |- | 1860 | [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Lipa]] | [[Župnijska cerkev Lipa pri Vrbi]] | [[slika:AT-62418 Kath. Pfarrkirche hl. Martin und Friedhof - Lind bei Velden 73.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | |- | 1861 | [[Štefan na Zilji]] | [[Župnijska cerkev Šentpavel na Zilji]] | [[slika:Kirche St Paul im Gailtal6.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=St._Stefan_im_Gailtal/St._Paul_im_Gailtal,_St._Paul</ref> |- | 1868 | [[Šmohor - Preseško jezero|Brdo]] | [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)|Župnijska cerkev sv. Mihaela]] | [[slika:Hermagor-Egg-Pfarrkirche-Orgelempore2.JPG|zentriert|160x160px]] | II/P | 14 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor-Presseggersee/Egg,_St._Michael</ref> |- | 1868 |Beljak | [[Cerkev Svetega križa Beljak]] | [[slika:Villach, Heilig-Kreuz-Kirche, die Orgel.jpg|zentriert|160x160px]] | II/P | 17 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Villach,_Heiligenkreuzkirche</ref> |- | 1869 | [[Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[Župnijska cerkev Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[slika:St Lorenzen Gitschtal Kirche2.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Gitschtal/St._Lorenzen_im_Gitschtal,_St._Laurentius</ref> |- | 1870 | [[Bajdek]] (Waidegg) | [[Župnijska cerkev Bajdek]] | [[slika:Pfarrkirche Waidegg - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Kirchbach/Waidegg,_St._Thomas</ref> |- | 1870 | [[Šmohor - Preseško jezero|Melviče]] | [[Župnijska cerkev Melviče]] | | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor/Mellweg,_St._Gertraud</ref> |- | 1872 | [[Plajberk-Rute]] (Bleiberg-Kreuth) | [[Župnijska cerkev v. Henrik (Plajberk-Rute)]] | [[slika:Pfarrkirche Hl Heinrich (Bleiberg-Kreuth) - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Bad_Bleiberg/Bleiberg-Kreuth,_St._Heinrich</ref> |- | 1876 | [[Čajna|Čače]] | [[Župnijska cerkev Čače]] | [[slika:Nötsch Hl.Kanzian Empore.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | orgelska omara iz [[Podklošter|Podkloštra]] do leta 1960, v katero so bile kasneje nameščene Grafenauerjeve orgle<ref>https://organindex.de/index.php?title=N%C3%B6tsch_im_Gailtal/Saak,_St._Kanzianus</ref> |} == Sklici == <references /> == Glej tudi == * Znani nosilci priimka [[Grafenauer]] * [[seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Koroška (Avstrija)]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [https://www.koroska.at/map] == Zunanje povezave == * Organ index: [https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Grafenauer,_Josef ''Josef Grafenauer''] {{Južna Koroška}} {{Ziljska dolina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 2nu4uin5qr5cmsrphsahck6tq3hqyjg 0 584455 6732490 6648677 2026-08-07T21:26:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732490 wikitext text/x-wiki [[Slika:National Historical Museum of Bulgaria PD 2012 024.JPG|thumb|right|300px|Napis v Narodnem zgodovinskem muzeju Bolgarije, ki navaja Nikolo in Ripsimijo Armensko kot stara starša Aronovega sina [[Ivan Vladislav|Ivana Vladislava]]]] '''Komit (grof) Nikola''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Никола, romanizirano Nikola) je bil lokalni vladar v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgariji]] in prednik dinastije [[Komitopuli]] (dobesedno "grofovi sinovi"). Po besedah armenskega kronista [[Stepanos Asoghik|Stepanosa Asoghika]] je njegova družina izvirala iz armenske regije Darjan.{{sfn|PmbZ|loc=Nikolaos (#26038)}}{{sfn|ODB|loc="Kometopouloi" (A. Kazhdan), str. 1140–1141}} V nasprotju z njim Michael Palairet potrjuje, da je imel komit Nikola priimek Šišman, ki ni armenskega izvora in je stoletja kasneje postal priimek bolgarske carske dinastije.<ref>Michael R. Palairet (2016) Macedonia. A Voyage through History (Vol. 1, From Ancient Times to the Ottoman Invasions). Cambridge Scholars Publishing, str. 222, {{ISBN|9781443888431}}.</ref> Nikola je bil poročen z Ripsimijo ali Hripsimijo, ki velja za hčerko armenskega kralja [[Ašot II. Armenski|Ašota II.]],<ref>{{cite journal |last=Adontz |first=Nicholas |title=Samuel l'Armenien, roi des Bulgares |journal=Mar BCLSMP |issue=39 |year=1938 |page=37 |language=French }}</ref><ref>David Marshall Lang, The Bulgarians: from pagan times to the Ottoman conquest, Westview Press, 1976, str. 67.</ref><ref>Tom Winnifrith, Badlands, Borderlands: A History of Northern Epirus/Southern Albania, Duckworth, 2002, str. 83.</ref> vendar zanj in njegovo ženo Marijo Kačensko ni znano, da bi imela otroke. Nikola in Ripsima sta imela štiri otroke: [[David Bolgarski|Davida]], [[Mojzes Bolgarski|Mojzesa]], [[Aron Bolgarski|Arona]] in [[Samuel Bolgarski|Samuela]], ki so skupaj znani kot [[Komitopuli]] (iz grškega Kometopouloi, "komesovi sinovi", armensko կոմսաձագ, Komsadzag).{{sfn|PmbZ|loc=Nikolaos (#26038}}{{sfn|ODB|loc="Kometopouloi" (A. Kazhdan), str. 1140–1141}} V 970. letih, natančen datum ni jasen in je sporen, so bratje sprožili uspešen upor proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], ki je pred kratkim podjarmilo Bolgarijo. Po prezgodnji smrti svojih bratov je nesporni voditelj Bolgarije ostal Samuel in vladal kot car od leta 996 do svoje smrti leta 1014.{{sfn|ODB|loc="Kometopouloi" (A. Kazhdan), str. 1140–1141; "Samuel of Bulgaria" (A. Kazhdan & C. M. Brand), str. 1838}} O Nikoli, razen tega, ni znanega nič drugega.{{sfn|PmbZ|loc=Nikolaos (#26038)}} Nikola je morda vladal Serdiki (zdaj [[Sofija]], [[Bolgarija]]),<ref>{{cite book |last=Prokić |first=Božidar |title=Die Zusätze in der Handschrift des Johannes Scylitzes. Codex Vindobonensis hist. graec. LXXIV. |location=München |year=1906 |page=28 |language=German|oclc=11193528 }}</ref> po drugih virih pa je bil lokalni grof na ozemlju sedanje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]].<ref>Southeastern Europe in the early Middle Ages. Florin Curta. str. 241</ref> Družinska apanaža se je po legendi in številnih arheoloških podatkih nahajala nad vasjo Palatovo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.focus-news.net/opinion/0000/00/00/9663/ |title=Interview with Georgi Georgiev, historian from Dupnitsa |access-date=2025-05-27 |archive-date=2020-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803151838/http://www.focus-news.net/opinion/0000/00/00/9663/ |url-status=dead }}</ref> Leta 992/993 je Samuel v Germanu blizu [[Prespansko jezero|Prespanskega jezera]] postavil [[Samuelov napis]] v spomin na svoja starša in brata Davida.{{sfn|PmbZ|loc=Nikolaos (#26038)}} ==Družinsko drevo== {{Tree chart/start}} {{Tree chart | | | | | | | | | As2 |-|v|-| MaA |As2=[[Ašot II. Armenski|Ašot II.<br>Armenski]] |MaA=Marija Arcaška}} {{Tree chart | | | | | | | | | | | | |:| | }} {{Tree chart | | | | | | CmN |-|v|-| RoA |CmN=komit<br>'''Nikola''' |RoA=Ripsimija <br> Armenska}} {{Tree chart | |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.| }} {{Tree chart | Dav | | Mos | | Aar | | Sam |Dav=[[David Bolgarski|David]] |Mos=[[Mojzes Bolgarski|Mojzes]] |Aar=[[Aron Bolgarski|Aron]] |Sam=[[Samuel Bolgarski|Samuel<br>Bolgarski]]}} {{Tree chart | | | | | | | | | |!| | | |!| }} {{Tree chart | | | | | | | | | IVB | | GRB |IVB=[[Ivan Vladislav]] |GRB=[[Gavril Radomir]]}} {{Tree chart/end}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin|2}} * {{cite book |editor-last=Kazhdan |editor-first=Alexander |editor-link=|year=1991 |title=The Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/oxforddictionary0003unse_u3y1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |ref={{harvid|ODB}}}} * {{cite book |editor1-last=Lilie |editor1-first=Ralph-Johannes |editor2-last=Ludwig |editor2-first=Claudia |editor3-last=Zielke |editor3-first=Beate |editor4-last=Pratsch |editor4-first=Thomas |title=Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit Online. Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften. Nach Vorarbeiten F. Winkelmanns erstellt |language=German |publisher=De Gruyter |year=2013 |url=http://www.degruyter.com/view/db/pmbz |ref={{harvid|PmbZ}}}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Komitopuli]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Prvo bolgarsko cesarstvo]] i4r5wbhnrf893cnb9voxuqg29dskl1k 0 589221 6732256 6537202 2026-08-07T14:21:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732256 wikitext text/x-wiki '''Mitja Tull''', [[glasbenik]], [[Harmonika|harmonikar]], * [[3. november]] [[1998]], [[Palmanova]]. == Življenje in delo == Mitja Tull se je rodil slovenskima staršema, oče Igor je tržačan, mati Flavia (rojena Iuretig) pa benečanka, z družino je živel v Sarženti v [[Beneška Slovenija|Benečiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Brez naslova|url=https://www.primorski.eu/se/210628-brez-naslova-FCPR220498|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-29|language=sl}}</ref> Po obveznem šolanju je maturiral na slovenskem liceju v [[Gorica|Gorici]] leta 2017. Harmoniko igra že od mladih nog, saj mu je najprej pomagal oče<ref>{{Navedi splet|title=Pri Tullovih je glasba doma|url=https://www.primorske.si/2021/03/12/Pri-Tullovih-je-glasba-doma|website=Primorske Novice|accessdate=2025-08-29}}</ref> in nato ga je učil prof. Claudio Furlan v podružnici [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice]] v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki ga je spodbujal pri igranju klasične glasbe, saj bi bil tako pripravljen na katerokoli drugo glasbeno zvrst. Iz [[Harmonika|harmonike]] je diplomiral na konservatoriju v [[Trst|Trstu]] pod mentorstvom slovenskega profesorja [[Corrado Rojac|Corrada Rojaca]]. Kasneje je želel spoznati tudi igranje na [[Frajtonarca|frajtonarco]] oziroma diatonično harmoniko in se je izpopolnjeval pri profesorju [[Zoran Lupinc|Zoranu Lupincu]]. Nato je eno leto učil na [[Glasbena šola|Glasbeni šoli v Postojni]],<ref>{{Navedi splet|title=Javni nastop s podelitvijo nagrad v Glasbeni šoli Postojna – TV Kolut|url=https://www.tvkolut.si/javni-nastop-s-podelitvijo-nagrad-v-glasbeni-soli-postojna/|date=2023-06-05|accessdate=2025-08-29|language=sl-SI|archive-date=2025-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250326165733/https://www.tvkolut.si/javni-nastop-s-podelitvijo-nagrad-v-glasbeni-soli-postojna/|url-status=dead}}</ref> a mu poučevanje ni najbolj ustrezalo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Z glasbo spodbuja starejše v domovih » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/z-glasbo-spodbuja-starejse-v-domovih/|website=Noviglas|date=2025-08-29|accessdate=2025-08-29|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Mitja Tull igra harmoniko za najrazličnejše priložnosti,<ref>{{Citat|title=Dan slovenske kulture v Benečiji posvečen slovenkim žariščem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2022/02/tdd-Dan-sovenske-kulture-v-Benciji-slovenska-zarisca-48e6968a-c3f0-4e4b-9ed2-c954d482834f.html|date=2022-02-05|accessdate=2025-08-29|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref> na raznih prireditvah<ref>{{Navedi splet|title=Slavnostno odprtje novega sedeža SSO in Kmečke zveze na Trbižu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/slavnostno-odprtje-novega-sedeza-sso-kmecke-zveze-na-trbizu/|website=Noviglas|date=2023-10-21|accessdate=2025-08-29|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kultura nas združuje že devet let|url=https://www.ks-skofije.si/novice/kultura-nas-zdruzuje-ze-devet-let|website=Krajevna skupnost Škofije|accessdate=2025-08-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tiste prostore potrebujemo_Alla comunità quegli spazi servono - dom|url=https://www.dom.it/tiste-prostore-potrebujemo_alla-comunita-quegli-spazi-servono/|date=2022-02-14|accessdate=2025-08-29|language=it-IT}}</ref> in tudi koncertih.<ref>{{Navedi splet|title=Fotografska razstava v Beneški galeriji SMO » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/fotografska-razstava-v-beneski-galeriji-smo/|website=Noviglas|date=2022-02-03|accessdate=2025-08-29|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Sodeluje tudi pri glasbenih projektih.<ref>{{Navedi splet|title=Il Barbiere di Trieste {{!}} A Trieszti borbély|url=https://iicbudapest.esteri.it/it/gli_eventi/calendario/il-barbiere-di-trieste-a-trieszti/|website=iicbudapest.esteri.it|accessdate=2025-08-29|language=it-IT|first=Ministero degli Affari Esteri e della Cooperazione|last=Internazionale}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il barbiere di Trieste|url=https://filarmonicifriulani.com/concerto/il-barbiere-di-trieste-3/|website=Orchestra giovanile Filarmonici Friulani|accessdate=2025-08-29|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sala Luttazzi Sevensmiles in concerto per Fornasir|url=https://www.ilpiccolo.it/cultura-e-spettacoli/sala-luttazzi-sevensmiles-in-concerto-per-fornasir-okghcbae|website=Il Piccolo|date=2021-07-17|accessdate=2025-08-29|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gli spettacoli di Bottega Errante associazione culturale|url=https://www.bottegaerrante.it/spettacoli/|accessdate=2025-08-29|language=it-IT}}</ref> Mnogo glasbenih posnetkov objavlja po družbenih omrežjih.<ref>{{Navedi splet|title=Mitja Tull|url=https://www.youtube.com/channel/UCaQllDglUQH5LfC-AQE2r7w|website=YouTube|accessdate=2025-08-29|language=sl-SI}}</ref> Leta 2025 pa si je zamisilil čisto poseben način, kako bi lahko s svojim glasbenim znanjem in voljo do igranja tudi pomagal drugim: v domovih za ostarele ponuja posebne glasbene delavnice, kjer igra na harmonike (bodisi klasične ali diatonične) in spodbuja ostarele goste k sodelovanju, kolikor pač vsak zmore. Ob znanih melodijah ljudskih napevov tako tudi starejši gostje domov obujajo spomine in se razvedrijo.<ref name=":0" /> V domovih sodeluje tudi z zdravniki in fisioterapevti, saj so dognali, da starejše osebe mnogo lažje telovadijo ob zvokih harmonike. V domovih igra vse, od bolj klasične glasbe do narodnozabavne ali tržaških popevk in drugih skladb raznih kantavtorjev.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Ob teh skladbah se starejši takoj počutijo doma«|url=https://www.primorski.eu/se/ob-teh-skladbah-se-starejsi-takoj-pocutijo-doma-DY2023674|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Beneški Slovenci]] kjcgy3exl5nfpqx9i5evlsaz7muv87x 0 598799 6732706 6637957 2026-08-08T10:11:33Z Anzet 118843 6732706 wikitext text/x-wiki '''12. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 6. do 19. novembra 2001 v Ljubljani. Direktorica festivala je bila Jelka Stergel. Zabeležil je malo več kot 32.000 obiskovalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/12/ob_koncu_festivala.asp |title=Ob koncu festivala |accessdate=27. 2. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2006-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060517170050/http://www.cd-cc.si/liffe/12/ob_koncu_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> ==Prizorišča== * Cankarjev dom (Linhartova in Kosovelova dvorana) * Slovenska kinoteka * Kino Vič * Kolosej ==Nagradi== ;Zlati kolut − nagrada občinstva * {{flagicon|BEL}} ''Pet minut slave <small>/ Iedereen beroemd!</small>'' (r. Dominique Deruddere) Za nagrado se potegujejo filmi iz sekcije Obzorja. Nagrajeni film se odkupi za prikazovanje v Sloveniji. {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! colspan=2|Rezultati glasovanja za zlati kolut |- ! Ocena<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/12/ocene_filmov.asp |title=Ocene filmov |accessdate=27. 2. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2006-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060517165958/http://www.cd-cc.si/liffe/12/ocene_filmov.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> || Film |- | 4,518 || ''Pet minut slave'' |- | 4,438 || ''Sveta trava'' |- | 4,416 || ''V slogi je moč'' |- | 4,267 || ''Monsunska svatba'' |- | 4,25 || ''Kako je Harry postal drevo'' |- | 4,25 || ''Bomo videli'' |- | 4,192 || ''Liam'' |- | 4,113 || ''Chico'' |- | 4,064 || ''Kruh in vrtnice'' |- | 4,047 || ''Ivanova ekstaza'' |- | 4,032 || ''Izkoristek časa'' |- | 4 || ''Potni list'' |- | 4 || ''Werkmeistrova harmonika'' |- | 3,93 || ''Pekinško kolo'' |- | 3,851 || ''Martha ... Martha'' |- | 3,661 || ''Koliko je tam ura?'' |- | 3,515 || ''101 kilometer'' |- | 3,448 || ''Šum morja'' |- | 3,306 || ''Opica'' |- | 3,282 || ''Moji sestri'' |- | 3,055 || ''Lep dan'' |- | 2,779 || ''Pornograf'' |} ;Vodomec * {{flagicon|SVN}} ''Kruh in mleko'' (r. Jan Cvitkovič) Za nagrado se potegujejo filmi iz sekcije Perspektive, v kateri se režiserji predstavljajo s svojim prvencem ali drugim filmom (režiserji novinci, novi režiserji). Strokovna žirija: Mogens Rukov, Stojan Pelko, Robert Fisher (predsednik).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/12/nagrade_festivala.asp |title=Nagrade festivala |accessdate=27. 2. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2006-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060517170022/http://www.cd-cc.si/liffe/12/nagrade_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> ==Filmski program== * Predpremiere: zmagovalni filmi z drugih festivalov; filmi že uveljavljenih avtorjev, ki prihajajo na redni kinematografski spored v Slovenijo * Obzorja: enak tip filmov kot Predpremiere, le da nimajo slovenskega distributerja * Perspektive: glavna programska sekcija; obetavni novi filmi, filmi z nizkim proračunom, neodvisni filmi; tekmovalna sekcija − nagrada vodomec * Ekranove perspektive: podsekcija Perspektiv; gre za izbor filmov kritikov revije Ekran * Sobotna matineja / Otroška sobotna matineja * Fokus: Latinska Amerika * Jug-jugovzhod (novost): filmi z območja nekdanje Jugoslavije oz. širše jugovzhodne Evrope * Posvečeno: Claire Denis * Evropa v kratkem VI (novost): kratki filmi; šesti program Evropa v kratkem, ki ga oblikuje Evropska koordinacija in ki se predvaja na več festivalih<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/12/Evropa_v_kratkem.asp |title=Evropa v kratkem VI |accessdate=27. 2. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050104212233/http://www.cd-cc.si/liffe/12/Evropa_v_kratkem.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> * Posebna projekcija ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Jalla! Jalla!'' || ''Jalla! Jalla!'' || [[Josef Fares]]|| Švedska |- | ''Življenjska priložnost'' || ''Livet är en schlager'' || Susanne Bier || Danska, Švedska |- | ''Rekvijem za sanje'' || ''Requiem for a Dream'' || [[Darren Aronofsky]]|| ZDA |- | ''Intimnost'' || ''Intimité'' || Patrice Chéreau || Francija, Italija, VB |- | ''Marlene'' || ''Marlene'' || Joseph Vilsmaier || Nemčija, Italija |- | ''Italijanščina za začetnike'' || ''Italiensk for begyndere'' || Lone Scherfig || Danska |- | ''Sinova soba'' || ''La stanza del figlio'' || Nanni Moretti || Italija, Francija |- | ''[[Učiteljica klavirja (film)|Učiteljica klavirja]]'' || ''La pianiste'' || [[Michael Haneke]]|| Francija, Avstrija |- | ''Neznana koda'' || ''Code inconnu'' || Michael Haneke || Francija, Nemčija, Romunija |- | ''Mesto je mirno'' || ''La ville est tranquille'' || Robert Guédiguian || Francija |- | ''Ena, dva'' || ''Yi yi'' || Edward Yang || Tajvan, Japonska |- | ''Mali Čung'' || ''Xilu xiang'' || Fruit Chan || Hongkong |- | ''Durian Durian'' || ''Liu lian piao piao'' || Fruit Chan || Hongkong, Kitajska, Francija |- | ''Pesmi iz drugega nadstropja'' || ''Sånger från andra våningen'' || Roy Andersson || Švedska, Norveška, Danska |- | ''Zaobljuba'' || ''The Pledge'' || [[Sean Penn]]|| ZDA |- | ''Kruh in tulipani'' || ''Pane e tulipani'' || Silvio Soldini || Italija, Švica |- | ''Med Državno in Glavno'' || ''State and Main'' || David Mamet || ZDA, Francija |- | ''Skupnost'' || ''Tillsammans'' || Lukas Moodysson || Švedska, Danska, Italija |- | ''Mož, ki ga ni bilo'' || ''The Man Who Wasn't There'' || Joel Coen || ZDA |- | ''Reševanje vdove Grace'' || ''Saving Grace'' || Nigel Cole || Velika Britanija |- | ''Prevaranti'' || ''Small Time Crooks'' || [[Woody Allen]]|| ZDA |- | ''Ovaduh'' || ''Lek'' || Jean van de Velde || Nizozemska |- | ''[[Memento]]'' || ''Memento'' || [[Christopher Nolan]]|| ZDA |- | ''Bojevnik in princesa'' || ''Der Krieger und die Kaiserin'' || Tom Tykwer || Nemčija |} ===Obzorja=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Bomo videli'' || ''Va savoir'' || Jacques Rivette || Francija, Italija, Nemčija |- | ''Sveta trava'' || ''Purely Belter'' || Mark Herman || Velika Britanija |- | ''Kruh in vrtnice'' || ''Bread and Roses'' || Ken Loach || VB, Italija, Francija, Nemčija, Španija, Švica |- | ''Koliko je tam ura?'' || ''Ni na bian ji dian''|| Tsai Ming-liang || Tajvan, Francija |- | ''Martha ... Martha'' || ''Martha ... Martha'' || Sandrine Veysset || Francija |- | ''Lep dan'' || ''Der schöne Tag'' || Thomas Arslan || Nemčija |- | ''Potni list'' || ''Paszport'' || Péter Gothár || Madžarska |- | ''Opica'' || ''Maimil / Маймыл'' || Aktan Abdikalikov || Kirgizija, Francija, Japonska |- | ''V slogi je moč'' || ''Musíme si pomáhat'' || Jan Hřebejk || Češka |- | ''101. kilometer'' || ''101-й километр / The 101st Kilometre'' || Leonid Marjagin || Rusija |- | ''Pet minut slave'' || ''Iedereen beroemd!'' || Dominique Deruddere || Belgija |- | ''Šum morja'' || ''Son de Mar'' || Bigas Luna || Španija |- | ''Kako je Harry postal drevo'' || ''How Harry Became a Tree'' || Goran Paskaljević || Francija, Irska, Italija, VB |- | ''Pornograf'' || ''Le Pornographe'' || Bertrand Bonello || Kanada, Francija |- | ''Pekinško kolo'' || ''Shiqi sui de dan che / Beijing Bicycle'' || Wang Xiaoshuai || Kitajska, Tajvan, Francija |- | ''Ivanova ekstaza'' || ''Ivansxtc'' || Bernard Rose || ZDA |- | ''Liam'' || ''Liam'' || Stephen Frears || Velika Britanija |- | ''Monsunska svatba'' || ''Monsoon Wedding'' || Mira Nair || Indija |- | ''Werkmeistrova harmonika'' || ''Werckmeister harmóniák'' || Béla Tarr, Ágnes Hranitzky || Madžarska, Nemčija, Francija |- | ''Moji sestri'' || ''À ma soeur!'' || Catherine Breillat || Francija, Italija, Španija |- | ''Izkoristek časa'' || ''L'emploi du temps'' || Laurent Cantet || Francija |- | ''Nenavadna usoda Amélie Poulain'' || ''Le fabuleux destin d'Amélie Poulain'' || [[Jean-Pierre Jeunet]]|| Francija, Nemčija |- | ''Eureka'' || ''Yurîka''|| Shinji Aoyama || Japonska |- | ''Chico'' || ''Chico'' || Ibolya Fekete || Madžarska, Čile, Hrvaška, Nemčija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Moj brat Tom'' || ''My Brother Tom'' || Dom Rotheroe || Velika Britanija |- | ''Mladostnica'' || ''Shôjo'' || Eiji Okuda || Japonska |- | ''Nedokončana pesem'' || ''Qateh-ye natamam / The Unfinished Song'' || Maziar Miri || Iran |- | ''Anglija!'' || ''England!'' || Achim von Borries || Nemčija |- | colspan=2|''[[Kruh in mleko]]'' || [[Jan Cvitkovič]]|| Slovenija |- | ''Samotarji'' || ''Samotáři'' || David Ondříček || Češka, Slovenija |- | ''Ljubka Rita'' || ''Lovely Rita'' || Jessica Hausner || Avstrija |- | ''Zaljubljeni Thomas'' || ''Thomas est amoureux'' || Pierre-Paul Renders || Belgija, Francija |- | ''Vrag na vratih'' || ''Guizi lai le / Devils on the Doorstep'' || Wen Jiang || Kitajska |- | ''Pasja ljubezen'' || ''Amores perros'' || Alejandro González Iñárritu || Mehika |- | ''Železne dame'' || ''Satree lek / The Iron Ladies'' || Youngyooth Thongkonthun || Tajska |- | ''Zadnje zatočišče'' || ''Last Resort'' || Paweł Pawlikowski || Velika Britanija |- | ''Solze črnega tigra'' || ''Fah talai jone / Tears of the Black Tiger'' || Wisit Sartsanatieng || Tajska |- | ''Čas pijanih konjev'' || ''Zamani baray-e masti-e asbha / A Time for Drunken Horses'' || Bahman Ghobadi || Iran, Francija |- | ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' † || ''No Man's Land'' || Danis Tanović || BiH, Francija, Belgija, Italija, VB, Slovenija |- | ''Varnost'' || ''Protection'' || Bruce Spangler || Kanada |- | ''Posili me'' || ''Baise-moi'' || Virginie Despentes, Coralie Trinh Thi || Francija |} † otvoritveni film ====Ekranove perspektive==== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Peron'' || ''Zhantai / Platform'' || Jia Zhangke || Kitajska, Japonska, Francija |- | ''Modra ulica 17'' || ''17 rue Bleue'' || Chad Chenouga || Francija |- | ''Srečni konec'' || ''Haepi-endeu / Happy End'' || Jung Ji-Woo || Južna Koreja |- | ''Dan, ko sem postala ženska'' || ''Roozi ke zan shodam / The Day I Became a Woman'' || Marzieh Meshkini || Iran |- | ''Med nami'' || ''(Entre nous)'' || Serge Lalou || Francija |} ===Sobotna matineja=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Pred nevihto'' || ''Före stormen'' || Reza Parsa || Švedska |} ===Fokus: Latinska Amerika=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Močvirje'' || ''La ciénaga'' || Lucrecia Martel || Argantina, Španija, Francija |- | ''Nočem domov'' || ''No quiero volver a casa'' || Albertina Carri || Argentina |- | ''Igraj mi'' || ''Tocá para mí'' || Rodrigo Fürth || Argentina |- | ''Ekvator'' || ''Latitude Zero'' || Toni Venturi || Brazilija |- | ''Posmrtni spomini'' || ''Memórias Póstumas'' || André Klotzel || Brazilija |- | ''Pasja oporoka'' || ''O Auto da Compadecida'' || Guel Arraes || Brazilija |- | ''Jaz pa tebi mamo'' || ''Y tu mamá también'' || Alfonso Cuarón || Mehika, ZDA |} ===Jug-jugovzhod=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Blagajničarka hoče na morje'' || ''Blagajnica hoće ići na more'' || Dalibor Matanić || Hrvaška |- | ''Nebo, sateliti'' || ''Nebo sateliti''|| Lukas Nola || Hrvaška |- | ''Nataša'' || ''Nataša'' || [[Ljubiša Samardžić]]|| Jugoslavija |- | ''Vojna v živo'' || ''Rat uživo'' || Darko Bajić || Jugoslavija |- | ''Superosmičke'' || ''Super 8 Stories'' || [[Emir Kusturica]]|| Nemčija, Italija |- | ''Rižota'' || ''Rizoto'' || Olga Malea || Grčija |} ===Posvečeno: Claire Denis=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Vsakodnevne težave'' || ''Trouble Every Day'' || rowspan=6|Claire Denis || Francija |- | ''Dobro delo'' || ''Beau Travail'' || Francija |- | ''Nénette in Boni'' || ''Nénette et Boni'' || Francija |- | ''Ne morem spati'' || ''J'ai pas sommeil'' || Francija, Švica |- | ''Ne bojim se smrti'' || ''S'en fout la mort'' || Francija, Nemčija |- | ''Čokolada'' || ''Chocolat'' || Francija, Nemčija, Kamerun |} ===Evropa v kratkem VI=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Države |- | ''Olat'' || Peter Berting || Švedska |- | ''Tidens Ansikte'' || Elefteria Kalogritsa || Švedska |- | ''Sortie de bain'' || Florence Henrard || Belgija |- | ''Comm-Raid on the Potemkin'' || Enda Hughes || Velika Britanija, Severna Irska |- | ''Desserts'' || Jeff Stark || Velika Britanija, Škotska |- | ''Share brothers'' || Guillaume Le Gouill || Francija |- | ''El Pan de Cada Dia'' || Ane Munoz Mitxelena || Španija |- | ''Stesso posto, stessa ora'' || Fabio Rosi, Werther Germondari || Italija |- | ''Wind'' || Bill Scott || Velika Britanija |- | ''Le Reveil'' || Marc-Henri Wajnberg || Belgija |} ===Posebna projekcija=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Države |- | ''Homo erectus'' || [[Ema Kugler]]|| rowspan="4" |Slovenija |- | ''Steklarski blues'' || Harry Rag |- | ''Utrip srca'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Director's Cut'' || Boris Petkovič |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20060517165909/http://www.cd-cc.si/liffe/12/program.asp |title=Program |accessdate=27. 2. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/12.pdf |title=Katalog 12. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20060505170559/http://www.cd-cc.si/liffe/12/index.asp Arhivirana spletna stran 12. Liffa] {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2001 v Sloveniji]] [[Kategorija:2001 v filmu]] 3whorydz10g6h7s7ouu888wetconp1x 0 599009 6732329 6727495 2026-08-07T16:17:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732329 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mošeja Nur-Astana | native_name = Nur-Astana meshiti<br />Нұр-Астана мешіті | image = Astana DSC04235 (7709902002).jpg | image_size = 345px | map_type = Kazahstan | coordinates = {{coord|51.12|71.43|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[Islam]] | location = [[Astana]], [[Kazahstan]] | established = 2008 | administration = Duhovno združenje muslimanov Kazahstana | leadership = ''[[Imam]](s):''<br/>Absattar Derbisali | architect= Charles Hadife | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = [[Islamska arhitektura]] | capacity = 5000 | minaret_quantity = 4 | minaret_height = 63 m | materials = steklo, beton, granit | website = }} '''Mošeja Nur-Astana''' ({{langx|kk|Nur-Astana meshiti/Нұр-Астана мешіті}}; {{langx|ru|Мечеть «Нур Астана»}}) je [[mošeja]] v [[Astana|Astani]] v [[Kazahstan]]u. Je tretja največja mošeja v Srednji Aziji. Višina 40 metrov simbolizira starost islamskega preroka [[Mohamed]]a, ko je prejel razodetje, višina [[minaret]]ov pa je 63 metrov, kar je starost Mohameda, ko je umrl.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Nur-Astana Mosque|url=http://www.alluringworld.com/nur-astana-mosque/|access-date=2021-05-28|website=Alluring World|language=en-US}}</ref> Mošeja je bila novembra 2021 preimenovana v čast učenjaka Abu Nasrja Al-Farabija - torej '''mošeja Abu Nasr Al-Farabi'''. == Opis == Mošeja, ki jo je zasnoval Charles Hadife, arhitekt s sedežem v [[Bejrut]]u v [[Libanon]]u, glavni izvajalec gradnje pa je bilo turško podjetje ''Pasiner'', stoji na levem bregu reke v mestu Astana, gradnja pa se je začela marca 2005. Mošeja je bila darilo v skladu s sporazumom kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva in katarskega emirja Hamada bin Khalife.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.kazembassy.org.my/astana_culture.htm |titel=Nur Astana Mosque, 2nd Street, AREA |werk=kazembassy.org.my |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20100504074407/http://www.kazembassy.org.my/astana_culture.htm#2 |archiv-datum=2010-05-04 |abruf=2024-11-14 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100504074407/http://www.kazembassy.org.my/astana_culture.htm |date=2010-05-04 }}</ref> Mošeja ima kapaciteto 5000 vernikov, od tega 2000 za vernike zunaj mošeje. Konstrukcija je izdelana iz stekla, betona, granita in aluminijastih elementov. Pri notranji opremi so sodelovali domači arhitekti in oblikovalci, napisi pa so bili okrašeni v skladu z islamsko kaligrafijo in arabsko grafiko. Avtor dekoracije in slikarskih del je bil Gaziz Yeshkenov, član Zveze umetnikov Kazahstana. Potrebni materiali in barve so bili kupljeni pri podjetjih v Sankt Peterburgu, Španiji in doma. Verski kompleks sestavljajo dvorane za moško in žensko bogoslužje, odprto dvorišče z dvema fontanama in imamova hiša. Stavba pokriva skupno površino 3930 kvadratnih metrov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Nur Astana Mosque}} *[http://www.religions-congress.org/content/view/121/37/lang,english/ Islam in Kazakhstan] *[http://wikimapia.org/1963574/The-Nur-Astana-Mosque Wikimapia] *[https://web.archive.org/web/20150601144105/http://www.kazakhstanlive.com/2.aspx?sr=3 Kazakhstan Live] [[Kategorija:Astana]] [[Kategorija:Mošeje v Kazahstanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2008]] d464hwmos3druw3ppa918m3rq4kg3og 0 599117 6732702 6642796 2026-08-08T10:05:30Z Anzet 118843 6732702 wikitext text/x-wiki '''10. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 5. do 19. novembra 1999. ==Nagrada vodomec== * {{flagicon|KGZ}}{{flagicon|FRA}} ''Deseti brat <small>/ Beshkempir</small>'' (r. Aktan Abdikalikov) Nagrada za najboljši film sekcije Perspektive po izboru gledalcev.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/zmagovalec-liffa-kirgiski-film-deseti-brat.html|title=Zmagovalec LIFFa kirgiški film Deseti brat |accessdate=9. 3. 2026 |date=20. 11. 1999 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-liffu-se-vedno-vodi-kirgiski-film-deseti-brat.html|title=Na LIFFu še vedno vodi kirgiški film Deseti brat |accessdate=10. 3. 2026 |date=19. 11. 1999 |format= |work= }}</ref> ==Filmski program== Sekcije: * Perspektive: Tekmovalna sekcija za nagrado občinstva vodomec. Nizkoproračunski filmi mlajših režiserjev, ki se predstavljajo s svojim prvim ali drugim filmom. Del filmov so izbrali kritiki revije Ekran (Ekranove perspektive / Critic's Choice). * Predpremiere: Filmi že uveljavljenih ustvarjalcev s pomembnejših mednarodnih festivalov, ki so pozneje prišli v redno distribucijo v slovenskih kinih. * Obzorja: Vodilna produkcija, ki ni bila odkupljena za redno predvajanje v slovenskih kinematografih. * Fokus: Španija − presek sodobne španske produkcije * Retrospektiva: Dolg devetdesetim − dvanajst filmov iztekajočega se desetletja, ki so bili na Slovenskem spregledani * Posvečeno: Mohsen Makhmalbaf, [[Takeši Kitano]], Trinh T. Minh Ha ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Diler'' || ''Dealer'' || Thomas Arslan || Nemčija |- | ''Čaščenje'' || ''Praise'' || John S. Curran || Avstralija |- | ''Pokaži mi ljubezen'' || ''Fucking Åmål'' || Lukas Moodysson || Švedska |- | colspan=2|''Killer.berlin.doc'' || Bettina Ellerkamp, Jörg Heitmann || Nemčija |- | ''Sončni zahod v Siamu'' || ''Siam Sunset'' || John Polson || Avstralija |- | ''Čudoviti ljudje'' || ''Beautiful People'' || Jasmin Dizdar || Velika Britanija |- | ''Najdaljše poletje'' || ''Qu nian yan hua te bie duo <small>/ The Longest Summer</small>'' || Fruit Chan || Hong Kong |- | ''Kul'' || ''Schpaaa'' || Erik Poppe || Norveška |- | ''Karneval'' || ''Karnaval'' || Thomas Vincent || Belgija, Francija, Nemčija, Švica |- | ''Janini prijatelji'' || ''Ha-chaverim shel Yana'' || Arik Kaplun || Izrael |- | ''Sirote'' || ''Orphans'' || Peter Mullan || Velika Britanija |- | ''Kosti'' || ''Ossos'' || Pedro Costa || Portugalska |- | ''Nočne prikazni'' || ''Nachtgestalten'' || Andreas Dresen || Nemčija |- | ''Obrobje'' || ''Okraina / Окраина <small>/ Outskirts</small>'' || Petr Lustik || Rusija |- | colspan="4" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>'''Ekranove perspektive'''</small> |- | ''V tisti deželi'' || ''V toj strane <small>/ In That Land</small>'' || Lidija Bobrova || Rusija |- | ''Brat'' || ''Brat'' || [[Aleksej Oktjabrinovič Balabanov|Aleksej Balabanov]]|| Rusija |- | ''Somrak'' || ''Sombre'' || Philippe Grandrieux || Francija |- | ''Čudovito življenje'' || ''Wandafuru raifu <small>/ After Life</small>'' || Hirokazu Kored-eda || Japonska |- | ''Deseti brat'' || ''Beshkempir <small>/ The Adopted Son</small>'' || Aktan Abdikalikov || Kirgizija, Francija |- | ''Ples prahu'' || ''Raghs-e-khak <small>/ Dance of Dust</small>'' || Abolfazl Jalili || Iran |- | ''Sladki dom'' || ''Fang lang <small>/ Sweet Degeneration</small>'' || Lin Cheng-sheng || Tajvan |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''[[Vse o moji materi]]'' || ''Todo sobre mi madre'' || [[Pedro Almodóvar]]|| Španija, Francija |- | ''Kikujiro'' || ''Kikujiro no natsu'' || [[Takeši Kitano]]|| Japonska |- | ''Človeštvo'' || ''L'humanité'' || Bruno Dumont || Francija |- | ''Alpski junak'' || ''Helden in Tirol'' || Niki List || Avstrija, Švica |- | ''Glavna postaja'' || ''Central do Brasil'' || Walter Salles || Brazilija, Francija |- | ''Sreča'' || ''Happiness'' || Todd Solondz || ZDA |- | ''Apostol'' || ''The Apostle'' || [[Robert Duvall]]|| ZDA |- | ''Jesenska zgodba'' || ''Conte d'automne'' || Eric Rohmer || Francija |- | ''Nori tujec'' || ''Gadjo dilo'' || Tony Gatlif || Francija |- | ''[[Šesti čut (film)|Šesti čut]]'' || ''The Sixth Sense'' || M. Night Shyamalan || ZDA |- | ''Zajtrk prvakov'' || ''Breakfast of Champions'' || Alan Rudolph || ZDA |- | ''Bogovi in pošasti'' || ''Gods and Monsters'' || Bill Condon || ZDA |- | ''Trije letni časi'' || ''Three Seasons'' || Tony Bui || Vietnam, ZDA |- | ''Mifune'' || ''Mifunes sidste sang'' || Soren Kragh-Jacobsen || Danska, Švedska |- | ''Tango'' || ''Tango'' || Carlos Saura || Španija, Argentina |} ===Obzorja=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Zimske počitnice'' || ''La classe de neige'' || Claude Miller || Francija |- | ''Komični harmonikarji'' || ''Comedian Harmonists'' || Joseph Vilsmaier || Nemčija, Avstrija |- | colspan=2|''Fiona'' || Amos Kollek || ZDA |- | ''Zima '89'' || ''Winter '89'' || Danniel Danniel || Nizozemska |- | ''Pri ptičji kletki'' || ''Birdcage Inn'' || Kiduck Kim || Južna Koreja |- | ''April'' || ''Aprile'' || Nanni Moretti || Italija, Francija |- | ''Pravljična dežela'' || ''Wonderland'' || Michael Winterbottom || Velika Britanija |- | ''Dan za dnem'' || ''Yom yom'' || Amos Gitai || Izrael, Francija |- | ''Sveto'' || ''Kadosh'' || Amos Gitai || Izrael, Francija |- | ''Paparazzi'' || ''Paparazzi'' || Alain Berberian || Francija |- | ''Požiralec ognja'' || ''Tulennielijä'' || Pirjo Honkasalo || Finska |- | ''Kontrolna točka'' || ''Blokpost <small>/ Checkpoint</small>'' || Aleksandr Rogožkin || Rusija |- | ''Rdeči prah'' || ''Crvena prašina'' || Zrinko Ogresta || Hrvaška |- | ''Simon čudodelec'' || ''Simon mágus'' || Ildikó Enyedi || Madžarska |- | ''Modra luna'' || ''Lan yue <small>/ Blue Moon</small>'' || Ko I-chen || Tajvan |- | ''Začnimo takoj'' || ''Ça commence aujourd'hui'' || Bertrand Tavernier || Francija |} ===Fokus: Španija=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Dekle tvojih sanj'' || ''La nina de tus ojos'' || Fernando Trueba || rowspan=5|Španija |- | ''Ljubkovanja'' || ''Carícies'' || Ventura Pons |- | ''Črne solze'' || ''Lágrimas negras'' || Fernando Bauluz, Ricardo Franco |- | ''Zemlja'' || ''Tierra'' || Julio Medem |- | ''Ekstaza'' || ''Éxtasis'' || Mariano Barroso |- | ''Dobro življenje'' || ''La buena vida'' || David Trueba || Španija, Francija |- | ''Zračna blazina'' || ''Airbag'' || Juanma Bajo Ulloa || Španija, Portugalska, Nemčija |} ===Retrospektiva: Dolg devetdesetim=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Sedmi kontinent'' || ''Der siebente Kontinent'' || [[Michael Haneke]]|| Avstrija || 1989 |- | ''Svetal poletni dan'' || ''Guling jie shaonian sha ren shijian <small>/ A Brighter Summer Day</small>'' || Edward Yang || Tajvan || 1991 |- | ''Ljubimca z mostu Pont-Neuf'' || ''Les amants du Pont-Neuf'' || Léos Carax || Francija || 1991 |- | ''[[Stekli psi|Mestni psi]]'' || ''Reservoir Dogs'' || [[Quentin Tarantino]]|| ZDA || 1992 |- | ''Modri zmaj'' || ''Lan feng zheng <small>/ The Blue Kite</small>'' || Zhuangzhuang Tian || Kitajska || 1993 |- | ''Sonatina'' || ''Sonatine'' || [[Takeši Kitano]]|| Japonska || 1993 |- | ''Pod oljkami'' || ''Zir-e derakhtan-e zeytun <small>/ Through the Olive Trees</small>'' || Abbas Kiarostami || Iran || 1994 |- | ''Naj živi kino'' || ''Salaam Cinema'' || [[Mohsen Mahmalbaf|Mohsen Makhmalbaf]]|| Iran || 1995 |- | ''Na življenje, na smrt!'' || ''A la vie, a la mort!'' || Robert Guédiguian || Francija || 1995 |- | ''Pozabljeno srebro'' || ''Forgotten Silver'' || [[Peter Jackson]]|| Nova Zelandija || 1996 |- | ''Mati in sin'' || ''Mat' i sin <small>/ Mother and Son</small>'' || Aleksandr Sokurov || Rusija, Nemčija || 1997 |- | ''[[Ledeni vihar]]'' || ''The Ice Storm'' || Ang Lee || ZDA || 1997 |} ===Posvečeno: Mohsen Makhmalbaf, Takeši Kitano, Trinh T. Minh Ha=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Goli prostori: življenje je okroglo'' || ''Naked Spaces: Living is Round'' || rowspan=4|Trinh T. Minh-ha || rowspan=4|ZDA || 1985 |- | ''Priimek Viet, ime Nam'' || ''Surname Viet Given Name Nam'' || 1989 |- | ''Zadeni vsebino'' || ''Shoot for the Contents'' || 1991 |- | ''Zgodba o ljubezni'' || ''A Tale of Love'' || 1995 |- | ''Nasilni policaj'' || ''Sono otoko, kyobo ni tsuki <small>/ Violent Cop</small>'' || rowspan=8|[[Takeši Kitano]]|| Japonska || 1989 |- | ''Vrelišče'' || ''3-4x jugatsu <small>/ Boiling Point</small>'' || Japonska || 1990 |- | ''Prizor na obali'' || ''Ano natsu, ichiban shizukana umi <small>/ A Scene at the Sea</small>'' || Japonska || 1992 |- | ''Sonatina'' || ''Sonatine'' || Japonska || 1993 |- | ''Vsi to počnejo'' || ''Minna Yatteruka <small>/ Getting Any?</small>'' || || 1994 |- | ''Vrnitev otrok'' || ''Kids Return'' || Japonska || 1996 |- | ''Ognjemet'' || ''Hana-bi <small>/ Fireworks</small>'' || Japonska || 1997 |- | ''Kikujiro'' || ''Kikujiro no natsu'' || Japonska || 1999 |- | ''Naj živi kino'' || ''Salaam Cinema'' || rowspan=3|[[Mohsen Mahmalbaf|Mohsen Makhmalbaf]]|| Iran || 1995 |- | ''Gabbeh'' || || Iran, Francija || 1996 |- | ''Kruh in roža'' || ''Nun va goldun <small>/ A Moment of Innocence</small>'' || Iran, Francija || 1996 |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/10.pdf |title=Katalog 10. mednarodnega filmskega festivala Ljubljana |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20060711175936/http://www.cd-cc.si/KUP_old/ARHIV/LIFF_10/INDEX.HTM Arhivirana spletna stran 10. Liffa] {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1999 v Sloveniji]] [[Kategorija:1999 v filmu]] o6r7x0mfl7vvk6gsk1ezn0y9ebmu5hl 0 599697 6732708 6678061 2026-08-08T10:13:32Z Anzet 118843 6732708 wikitext text/x-wiki '''13. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 11. do 24. novembra 2002. Festival je zabeležil okoli 40.000 obiskovalcev, 20 % več kot leto poprej.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/ob_koncu_festivala.asp |title=Ob koncu festivala |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171132/http://www.cd-cc.si/liffe/13/ob_koncu_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> Projekcije so bile predvajane v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (Linhartova in Kosovelova dvorana), [[Kino Vič|Kinu Vič]], [[Kino Komuna|Kinu Komuna]] in Slovenski kinoteki. Programska direktorica in vodja projekta je bila Jelka Stergel. ==Nagradi== ;Vodomec * {{flagicon|ARG}} ''Sobota <small>/ Sábado</small>'' (r. Juan Villegas) Nagrada strokovne žirije režiserju najboljšega filma iz sekcije Perspektive. Člani žirije so bili Anna Karina (ta je nadomestila Rona Hollowaya), Neil Young in Igor Šterk.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/predstavitev_festivala.asp |title=Predstavitev festivala |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171123/http://www.cd-cc.si/liffe/13/predstavitev_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/medijska_soba_ms4.asp |title=Medijsko sporočilo, 6. november 2002 |accessdate=16. 5. 2026 |date=6. 11. 2002 |format= |work= |archive-date=2005-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050219055143/http://www.cd-cc.si/liffe/13/medijska_soba_ms4.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> ;Zlati kolut * {{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRE}} [[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke <small>/ The Magdalene Sisters</small>]] (r. Peter Mullan) Nagrada občinstva za najboljši film iz sekcije Obzorja, ki zagotavlja odkup za prikazovanje v Sloveniji. {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|Glasovanje za zlati kolut<ref>{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/ocene_filmov.asp |title=Izidi glasovanja (Obzorja) |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171014/http://www.cd-cc.si/liffe/13/ocene_filmov.asp |url-status=bot: unknown }}</ref> |- ! Film !! Ocena |- | '''''Sestre magdalenke''''' || '''4,72''' |- | ''Nikjer v Afriki'' || 4,70 |- | ''Opredeljevanja'' || 4,59 |- | ''Zaročenkin sin'' || 4,57 |- | ''Kukavica'' || 4,53 |- | ''Lantana'' || 4,33 |- | ''Okej'' || 4,17 |- | ''Bemani'' || 4,14 |- | ''Galebji smeh'' || 4,07 |- | ''Na žaru'' || 4,05 |- | ''Kandahar'' || 3,96 |- | ''Živjo, Tereska'' || 3,93 |- | ''Hoja po vodi'' || 3,76 |- | ''Brez obžalovanja'' || 3,60 |- | ''Tri Marije'' || 3,60 |- | ''Angela'' || 3,52 |- | ''Kedma'' || 3,25 |- | ''Neznani užitki'' || 3,25 |} ==Filmski program== Programski sklopi: * Perspektive: Nizkoproračunski filmi obetavnih avtorjev mlajše generacije, ki se potegujejo za nagrado vodomec. Podsekcija filmov, ki so jih izbrali kritiki revije Ekran – Ekranove perspektive. * Predpremiere: Prva predvajanja zmagovalnih oz. nagrajenih filmov z drugih festivalov. Velika imena sodobnega svetovnega filma. * Obzorja: Enak tip filmov kot predpremiere, le da ti filmi nimajo slovenskih distributerjev. * Jug jugovzhodno: Produkcija z območja južne in jugovzhodne Evrope (»južno od Alp in severno od Egejskega morja«). * Proti vetru: Program filmov sicer uveljavljenih, a vedno znova presenetljivih režiserjev z lastno filmsko vizijo, ki veljajo za izvirne in niso podvrženi prevladujočim izraznim konvencijam (režiserji samotarji). Nova sekcija. * Fokus: Novi britanski film * Retrospektiva: Novi japonski film. V sodelovanju s Slovensko kinoteko. * Kratki film ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Ali ribe seksajo?'' || ''Fickende Fische'' || Almut Getto || Nemčija |- | ''Atanarjuat: hitri tekač'' || ''Atanarjuat: The Fast Runner'' || Zacharias Kunuk || Kanada |- | ''Bog daj nedeljo'' || ''Inch'Allah dimanche'' || Yamina Benguigui || Alžirija, Francija |- | ''[[Božje mesto]]'' || ''Cidade de Deus'' || Fernando Meirelles || Brazilija |- | ''Divje čebele'' || ''Divoké včely'' || Bohdan Sláma || Češka |- | ''Dnevi, ko ne obstajam'' || ''Les jours où je n'existe pas'' || Jean-Charles Fitoussi || Francija |- | ''Moja obilna grška poroka'' || ''My Big Fat Greek Wedding'' || Joel Zwick || ZDA |- | ''Moja Rusija'' || ''Mein Russland'' || Barbara Gräftner || Avstrija |- | ''Morska hrana'' || ''Hai Xian <small>/ Seafood</small>'' || Wen Zhu || Kitajska, Hongkong |- | ''Pst!'' || ''Hush!'' || Ryosuke Hashiguchi || Japonska |- | ''Punčica mojega očesa'' || ''Luce dei miei occhi'' || Giuseppe Piccioni || Italija |- | ''Samo za kadilce'' || ''Vagón fumador'' || Verónica Chen || Argentina |- | ''Sestri'' || ''Sestry <small>/ Sisters</small>'' || Sergej Bodrov, jr. || Rusija |- | colspan=2|''Slepa pega'' || [[Hanna A. W. Slak]]|| Slovenija |-style="background:#FAEB86" | ''Sobota'' † || ''Sábado'' || Juan Villegas || Argentina |- | ''Španka'' || ''La spagnola'' || Steve Jacobs || Avstralija |- | ''To ni ljubezenska pesem'' || ''This Is Not a Love Song'' || Bille Eltringham || VB |- | ''Vsak dan nas bog poljubi na usta'' || ''În fiecare zi Dumnezeu ne sărută pe gură'' || Siniša Dragin || Romunija |- | colspan="4" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>'''Ekranove perspektive'''</small> |- | ''Afrancija'' || ''L'afrance'' || Alain Gomis || Francija, Senegal |- | ''Kletka'' || ''La cage'' || Alain Raoust || Francija |- | ''Moja zvezda'' || ''Mein Stern'' || Valeska Grisebach || Avstrija, Nemčija |- | ''Stadion Wimbledon'' || ''La Stade de Wimbledon'' || Mathieu Amalric || Francija |- | ''Svoboda'' || ''La libertad'' || Lisandro Alonso || Argentina |- | ''Trenutek sreče'' || ''Un moment de bonheur'' || Antoine Santana || Francija |} † nagrada vodomec ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''24-urni žurerji'' || ''24 Hour Party People'' || Michael Winterbottom || VB, Francija, Nizozemska |- | ''8 žensk'' || ''8 Femmes'' || François Ozon || Francija |- | ''Amen.'' || ''Amen.'' || Costa-Gavras || Francija, Nemčija, Romunija |- | ''Človeška narava'' || ''Human Nature'' || [[Michel Gondry]]|| Francija, ZDA |- | ''Eksperiment'' || ''Das Experiment'' || Oliver Hirschbiegel || Nemčija |- | ''[[Govori z njo]]'' || ''Hable con ella'' || [[Pedro Almodóvar]]|| Španija |- | colspan=2|''Intacto'' || Juan Carlos Fresnadillo || Španija |- | ''Lutke'' || ''Dôruzu <small>/ Dolls</small>'' || [[Takeši Kitano]]|| Japonska |- | ''Mambo tisočletja'' || ''Qianxi manbo <small>/ Millennium Mambo</small>'' || Hou Hsiao-hsien || Francija, Tajvan |- | ''Mož brez preteklosti'' || ''Mies vailla menneisyyttä'' || Aki Kaurismäki || Finska, Nemčija, Francija |- | ''Nomadi neba'' || ''Le peuple migrateur'' || Jacques Perrin; Jacques Cluzaud, Michel Debats || Francija |- | ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' || ''The Pianist'' || [[Roman Polanski]]|| Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, VB |- | colspan=2|''Pollock'' || Ed Harris || ZDA |- | ''Sin'' || ''Le fils'' || Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne || Belgija, Francija |- | ''Sladkih šestnajst'' || ''Sweet Sixteen'' || Ken Loach || VB, Nemčija, Španija |- | ''Svet duhov'' || ''Ghost World'' || Terry Zwigoff || VB, ZDA, Nemčija |- | ''V ponedeljek zjutraj'' || ''Lundi matin'' || Otar Iosseliani || Francija, Italija |- | ''Vse ali nič'' || ''All or Nothing'' || Mike Leigh || VB, Francija |} ===Obzorja=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | colspan=2|''Angela'' || Roberta Torre || Italija |- | colspan=2|''Bemani'' || Dariush Mehrjui || Iran |- | ''Brez obžalovanja'' || ''Nichts bereuen'' || Benjamin Quabeck || Nemčija |- | ''Galebji smeh'' || ''Mávahlátur'' || Ágúst Guðmundsson || Islandija |- | ''Hoja po vodi'' || ''Walking on Water'' || Tony Ayres || Avstralija |- | ''Kandahar'' || ''Safar-e Ghandehar'' || [[Mohsen Mahmalbaf|Mohsen Makhmalbaf]]|| Iran, Francija |- | colspan=2|''Kedma'' || Amos Gitai || Francija, Izrael, Italija |- | ''Kukavica'' || ''Kukuška <small>/ The Cuckoo</small>'' || Aleksander Rogožkin || Rusija |- | colspan=2|''Lantana'' || Ray Lawrence || Avstralija, Nemčija |- | ''Na žaru'' || ''Halbe Treppe'' || Andreas Dresen || Nemčija |- | ''Neznani užitki'' || ''Ren xiao yao'' || Jia Zhang-ke || Kitajska, Japonska, Koreja, Francija |- | ''Nikjer v Afriki'' || ''Nirgendwo in Afrika'' || Caroline Link || Nemčija |- | ''Okej'' || ''Okay'' || Jesper W. Nielsen || Danska |- | ''Opredeljevanja'' || ''Taking Sides'' || István Szabó || Avstrija, Francija, Nemčija, VB |-style="background:#FAEB86" | ''[[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke]]'' † || ''The Magdalene Sisters'' || Peter Mullan || VB, Irska |- | ''Tri Marije'' || ''As Três Marias'' || Aluizio Abranches || Brazilija |- | ''Zaročenkin sin'' || ''El hijo de la novia'' || Juan José Campanella || Španija, Argentina |- | ''Živjo, Tereska'' || ''Cześć Tereska'' || Robert Gliński || Poljska |} † nagrada zlati kolut ===Jug jugovzhodno=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Absolutnih sto'' || ''Apsolutnih sto'' || Srdjan Golubović || Jugoslavija |- | ''Bog nas obvaruj hujšega'' || ''Ne dao Bog većeg zla'' || Snježana Tribuson || Hrvaška |- | ''Onstran meje'' || ''Oltre il confine'' || Rolando Colla || Švica, Italija |- | ''Skušnjave'' || ''Kísértések'' || Zoltán Kamondi || Madžarska |- | ''Tirana, leto nič'' || ''Tirana, année zéro'' || Fatmir Koçi || Albanija, Francija |- | ''Zahod'' || ''Occident'' || Cristian Mungiu || Romunija |} ===Proti vetru=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Bovling za Columbine'' || ''Bowling for Columbine'' || Michael Moore || Kanada, ZDA |- | ''Hvalnica ljubezni'' || ''Éloge de l'amour'' || [[Jean-Luc Godard]]|| Francija, Švica |- | ''[[Nepovratno]]'' || ''Irréversible'' || Gaspar Noé || Francija |- | ''Pasji dnevi'' || ''Hundstage'' || Ulrich Seidl || Avstrija |- | ''Prostor na zemlji'' || ''Mesto na Zemle'' || Artur Aristakisjan || Rusija |- | ''Ruski zaklad'' || ''Russkij kovčeg <small>/ Russian Ark</small>'' || Aleksander Sokurov || Rusija, Nemčija |} ===Fokus: Novi britanski film=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | colspan=2|''Charlotte Grey'' || Gillian Armstrong || VB, Nemčija, Avstralija |- | colspan=2|''Iris'' || Richard Eyre || VB, ZDA |- | ''Krupje'' || ''Croupier'' || Mike Hodges || VB, Francija, Nemčija, Irska |- | ''Krvava nedelja'' || ''Bloody Sunday'' || [[Paul Greengrass]]|| VB, Irska |- | ''Napad s plinom'' || ''Gas Attack'' || Kenny Glenaan || VB |- | ''Neki glasovi'' || ''Some Voices'' || Simon Cellan Jones || VB |- | ''Nočno nakupovanje'' || ''Late Night Shopping'' || Saul Metzstein || VB |- | ''Seksi zverina'' || ''Sexy Beast'' || Jonathan Glazer || VB, Španija |- | ''Srečno naključje'' || ''Lucky Break'' || Peter Cattaneo || VB, Nemčija |} ===Retrospektiva: Novi japonski film=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Dvojčka'' || ''Sôseiji <small>/ Gemini</small>'' || Šinja Tsukamoto || Japonska |- | ''Kresnica'' || ''Hotaru <small>/ Firefly</small>'' || Naomi Kawase || Japonska |- | ''Pištolarska opera'' || ''Pisutoru opera <small>/ Pistol Opera</small>'' || Seijun Suzuki || Japonska |- | ''Razdalja'' || ''Distance'' || Hirokazu Koreeda || Japonska |- | ''Skozi prehod'' || ''Roji e <small>/ To the Backstreet</small>'' || Šinji Aojama || Japonska |- | ''Topla voda pod rdečim mostom'' || ''Akai hashi no shita no nurui mizu <small>/ Warm Water Under a Red Bridge</small>'' || Šohei Imamura || Japonska, Francija |- | ''Zgodba o H'' || ''H-Story'' || Nobuhiro Suwa || Japonska |} ===Kratki film=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | colspan=2|''[[(A)torzija]]'' || Stefan Arsenijević || Slovenija |- | ''Čas beži'' || ''Tempus Fugit'' || Sabine Van Der Linden, Hugo Pauwels; José Alberto Martín || Belgija |- | ''Dej mi zavetje'' || ''Gimmie Shelter'' || Jeff Matakovich || ZDA |- | ''Jok za Bobom'' || ''Cry for Bobo'' || David Cairns || Škotska, VB |- | ''Klicanje hudiča'' || ''Dialing the Devil'' || Toon Aerts || Belgija |- | ''Klici'' || ''Calls'' || Sören Voigt || Nemčija |- | colspan=2|''Leti, leti ... ženska'' || [[Polona Sepe]]|| Slovenija |- | ''Lupina'' || ''Shell'' || Kate Cragg || VB |- | ''Vsak dan je zase, vsi skupaj nikoli'' || ''Svaki je dan za sebe, svi zajedno nikad'' || Goran Trbuljak || Hrvaška |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20050216171226/http://www.cd-cc.si/liffe/13/program.asp |title=Program |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/13.pdf |title=Katalog 13. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20050216171119/http://www.cd-cc.si/liffe/13/index.asp Arhivirana spletna stran 13. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala] {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2002 v Sloveniji]] [[Kategorija:2002 v filmu]] 48tib8uuhnwaavp8pz45fq72ukrncuu 2 600814 6732286 6659379 2026-08-07T15:07:13Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732286 wikitext text/x-wiki == 1sl Dimitrij Pavlović multi okno 10.iv.2026 == === 3sl Dimitrij Pavlović življenje Srbska enciklopedija 11.iv.2026 === === 4sl Dimitrij Pavlović ocena 11.iv.2026 === ==7sl Dimitrij Pavlović urejanje 13.iv.2026 == {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko selo|Velikem selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=03. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === [[File:Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil ustoličen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]].]]</center> [[File:Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil umeščen za patriarha 13. novembra 1920 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti pravoslavnih [[patriarh]]ov.]]</center> Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem pokojnici === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja Neškodljiva, nedolžno ljubeča a sovražila zlobno, vsa grozeča Bila je mlada kot rosen cvet, ki vzcveti zgodaj spomladi Toda nenadna smrt jo je dohitela ravno takrat, ko bi morala vstopiti v življenje Z njeno smrtjo je bilo veliko izgubljenega, do tri srca strta od žalosti Do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Namesto vsega temen grob in kosti, za očeta, mater, opora starosti, In za njenega moža ta hladna skala je usoda grenkejša od pelina." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film == *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (slovesno ustoličen [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela (Saborna crkva)]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inocencij Pavlović|Inocencij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] (imenovan tudi Varnava) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Velika šola, Beograd|Velika šola]] (sedaj: [[Univerza v Beogradu]]) | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – ali '''patriarh Dimitrij''' ali '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar Mita se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 16./28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Izvira iz Kosova.[2] <ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.[3] <ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Izobraževal se je v Požarevcu, nato v Velikem Selu in v Beogradu, kjer je dokončal peti razred gimnazije.[3] <ref name="Именован-20240420173507"/> Leta 1868 je [[matura|maturiral]] v Bogoslovju v Beogradu. Nato je nekaj časa delal kot učitelj v [[Brzan]]u. Leta 1870 je bil posvečen v [[diakon]]a in [[duhovnik]]a. Kot duhovnik je služil v cerkvi v [[Lapovo|Lapovem]]. Poročen je bil z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luke Radovanovića in Kate.[4] <ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Leta 1873 je ovdovel in se leta 1874 vpisal na študij na Veliki šoli v Beogradu.[3] <ref name="Именован-20240420173507"/> === V tujini === Leta 1882 je postal profesor na beograjski teološki šoli. S tega položaja je bil 8. novembra 1884 izvoljen za niškega škofa. Na tem položaju je ostal do leta 1889, ko je po vrnitvi srbskega metropolita Mihaila Jovanovića v Srbijo odstopil s svojega položaja in odšel v Francijo. V Franciji je nadaljeval študij književnosti in filozofije. Po smrti metropolita Mihaila se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof, ki ga je opravljal od leta 1898 do 1905. Po smrti srbskega metropolita Inocenta (1905) je bil izvoljen za novega srbskega metropolita. Njegov polni naziv je bil beograjski nadškof in srbski metropolit. Med prvo svetovno vojno je trpel skupaj s srbskim ljudstvom in vojsko ter je na Krf prispel prek Albanije. === Združena SPC === Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so se v tej državi znašle vse srbske škofije. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Srbska cerkev se je obrnila na Carigrajski patriarhat kot matično cerkev in ga obvestila o novih okoliščinah, v katerih se je znašla, in o želji po obnovi patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezen tomos. Nato je bil 30. avgusta/12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski koncil, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignitvi Srbske cerkve v rang patriarhata. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Skupno je bil niški škof (1884–1889), šabaški škof (1898–1905), srbski metropolit (1905–1920) in srbski patriarh (1920–1930). === Cerkvena dejavnost === Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa. Škofa Gorazda so Nemci 4. septembra 1942 ustrelili v praškem predmestju Kobilisi in ga nato sežgali v krematoriju. Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost", stekla je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. Patriarh Dimitrije je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja. === Samovoljna kanonizacija === Ob 500. obletnici smrti despota Stefana Lazarevića ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bila v katedralni cerkvi bogoslužje, za novo posvečene so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski svet ni sprejel. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi z literarnim delom, pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. == Smrt in spomin == [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|Grob patriarha Dimitrija]] Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. април 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=21. 11. 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila v samostanu Rakovica. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal patriarh Varnava (Rosić). === Odlikovanja === * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1846]] [[Kategorija,Umrli leta 1930]] [[Kategorija,Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija,Bazilijanci]] [[Kategorija,Srbski patriarhi]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Srbski pisateljii]] [[Kategorija,Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija,Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija,Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 39d8ex5weisq6d5vt4pdi160vkqe02j 0 600915 6732287 6730731 2026-08-07T15:07:18Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732287 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{navedi splet|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{navedi splet|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{navedi novice |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. Dimitrij je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1920-1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil zadnji [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{navedi splet|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Sredojević|first=Aleksandar D.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščanom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref> Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu,<ref name="Именован-20240420173507"/> preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{navedi novice |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – verjetno za jetiko – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === Leta 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavnost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref> Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref> Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> 2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu<ref>{{navedi splet |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{navedi splet|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{navedi splet|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{navedi knjigo|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{navedi knjigo|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{navedi knjigo| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић | Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] cjvpu0nm9f678vwtnps91h9zizoyffk 2 601215 6732288 6666677 2026-08-07T15:07:22Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732288 wikitext text/x-wiki == 9sl Gavrilo Dožić končano == {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. maj]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu Morači kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov kolerično bojevit in nepopustljiv značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tod pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je medtem postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo premestili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti in svetovni [[globalizacija|globalizaciji]] res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izvoljen za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja SPC.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. Nadpastirsko delovanje patriarha Gavrila obsega tri obdobja: #od izvolitve do aprilske vojne (1938–1941), #pripor in zapor med vojno (1941–1945) #od osvoboditve iz ujetništva do smrti (1945–1950).<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/patrijarh-srpski-gavrilo-od-nadgledane-slobode-januara-1945-do-povratka-u-patrijarsiju-novembra-1946-godine-prvi-dio/|title=Patrijarh srpski Gavrilo od nadgledane slobode januara 1945. do povratka u Patrijaršiju novembra 1946. godine (prvi dio)|publisher=in4s.net|author=Вељко Ђурић Мишина|place=|language=sr|date= 2020|accessdate=26. april 2026}}</ref> === Državni udar === {{main|Državni udar v Kraljevini Jugoslaviji}} Podobno kot pri [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], tako je tudi podpisovanje pakta z Veliko Nemčijo spodbujalo nezadovoljstvo z "nesposobnim" namestništvom in "premalo srbsko" vlado, saj je po Aleksandrovi smrti postala SPC takorekoč opozicija; sedaj se je ponudila priložnost za spremembo smeri. Gavrilo kot tudi celotno vodstvo SPC je bil nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije ter sploh ni imel posluha za namestniške razloge.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari"/> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija ob vedno večjem oboroževanju Nemčije kako leto prej prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa. Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako jugoslovanska vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo; čeprav so mnogi to obsojali kot nesposobnost in napako, je v danih okoliščinah pomenilo trezno presojo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo niti s kom drugim — ni sprevidel niti vrh SPC niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že čez deset dni. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} {{main|Aprilska vojna}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] 1945 v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa ''Gavrilo Princip'', general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 1945</ref>]]</center> Izzivalno geslo »Bolje rat nego pakt«, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko cerkev sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v [[samostan Žiča]], nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 25. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/463415/Srpski-patrijarh-zatocenik-u-oba-svetska-rata|title=Srpski patrijarh zatočenik u oba svetska rata|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=28. september 2020|accessdate=25. april 2026}}</ref><ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref><ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306042738/https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=2019-03-06 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> kot »glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi«.<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in ostroškega arhimandrita Leontija Mitrovića odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevem kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> O njegovem jetništvu in življenju po osvoboditvi obstaja veliko nasprotujočih si trditev; ena najneverjetnejših pravi, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik dachavskega taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten ta članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam je škof Velimirović odšel v Anglijo, patriarh pa v Rim. O njegovem tamkajšnjem bivanju in namenih obstajajo nasprotujoči si podatki; kljub drugačnim trditvam se je verjetno želel srečati tudi s [[papež Pij XII.|papežem Pijem XII.]], ki pa ni sprejemal niti katoliških dostojanstvenikov, ki so sodelovali z nasprotniki zaveznikov — tako je npr. zaman prosil za tako srečanje celo katoliški [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Gregorij Rožman]], ki se je uspel s papežam "srečati" šele pet let po vojni in še to le pri splošni avdienci.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/prekop-skofa-rozmana-zivljenje-in-casi.html|title=Prekop škofa Rožmana, življenje in časi. Papež ga ni sprejel.|publisher=delo.si|author=Jožica Grgič|place=Ljubljana|language=sl|date=11. april 2013|accessdate=26. april 2026}}</ref> Škof Nikolaj si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil — kot izrazitega antikomunista — za sodelavca fašistov in narodnega izdajalca; patriarh Gavrilo pa je po dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih dobil "zeleno luč" za vrnitev v domovino.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref><ref>{{cite book |last1=Tomasevich |first1=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration |date=2001|publisher=Stanford University Press |isbn=9780804779241 |page=513 |url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC&pg=PA513}}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> Na patriarhovo zahtevo je 1949 postal vikar Peške patriarhije [[Tadej Štrbulović]]. == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih brezbožnih oblasti.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} Patriarh Gavrilo je nepričakovano nenadoma umrl 7. maja 1950 v Beogradu.<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/7.5/dogadjaj/7375|title=Na dan 7.5.1950.: Umro Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16}}</ref>. Kot omenjeno, je iz nekaterih okoliščin nastal sum, da sorazmerno mlad in zdrav ni umrl naravne srmti, ampak da je bil zastrupljen.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} Pokopan je v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]], v južnem delu cerkve, v neposredni bližini grobov knezov [[Miloš Obrenović|Miloša]] in [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[Vikentij Prodanov|Vikentij]]. === Priznanja === Od leta 2020, ko je bila sedemdesetletnica njegove smrti, slavi črnogorsko-primorska metropolija Gavrila Dožića kot svetega pričevalca, srbskega patriarha Gavrila. Črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]] je ob tej priliki dejal, da bo ta praznik predlagal za celotno SPC. V rojstnem kraju Vrujcih v Donji Morači nameravajo zgraditi v njegovo čast kapelico, ki naj bi spominjala po obliki na od komunistov porušeno kapelo na [[Lovćen]]u, ki so jo na njegovo pobudo obnovili leta 1925.<ref>Радовић, Амфилохије (2020). Светигора, бр. 286, октобар, Седми трг од ћирилице. Цетиње: Светигора. стр. 58.</ref> === Odlikovanja === * [[File:YUG Orden Jugoslovenske Krune VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden Jugoslovanske krone ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje [[Sveti Sava|Svetega Sava]] ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:ME Order of Danilo I Knight Commander BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden kneza Danila I. ''Veliki častnik''; [[Kraljevina Črna gora]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=89}}</ref> == Navedka == {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<ref>{{cite web|url=https://www.rastko.rs/rastko-cg/duhovnost/dzomic-patrijarh_dozic.html|title= Mučeništvo Srpskog Patrijarha. Dokumenta o hapšenju patrijarha Gavrila u manastiru Ostrogu 1941. godine|publisher=rastko.cg|author=Velibor V. Džomić|place=Kraljevo|language=cg|date=1997|accessdate=26. april 2026}}</ref><br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnga boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter preklic sporazuma so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati in z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;[2]<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila[5]<ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".[6]<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=2011-08-23 |archive-date=2011-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |dead-url=yes }}</ref> Nemci so nato patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu okrožnega sodišča na Aleksandrovi ulici. Nemci so ga nato premestili v samostan Rakovica, nato pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.[7]<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.[8]<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=2011-08-26 |archive-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |dead-url=yes }}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«.<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Drugi trdijo nasprotno in celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju je prav upravnik taborišča [[Johann Adler]] <ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so jih decembra 1944 Nemci osvobodili. Zdi se, da je bila njuna izpustitev del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.[7]<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26. </ref>Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred napredujočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu Kitzbühel, ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila - patriarh se je vrnil v novo Jugoslavijo, Nikolaj pa v Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in izdajalca.[7] <ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.[3] <ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Stalin]]ovi resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.[4]<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovom in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.[4] <ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".[4] <ref name="автоссылка1" /> == Sklici == {{sklici}} 43qo7zh129ey5lvqcip9ahkv085xxka 0 601255 6732290 6727702 2026-08-07T15:07:26Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_VKrst_BAR.svg z [[c:File:SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg|SRB-SHS-YUG_Orden_Svetog_Save_1.svg]] 6732290 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{navedi splet|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}), srbski [[pravoslavje|pravoslavni]] [[duhovnik]]-[[menih]], [[škof]] in [[patriarh]], * [[17. maj]] [[1881]], [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u, [[Kneževina Črna gora]], [[Osmansko cesarstvo]], †[[7. maj]] [[1950]], [[Beograd]], [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]].{{sfn|Vuković|1996|p=107-109}} Bil je 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 3. patriarh Združene SPC, 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica]].<ref name=Z11-193>{{navedi knjigo|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu Morači kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov kolerično bojevit in nepopustljiv značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{navedi knjigo|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tod pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je medtem postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo premestili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti in svetovni [[globalizacija|globalizaciji]] res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izvoljen za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja SPC.<ref>{{navedi knjigo |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Gavrilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. Nadpastirsko delovanje patriarha Gavrila obsega tri obdobja: #od izvolitve do aprilske vojne (1938–1941), #pripor in zapor med vojno (1941–1945) #od osvoboditve iz ujetništva do smrti (1945–1950).<ref>{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/patrijarh-srpski-gavrilo-od-nadgledane-slobode-januara-1945-do-povratka-u-patrijarsiju-novembra-1946-godine-prvi-dio/|title=Patrijarh srpski Gavrilo od nadgledane slobode januara 1945. do povratka u Patrijaršiju novembra 1946. godine (prvi dio)|publisher=in4s.net|author=Вељко Ђурић Мишина|place=|language=sr|date= 2020|accessdate=26. april 2026}}</ref> === Državni udar === {{main|Državni udar v Kraljevini Jugoslaviji}} Podobno kot pri [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], tako je tudi podpisovanje pakta z Veliko Nemčijo spodbujalo nezadovoljstvo z "nesposobnim" namestništvom in "premalo srbsko" vlado, saj je po Aleksandrovi smrti postala SPC takorekoč opozicija; sedaj se je ponudila priložnost za spremembo smeri. Gavrilo kot tudi celotno vodstvo SPC je bil nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije ter sploh ni imel posluha za namestniške razloge.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Največji živeči srbski pisatelj, pravnik in politik [[Vuk Drašković]] pa ima o tem predrznem dejanju čisto drugačno mnenje. 2020 je namreč napisal roman z značilnim naslovom: ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski spis predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; ''država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941''. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} Naslednjega dne je v Patrijaršiji srbski verski poglavar Gavrilo pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari"/> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija ob vedno večjem oboroževanju Nemčije kako leto prej prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa. Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako jugoslovanska vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo; čeprav so mnogi to obsojali kot nesposobnost in napako, je v danih okoliščinah pomenilo trezno presojo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo niti s kom drugim — ni sprevidel niti vrh SPC niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že čez deset dni. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} {{main|Aprilska vojna}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]] [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] 1945 v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa ''Gavrilo Princip'', general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 1945</ref>]] Izzivalno geslo »Bolje rat nego pakt«, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko cerkev sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v [[samostan Žiča]], nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Ni čisto jasno, zakaj ni odletel na varno v tujino skupaj z namestnikom Pavlom, čeprav mu je to bilo ponujeno. Po nekaterih virih naj bi varoval zakopano kraljevo zlasto, sodeč po njegovih izjavah pa je hotel ostati s svojim ljudstvom. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 25. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/463415/Srpski-patrijarh-zatocenik-u-oba-svetska-rata|title=Srpski patrijarh zatočenik u oba svetska rata|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=28. september 2020|accessdate=25. april 2026}}</ref><ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref><ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306042738/https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=2019-03-06 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> kot »glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi«.<ref name="Džomić">{{navedi splet |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in ostroškega arhimandrita Leontija Mitrovića odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevem kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{navedi splet |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{navedi splet|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title=PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026|archive-date=2026-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20260430083259/https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|url-status=dead}}</ref> O njegovem jetništvu in življenju po osvoboditvi obstaja veliko nasprotujočih si trditev; ena najneverjetnejših pravi, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik dachavskega taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten ta članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam je škof Velimirović odšel v Anglijo, patriarh pa v Rim. O njegovem tamkajšnjem bivanju in namenih obstajajo nasprotujoči si podatki; kljub drugačnim trditvam se je verjetno želel srečati tudi s [[papež Pij XII.|papežem Pijem XII.]], ki pa ni sprejemal niti katoliških dostojanstvenikov, ki so sodelovali z nasprotniki zaveznikov — tako je npr. zaman prosil za tako srečanje celo katoliški [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Gregorij Rožman]], ki se je uspel s papežam "srečati" šele pet let po vojni in še to le pri splošni avdienci.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/prekop-skofa-rozmana-zivljenje-in-casi.html|title=Prekop škofa Rožmana, življenje in časi. Papež ga ni sprejel.|publisher=delo.si|author=Jožica Grgič|place=Ljubljana|language=sl|date=11. april 2013|accessdate=26. april 2026}}</ref> Škof Nikolaj si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil — kot izrazitega antikomunista — za sodelavca fašistov in narodnega izdajalca; patriarh Gavrilo pa je po dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih dobil "zeleno luč" za vrnitev v domovino.<ref name="Byford">{{navedi splet |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Tomasevich |first1=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration |date=2001|publisher=Stanford University Press |isbn=9780804779241 |page=513 |url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC&pg=PA513}}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> Na patriarhovo zahtevo je 1949 postal vikar Peške patriarhije [[Tadej Štrbulović]]. == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih in jeznih brezbožnih oblasti. Patriarh Gavrilo je namreč popolnoma nepričakovano nenadoma umrl 7. maja 1950 v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/7.5/dogadjaj/7375|title=Na dan 7.5.1950.: Umro Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16}}</ref>. Kot omenjeno, je iz nekaterih okoliščin nastal sum, da sorazmerno mlad in zdrav ni umrl naravne srmti, ampak da je bil zastrupljen.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} Pokopan je v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]], v južnem delu cerkve, v neposredni bližini grobov knezov [[Miloš Obrenović|Miloša]] in [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[Vikentij Prodanov|Vikentij]]. === Priznanja === Od leta 2020, ko je bila sedemdesetletnica njegove smrti, slavi črnogorsko-primorska metropolija Gavrila Dožića kot svetega pričevalca, srbskega patriarha Gavrila. Črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]] je ob tej priliki dejal, da bo ta praznik predlagal za celotno SPC. V rojstnem kraju Vrujcih v Donji Morači nameravajo zgraditi v njegovo čast kapelico, ki naj bi spominjala po obliki na od komunistov porušeno kapelo na [[Lovćen]]u, ki so jo na njegovo pobudo obnovili leta 1925.<ref>Радовић, Амфилохије (2020). Светигора, бр. 286, октобар, Седми трг од ћирилице. Цетиње: Светигора. стр. 58.</ref> === Odlikovanja === * [[File:YUG Orden Jugoslovenske Krune VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden Jugoslovanske krone ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje [[Sveti Sava|Svetega Sava]] ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:ME Order of Danilo I Knight Commander BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden kneza Danila I. ''Veliki častnik''; [[Kraljevina Črna gora]].<ref>{{navedi knjigo|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=89}}</ref> == Navedka == {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<ref>{{navedi splet|url=https://www.rastko.rs/rastko-cg/duhovnost/dzomic-patrijarh_dozic.html|title= Mučeništvo Srpskog Patrijarha. Dokumenta o hapšenju patrijarha Gavrila u manastiru Ostrogu 1941. godine|publisher=rastko.cg|author=Velibor V. Džomić|place=Kraljevo|language=cg|date=1997|accessdate=26. april 2026}}</ref><br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{navedi splet|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref><ref>Ta navedek bolje razumemo, če upoštevamo okoliščine. To je bilo maja 1941 v samostanu Ostrog, ko je vlada — tako knez namestnik Pavel kot mladi kralj Peter II. —, odletela na varno k "zaveznikom" in je podobno možnost ponudila tudi patriarhu Gavrilu, ki pa ni hotel oditi iz zasedene domovine, ampak je hotel za vsako ceno ostati s svojim ljudstvom.</ref>}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{navedi knjigo|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{navedi knjigo| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{navedi knjigo|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{navedi knjigo|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{navedi knjigo|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] hb1kfq9a14oxf4d3sqk2bnwdgo4jesy 0 603390 6732515 6710543 2026-08-07T22:14:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Occupation = pevka, vokalna pedagoginja | Years_active = 2005−danes | Label = [[ZKP RTV Slovenija]] | name = Nina Strnad | birth_date = 13. december 1987 | birth_place = [[Kranj]], [[Slovenija]] | genre = [[jazz]], [[slovenska popevka]] | website = {{URL|https://www.ninastrnad.com/}} }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] in vokalna pedagoginja, * [[13. december]] [[1987]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref>, [[Kranj]]. Dejavna na področju [[jazz|jazza]] in [[slovenska popevka|Slovenske popevke]]. Poznana je po interpretacijah slovenskih popevk, sodelovanjih z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter nastopih na domačih in mednarodnih jazzovskih odrih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na [[The School for Jazz and Contemporary Music]] v [[New York|New Yorku]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Na Konservatoriju za glasbo v Celovcu je končala študij [[Glasbena pedagogika|glasbene pedagogike]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|title=Nina Strnad|accessdate=30. 5. 2026|website=www.zkp.rtvslo.si|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923042305/https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|url-status=dead}}</ref> == Glasbena kariera == Strnadova se je s petjem pričela ukvarjati v zgodnjem otroštvu. Njeni starši so jo vpisali v glasbeno šolo, kjer je sodelovala pri projektu ''Otroci glasbe'' in prvič nastopila na televiziji. V mladosti je bila solistka šolskega pevskega zbora, pela pa je tudi v dekliškem pop triu Vox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-zdruzila-moci-z-vrhunskimi-glasbeniki.html|title=Nina Strnad združila moči z vrhunskimi glasbeniki|date=23. 3. 2026|accessdate=30. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> Leta 2009 je z Big Band DOM [[Braco Doblekar|Braca Doblekarja]] sodelovala pri albumu ''Moj Piran''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/21175732-Nina-Strnad-Braco-Doblekar-Big-Band-DOM-Moj-Piran|title=Nina Strnad & Braco Doblekar Big Band DOM – Moj Piran|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2016 je s [[Peter Mihelič|Petrom Miheličem]] izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'', posvečen izbranim skladbam slovenske popevke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/23871854-Nina-Strnad-In-Peter-Miheli%C4%8D-V-Lu%C4%8Di-%C5%BDivljenja-Zgodbe-Slovenske-Popevke|title=Nina Strnad in Peter Mihelič – V luči življenja: Zgodbe slovenske popevke|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2018 je z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom [[Lenart Krečič|Lenartom Krečičem]] izdala album ''Trenutki z Jožetom Privškom'', posvečen ustvarjalnosti skladatelja [[Jože Privšek|Jožeta Privška]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/28854865-Nina-Strnad-In-Big-Band-RTV-Slovenija-Dirigent-Lenart-Kre%C4%8Di%C4%8D-Trenutki-Z-Jo%C5%BEetom-Priv%C5%A1kom|title=Nina Strnad in Big Band RTV Slovenija – Trenutki z Jožetom Privškom|date=3. 6. 2026}}</ref> Sodelovala je tudi v zasedbi Vox Arsana, vokalnem kvartetu, ki ga sestavljajo Nina Strnad, Ana Delin, Mladen Delin in Samo Ivačič.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/c-16413/|title=Vox Arsana|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2016 je izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' z izbranimi skladbami šestih avtorjev. Pogosto sodeluje z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter je stalna gostja festivalov, koncertnih ciklusov in prireditev, ki se posvečajo zlatim letom [[Slovenska popevka|slovenske popevke]].<ref name=":0" /> Leta 2024 je napovedala avtorsko glasbo s singlom ''Hurt'', ki ga je izvedla z Big Bandom RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Jazz/|title=Hurt – Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2026 je izdala avtorski singel ''Krog in krog''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ninastrnad.com/|title=Nina Strnad|date=3. 6. 2026}}</ref> == Mednarodni nastopi in priznanja == Leta 2010 je bila izbrana za predstavnico Slovenije v Evropskem jazz orkestru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://swinging-europe.dk/wp-content/uploads/2025/04/Activity-Report-2010.pdf|title=European Jazz Orchestra & The Trainee Band: Annual Report 2010|date=6. 7. 2026}}</ref> Leta 2012 je nastopila na festivalu BT River of Music v Londonu, ki je potekal v okviru kulturnega programa ob olimpijskih igrah v Londonu.<ref>{{Navedi splet|url=https://serious.org.uk/bt|title=BT River of Music|date=3. 7. 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref> Na 4. državnem srečanju big bandov in plesnih orkestrov je leta 2009 prejela priznanje za najboljšo solistko.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref> Leta 2014 je prejela nagrado za najboljšo solistko v kategoriji mladih talentov na avstrijskem mednarodnem jazz festivalu [[Marianne Mendt]], istega leta pa se je na tekmovanju [[Sarah Vaughan]] International Jazz Vocal Competition uvrstila med petnajst najboljših tekmovalk in tekmovalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref> == Pedagoško delo == Strnadova deluje kot vokalna pedagoginja. Poučuje prek svoje šole petja ter sodeluje z jazz oddelkom [[Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani|Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-pevski-poklic-je-se-vedno-dojet-kot-hobi.html|title=Nina Strnad: Pevski poklic se še vedno dojema kot hobi|date=6. 7. 2026}}</ref> == Diskografija == * ''Moj Piran'' – Nina Strnad & [[Braco Doblekar]] Big Band DOM, 2009 * ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' – Nina Strnad in [[Peter Mihelič]], 2016 * ''Iucundus'' – [[Boštjan Gombač]] in [[Big Band RTV Slovenija]] feat. [[Nino Mureškič]] in Nina Strnad, 2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/25653547-Bo%C5%A1tjan-Gomba%C4%8D-In-Big-Band-RTV-Slovenija-Feat-Nino-Mure%C5%A1ki%C4%8D-In-Nina-Strnad-Dirigent-Lojze-Krajn|title=Boštjan Gombač in Big Band RTV Slovenija feat. Nino Mureškič in Nina Strnad – Iucundus|date=3. 6. 2026}}</ref> * ''Trenutki z Jožetom Privškom'' – Nina Strnad in Big Band RTV Slovenija, 2018 * ''Hurt'' – Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija, 2024 * ''Krog in krog'' – Nina Strnad, 2026 * ''Iskreno'' – Nina Strnad, 2026 == Zasebno življenje == Njen oče [[Tone Strnad]] je ustanovitelj slovenskega farmacevtskega podjetja [[Medis]], mati pa Znanislava Dolar Strnad. Ima dve sestri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/manager/kako-dalec-padejo-jabolka-od-drevesa/a/8350527|title=Kako daleč padejo jabolka od drevesa|date=6. 11. 2013|accessdate=30. 5. 2026|website=www.finance.si}}</ref> Živi s partnerjem in ima dva otroka.<ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] 65sh54e9d5og90uzzvcv6uz554hfy1o 0 605745 6732541 6728037 2026-08-07T23:52:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732541 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese |title=Pet dinastij in deset kraljestev<br/><span style="font-size:80%">907–960</span> |pic=Five Dynasties Ten Kingdoms 923 CE.png |piccap=Kasnejši Ljang (rumeno) in sočasna kraljestva |t=五代十國|s=五代十国 |p=Wǔ dài shí guó |mi={{IPAc-cmn|u|3|.|d|ai|4|.|sh|r|2|.|g|uo|2}} |y=Ng⁵ doi⁶ sap⁶ gwok³ |ci={{IPAc-yue|ng|5|-|d|oi|6|-|s|ap|6|-|gw|ok|3}} |w=Wu³ tai⁴ shih² kuo² }} '''Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 五代十国, Godaijikkoku, dobesedno 'Pet generacij in deset kraljestev') je bilo obdobje političnih pretresov in delitev v cesarski [[Kitajska|Kitajski]] od leta 907 do 979. Predvsem na Osrednji nižini si je hitro sledilo pet dinastičnih držav, več kot ducat sočasnih držav, od katerih je bilo deset najmočnejših in najvplivnejših znanih kot deset kraljestev, pa je bilo ustanovljenih drugje, večinoma v južni Kitajski. Obdobje petih dinastij je bilo nadaljevanja obdobja več političnih delitev v kitajski imperialni zgodovini.{{sfn|Dudbridge|2013|p=8}} Tradicionalno velja, da se je obdobje začelo s padcem [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 in doseglo vrh z ustanovitvijo [[Dinastija Song|dinastije Song]] leta 960. V naslednjih devetnajstih letih je dinastija Song postopoma podjarmila preostale države v južni Kitajski. Na severu je še vedno ostala [[dinastija Ljao]], ki jo je leta 1125 nasledila [[dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]]. Na severozahodu Kitajske se je sčasoma ustalila [[Zahodna Šja]]. Številne države so bile dejansko neodvisne že dolgo pred letom 907, ko je oblast dinastije Tang nad številnimi uradniki začela popuščati, vendar je bil ključni dogodek priznanje njihove suverenosti s strani tujih sil. Po propadu dinastije Tang se je več vojskovodij na Osrednji nižini kronalo za cesarje. V sedemdesetletnem obdobju so med nastajajočimi kraljestvi in zavezništvi, ki so jih oblikovala, potekale skoraj nenehne vojne. Vse vojne so imele končni cilj dobiti oblast nad Osrednjo nižino in se uveljaviti kot nasledniki dinastije Tang. Zadnji od režimov v obdobju petih dinastij in desetih kraljestev je bil [[Severni Han]], ki se je obdržal, dokler ga ni leta 979 osvojila dinastija Song. Naslednjih nekaj stoletij je dinastija Song, ki je nadzirala velik del južne Kitajske, sobivala z dinastijami Ljao, Džin in in več drugimi režimi na severu Kitajske, dokler jih ni osvojila [[dinastija Juan]]. ==Ozadje== [[Slika:五代-北宋 佚名 乞巧圖 軸-Palace banquet MET DP251118.jpg|thumb|200px|''Banket'', delo neznanega avtorja iz obdobja perih dinastij in desetih kraljestev]] An Lušanov upor (755–763) in Huang Čajev upor (874–884) sta oslabila dinastijo Tang.<ref name="Davis"/> Po An Lušanovem uporu so se v starih okrožjih in prefekturah začele ustanavljati velike regionalne uprave, znane kot okrožne komisije, kar je bila standardna praksa v prejšnjem tisočletju in vse do [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Te uprave so postale meje poznejših južnih režimov. Mnogi okrožni komisarji so postali cesarji ali kralji teh držav.{{sfn|Hartwell|1982|p=397}} V začetku 10. stoletja, v zadnjih desetletjih dinastije Tang, je cesarska vlada podelila večja pooblastila [[džjeduši]]jem (kitajsko: 節度使), regionalnim vojaškim guvernerjem, ki so bili dejansko neodvisni od nje. Njihovih naslednikov ni več imenoval dvor, ampak so razvili dedne sisteme od očeta do sina ali od pokrovitelja do varovanca. Imeli so lastne vojske, ki so konkurirale dvorni vojski, in so si nabrali ogromno bogastvo, o čemer pričajo njihove razkošne grobnice.<ref name="Davis">{{harvnb|Xiu|2004|pp=lv–lxv}} The information was taken from Richard L. Davis's introduction.</ref> Zgodovinar Hugh Clark je politična dogajanja v tem obdobju razdelil v tri faze.<ref name="szo"/> * Prva faza (880–910): obdobje med Huang Čaovim uporom in formalnim koncem dinastije Tang, polno kaotičnih bojev med vojskovodji, ki so nadzirali po približno eno ali dve prefekturi. * Druga faza (910–950): obdobje stabilizacije, v katerem so vojskovodje pridobili dovolj legitimnosti za razglasitev novih dinastij. * Tretja faza (950–979): obdobje ponovnega združevanja Kitajske s strani dinastije [[Kasnejši Džov]] in njene naslednice dinastije Song ter demilitarizacija provinc. V tem modelu je bila južna Kitajska, razdeljena na več neodvisnih dinastičnih kraljestev, stabilnejša od severne, ki je doživljala nenehne spremembe režimov. Posledično so se južna kraljestva lahko lotila trgovanja, melioracij in infrastrukturnih projektov, s čimer so postavila temelje za gospodarski razcvet dinastije Song. Gospodarski premik proti jugu je privedel do obsežnih migracij proti jugu.<ref name="szo">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=VHmxDQAAQBAJ |title=A Companion to Chinese History |date=2017 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-62460-9 |editor-last=Szonyi |editor-first=Michael |series=Wiley Blackwell companions to world history |location=Chichester, West Sussex; Malden, MA |pages=127–128}}</ref> === Sever=== Po mnenju Nicholasa Tacketta so tri province [[Hebej]]a (Čengde, Jovdžov in Vejbo) po An Lušanovem uporu ohranile veliko neodvisnost od centralne vlade. Ker je bila njihova uprava pod lokalnim vojaškim nadzorom, te province nikoli niso plačevale davkov centralni vladi, guvernerski položaji pa so postali dedni. Občasno so se vojskovale s centralno vlado ali druga proti drugi. Zdi se, da je Jovdžov vodil svojo lastno zunanjo politiko, kar je pomenilo, da se je kultura teh severovzhodnih provinc začela oddaljevati od prestolnice. Številne elite v posttanški Kitajski, vključno s prihodnjimi cesarji dinastije Song, so prihajale ravno iz te regije.<ref>{{navedi knjigo |last=Tackett |first=Nicolas |title=The Destruction of the Medieval Chinese Aristocracy |date=2014 |publisher=Harvard University Asia Center |isbn=978-0-674-49205-9 |series=Harvard-Yenching Institute monograph series |location=Cambridge, Massachusetts |pages=151–184}}</ref> Uprave petih dinastij in zgodnje dinastije Song v severni in severozahodni Kitajski ([[Hebej]], [[Šanši]] in [[Šaanši]]) so si delile vzorec, da so izhajale predvsem iz družin vojaških guvernerjev, njihovega osebja in birokratov, ki so služili v prestolnicah petih dinastij. Te družine so postale pomembne zaradi razpada centralne oblasti po An Lušanovem uporu, četudi niso bile plemiškega porekla.<ref>{{harvnb|Hartwell|1982|p=408}}</ref> Zgodovinar Deng Šjaonan je trdil, da so bile mnoge od teh vojaških družin, vključno s cesarsko družino Song, mešanega porekla [[Kitajci Han|Kitajcev Hanov]], [[Turška ljudstva|Turkov]] in [[Tatabi |Kumošijev]].<ref>{{navedi knjigo |last=Tackett |first=Nicolas |url=https://books.google.com/books?id=G8k-DwAAQBAJ |title=The Origins of the Chinese Nation: Song China and the Forging of an East Asian World Order |date=2017 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-19677-3 |location=Cambridge; New York, NY |page=100}}</ref> Izraz 'pet dinastij' so skovali zgodovinarji dinastije Song in odraža stališče, da so zaporedni režimi s sedežem v Kaifengu obvladovali Osrednjo nižino in imeli nebeški mandat. Prvo od petih dinastij je ustanovil Džu Ven, uporniški prebežnik, ki je postal vojskovodja in je dokončal dinastijo Tang. Preostale štiri dinastije, pa tudi dinastija Song, so nastale iz vojaške organizacije, ki so jo prvotno vodili Turki [[Šatuo]]ji, katerih poveljniki so se menjavali v pogostih državnih udarih. Kasnejši Tang je ustanovil Li Cunšu, sin voditelja Šatuov Li Kejonga, ki je bil glavni vojaški tekmec Džu Vena v Kasnejšem Tangu. Ši Džingtang, ustanovitelj Kasnejšega Džina, je bil sin poveljnika Šatuojev v Li Kejongovi vojski in je postal zet generala in cesarja Kasnejšega Tanga Li Sijuana, ki je bil sam posvojeni Li Kejongov sin. Ustanovitelj Kasnejšega Hana, Liu Džijuan, je bil častnik Šatuojev pod Li Sijuanom in Ši Džintangom. Guo Vej, oče ustanovitelja dinastije Kasnejši Džov, se je boril v vojski Li Kejonga, Guo pa je služil pod Lju Džijuanom. Oče ustanovitelja dinastije Song, Džao Kuangjina, je služil v vojskah Kasnejšega Tanga, Kasnejšega Hana in Kasnejšega Džova. Džao, prav tako poklicni vojak, se je povzpel skozi vrste Kasnejšega Džova, preden je leta 960 v uporu prevzel prestol, s čimer se je končalo obdobje petih dinastij. Vang Fudži (1619–1692), zgodovinar dinastije Čing, je zapisal, da bi se to obdobje lahko primerjalo z obdobjem vojskujočih se držav v starodavni Kitajski, in pripomnil, da nobenega od vladarjev ni mogoče opisati kot 'nebeškega sina'. Vladarji petih dinastij so se včasih iz pragmatičnih razlogov med seboj pogovarjali kot enaki, četudi so zase zahtevali status cesarja. Ta koncept 'delitve nebeškega mandata' je bil posledica šibkega ravnovesja moči. Po ponovni združitvi Kitajske z dinastijo Song je dinastija Song obsojala takšne dogovore.{{sfn|Tackett|2017|p=72–73}}{{sfn|Wang|2011|p=2, 5–6, 8, 11–12, 115, 118, 122, 233, 247, 248}} ===Jug=== Južni režimi so v tem obdobju na splošno imeli stabilnejše in učinkovitejše vlade.<ref>{{navedi knjigo |last=Eberhard |first=Wolfram |url=https://books.google.com/books?id=mUofeN6WW_IC |title=A History of China |date=1977 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-03268-2 |location=Berkeley; Los Angeles |translator-last=Dickes |translator-first=E. W. |chapter=The Epoch of the Second Division of China}}</ref> Skoraj vsi vladarji južnih držav so bili vojaški voditelji s severa. Od tam so prihajali tudi njihovi ključni častniki in elitne vojaške enote.{{sfn|Wang|2011|p=82}} Ustanovitelja dinastije Vu in nekdanje dinastije Šu sta bila 'razbojnika' iz Huanjana oziroma Šučanga, ustanovitelj dinastije Min pa je bil manjši vladni uslužbenec iz Huajnana. Ustanovitelj dinastije Vujue je bil razbojnik iz Hangdžova. Ustanovitelj dinastije Ču je bil po podatku v enem od virov tesar iz Šučanga, ustanovitelj dinastije Džingnan suženj iz Šandžova, ustanovitelj dnastije Južni Han pa plemenski poglavar z juga.{{sfn|Lorge|2011|p=51–78}} Južna kraljestva so ustanovili možje iz nižjih družbenih slojev, ki so se povzpeli na oblast zaradi svojih vrhunskih vojaških sposobnosti. Učenjaki so jih kasneje zaničevali kot razbojnike. Ko so se ti vladarji uveljavili, so si zelo prizadevali, da bi se prikazali kot promotorji kulture in gospodarskega razvoja, da bi legitimizirali svojo vladavino. Za pomoč pri upravljanju države so pogosto zaposlovali dvorjane dinastie Tang.<ref>{{navedi knjigo |last=Brose |first=Benjamin |url=https://books.google.com/books?id=91cEEAAAQBAJ |title=Patrons and Patriarchs: Regional Rulers and Chan Monks During the Five Dynasties and Ten Kingdoms |date=2015 |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-5724-0 |location=Honolulu |pages=20–21}}</ref> Gospodarstva vseh južnih regij so v poznem obdobju Tanga cvetela. Guangdong in Fudžjan sta bila pomembni pristaniški mesti, ki so trgovala z eksotičnim blagom. Srednji [[Jangce]] in [[Sečuan]] sta bila središči proizvodnje [[čaj]]a in [[porcelan]]a, delta Jangceja pa središče izjemne kmetijske pridelave in žitnica za druge regije. Regije so bile gospodarsko soodvisne. Politike Suija in Tanga so namenjale malo pozornosti razvoju juga, a so jugu dale prostor za inovacije brez svojega strogega nadzora. Severni uradniki, ki so v času Tanga prevladovali, niso bili pripravljeni služiti na jugu. Tang je zato na lokalni ravni zaposloval južnjake in prav ti so postali jedro uprave desetih kraljestev in kasneje [[Dinastija Song|dinastije Song]].<ref>{{navedi knjigo |last=Clark |first=Hugh R. |url=https://books.google.com/books?id=smQuEAAAQBAJ |title=China During the Tang-Song Interregnum, 878–978: New Approaches to the Southern Kingdoms |date=2021 |publisher=Routledge |isbn=978-1-000-42639-7 |series=Asian states and empires |location=New York |pages=101–103}}</ref> ===Pomembni [[džjeduši]]ji=== [[Slika:End of Tang Warlords.jpg|300px|thumb|Ozemlja džjedušijev leta 902, malo pred koncem dinastije Tang]] ; Severna Kitajska * Vang Rong v Džendžovu (zdaj Džengding, provinca Hebej) * Vang Čudži v Dingdžovu (zdaj Dingdžov, Hebej) * Li Kejong in Li Cunšu v Tajjuanu (zdaj Tajjuan, Šanši), predhodnik Kasnejšega Tanga * Lju Rengong in Lju Šovguang v Jovdžovu (zdaj Peking), predhodnik Jana * Li Maodžen v Fengšjangu (zdaj okrožje Fengšjang v provinci Šaanši), predhodnik Čija * Luo Šaovej v Vejboju (zdaj okrožje Daming v provinci Hebej) * Li Sigong v okrožju Dingnan, predhodnik Zahodne Šja * Dženg Jičao v Guijiju * Džu ven v Bjandžovu (zdaj Kaifeng, Henan), predhodnik Kasnejšega Ljanga ; Južna Kitajska * Čjan Lju v Hangdžovu (zdaj Hangdžov. Džerjjang), predhodnik Vuhueja * Ma Jin v Tangdžovu (zdaj Čangša, Hunan), predhodnik Čuje * Vag Šendži v Fudžovu (zdaj Fudžov, Fudžjan), predhodnik Mina * Lju Jin v Guangdžovu (zdaj Guangdžov, Guangdong), predhodnik Južnega Hana * Vang Džijan v Čengduju (zdaj Čengdu, Sečuan), predhodnik Bivšega Šuja * Jang Šingmi v Jangdžovu (zdaj Jangdžov, Džjangsu), predhodnik Vuja * Gao Džišing v Džingdžovu, predhodnik Džingnana ==Pet dinastij== ===Kasnejši Ljang (907-923)=== {{Glavni|Kasnejši Ljang}} [[Slika:Later Liang.png|thumb|300px|Kasnejši Ljang leta 907]] Med [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] je vojskovodja Džu Ven, prvotno član Huang Čaojeve uporniške vojske, prevzel ključno vlogo pri zatiranju Huang Čaojevega upora. Za to funkcijo je prejel naziv [[džjeduši]] Šjanvuja. V nekaj letih je utrdil svojo oblast z uničenjem sosedov in prisilno preselitvijo cesarske prestolnice v [[Luojang]], ki je bil v njegovi domeni. Leta 904 je usmrtil cesarja [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzonga iz Tanga]] in njegovega trinasjtletnega sina Aija iz Tanga postavil za sebi podrejenega vladarja. Tri leta pozneje je mladoletnega cesarja prepričal, da se v njegovo korist odpovedal prestolu. Zatem se je razglasil za cesarja, s čimer se je začelo obdobje Kasnejšega Ljanga. ===Kasnejši Tang (923–936)=== [[Slika:Later Tang.png|thumb|300px|[[Kasnejši Tang]] leta 926]] {{Glavni|Kasnejši Tang}} V zadnjih letih dinastije Tang so rivalski vojskovodje razglasili neodvisnost v provincah, ki so jim vladali. Li Kejong je bil džjeduši okrožja Hedong v sedanjem [[Šanši]]ju in ustanovil državo, imenovano Džin. Njegov sin Li Cunšu in Lju Šovguang sta se srdito borila proti cesarskim silam, da bi osvojila severno Kitajsko. Li Cunšuju je to uspelo. Leta 915 je premagal Lju Šovguanga, ki je leta 911 razglasil cesarstvo Jan, in se leta 923 razglasil za cesarja. V nekaj mesecih je strmoglavil režim Kasnejšega Ljanga, s čimer se je začel Kasnejši Tang, prvi v dolgem nizu osvajalskih dinastij. Po ponovni združitvi večjega dela severne Kitajske je Li Cunšu leta 924 sprejel podreditev kraljestva Či v [[Šaanši]]ju in leta 925 osvojil Nekdanji Šu v [[Sečuan]]u. ===Kasnejši Džin (937–947)=== [[Slika:Later Jin.png|thumb|300px|Kasnejši Džin lete 939]] {{Glavni|Kasnejši Džin}} V Kasnejšem Tangu je nekaj let vladal relativen mir, ki so mu sledili nemiri. Leta 934 je Sečuan ponovno razglasil neodvisnost. Leta 936 se je Ši Džingtang uprl Li Kongkeju, četrtemu cesarju Kasnejšega Tanga. Ši Džingtangu, džjedušiju Šatuoja, je pri uporu pomagala [[Kitani|kitanska]] [[dinastija Ljao]]. Ši Džingtang je v zameno za njihovo pomoč Kitanom obljubil letni davek in [[Šestnajst prefektur|šestnajst spornih prefektur]] v današnjem severnem Hebeju ter [[Peking]]. Upor je uspel in Ši Džingtang je istega leta postal cesar. Kmalu po ustanovitvi Kasnejšega Džina je dinastija Ljao začela Ši Džingtanga obravnavati kot namestnika kitajskega vladarja in zato svojega nasprotnika. Leta 943 so mu Kitani napovedali vojno in v treh letih zavzeli prestolnico Kaifeng, kar je pomenilo konec Kasnejšega Džina. Kitani obsežnih osvojenih ozemelj niso mogli ali niso želeli obdržati in so se z njih v začetku naslednjega leta umaknili. ===Kasnejši Han (947-951)=== [[Slika:Later Han.png|thumb|300px|Kasnejši Han leta 949]] {{Glavni|Kasnejši Han}} Da bi zapolnil praznino moči, je džjeduši Lju Džijuan leta 947 vstopil v cesarsko prestolnico in razglasil dinastijo Kasnejši Han, ki je bil najkrajša od petih dinastij. Po državnem udaru leta 951 je bil za vladarja ustoličen general Guo Vek, [[Kitajci Han|Kitajec Han]], s čimer se je začela dinastija Kasnejši Džov. Lju Čong iz cesarske družine Kasnejšega Hana je v Tajjuanu ustanovil rivalski režim [[Severni Han]] in zaprosil za pomoč Kitane, da bi premagal Kasnejši Džov. ===Kasnejši Džov (951–960)=== [[Slika:Later Zhou.png|thumb|300px|Kasnejši Džov leta 951]] {{Glavni|Kasnejši Džov}} Po smrti Guo Veija leta 954 je prestol nasledil njegov posvojeni sin Čaj Rong in začel politiko širjenja in ponovnega združevanja. Mesec dni po tem, ko je Čaj Rong zasedel prestol, se je Lju Čong, cesar Severnega Hana, povezal z dinastijo Ljao, da bi napadel Kasnejši Džov. Čaj Rong se je v nasprotju z nasvetom svojega ministra Feng Daoja odločil, da se bo s svojo vojsko uprl napadalcem. Sledila je bitka pri Gao Pingu, iz katere sta skupaj s svojima vojskama pobegnila Čaj Rongova generala Fan Ajneng in He Hui. V tem kritičnem trenutku je Čaj Rong tvegal svoje življenje, da uničil Liujeve sile, ka mu je tudi uspelo. Po zmagi je utrdil svojo oblast.<ref>{{cite wikisource |wslink=資治通鑑 |author=Zizhi Tongjian |wslanguage=zh |chapter=卷291}}</ref> Med letoma 956 in 958 so sile Kasnejšega Džova osvojile velik del Južnega Tanga, najmočnejšega režima na jugu Kitajske, ki je po porazu Džovu odstopil vse ozemlje severno od Jangceja. Leta 959 je Čaj Rong napadel dinastijo Ljao, da bi si povrnil ozemlja, ki jih je Ljau odstopil Kasnejši Džin. Po številnih zmagah je podlegel bolezni. ==Deset kraljestev== [[Slika:Dong Yuan - Riverbank - 2016.750 - Metropolitan Museum of Art.jpg|thumb|Dong Juan (932–962): ''Rečni breg'']] [[Slika:Guo Zhongshu - Summer Palace of Emperor Ming Huang - Google Art Project.jpg|thumb|Guo Džongšu (929–977): ''Poletna palača cesarja Šuandzonga iz Tanga'']] Za razliko od dinastij severne Kitajske, ki so si hitro sledile, so bili režimi na južni Kitajski večinoma sočasni, vsak s svojim ozemljem. Znani so bili kot 'deset kraljestev', čeprav so na primer vladarji Nekdanjega Šuja in Kasnejšega Šuja zase zahtevali naziv cesarja. Vsi dvori so bili središča umetniške odličnosti. Obdobje je znano po vitalnem pesništvu in gospodarski blaginji. Trgovina je rasla tako hitro, da je primanjkovalo kovinskega denarja. Težavo so delno rešili z uvedbo bančnih menic ali 'letečega denarja' (''fejčjan'') ter s potrdili o vplačilu. Tiskanje z lesenimi črkami je postalo v obdobju 500 let pred Gutenbergom povsem običajno. Deset kraljestev: * Jang Vu (907–937) * Vujue (907–978) * Min (909–945) * Ma Ču (907–951) * Južni Han * Nekdanji Šu (907–925) * Kasnejši Šu (934–965) * Džingnan (924–963) * Južni Tang (937–976) * Severni Han (951–979) Nekateri zgodovinarji, kot je Bo Jang, omenjajo enajst kraljestev, vključno z Janom in Čijem, ne pa tudi Severnega Hana, ki ga vidijo zgolj kot nadaljevanje Kasnejšega Hana. To obdobje je sovpadalo z ustanovitvijo [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] na severu in kraljestva Dali na jugozahodu. Me drugimi režimi v tem obdobju so bili Džao, okrožje Jivu, okrožje Dingnan, okrožje Vuping, okrožje Čingjuan, Jin, ujgursko kraljestvo Gandžov, okrožje Guiji in Šiliangfu. ===Jang Vu=== Kraljestvo Jang Vu (902–937) je na območju današnjih provinc Džjangsu, Anhui in Džjangši ustanovil Jang Šingmi, ki je leta 892 postal vojaški guverner dinastije Tang. Glavno mesto je bilo sprva v Guanglingu (današnji Jangdžov), kasneje pa se je preselilo v Jinling (današnji [[Nanking]]). Kraljestvo je padlo leta 937, ko ga je od znotraj zavzel ustanovitelj Južnega Tanga. ===Vujue=== Vujue je bilo najdlje živeče kraljestvo (907–978) in ena najmočnejših južnih držav. Znano je bil po svoji učenosti in kulturi. Ustanovil ga je Čjan Lju, ki je za svojo prestolnico izbral Šifu (današnji Hangdžov). Obsegalo je večino sedanje province Džedžjang in dele južnega Džjangsuja. Čjan Ljuja je cesar Tanga leta 902 imenoval za princa Jueja in leta 904 še za princa Vuja. Po padcu dinastije Tang leta 907 se je Čjan Lju razglasil za kralja Vujueja. Kraljestvo je živelo do osemnajstega leta dinastije Song, ko se je Čjan Šu predal rastoči dinastiji Song. === Min=== Kraljestvo Min (909–945) je ustanovil Vang Šendži, ki se je razglasil za princa dinastije Min. Prestolnica kraljestva je bil Čangle (današnji Fudžov). Eden od Šendžijevih sinov je na severovzhodu ozemlja dinastije Min razglasil neodvisno državo Jin. Njeno ozemlje je zavzel Južni Tang, ki ga je Min prosil za pomoč. Južni Tang je razglasil zvestobo sosednjemu Vujueju in leta 945 končal osvojitev dinastije Min. === Južni Han=== Južni Han (917–971) je v Guangdovu ustanovil Lju Jan. Njegovega brata Lju Jina je dvor Tanga imenoval za regionalnega guvernerja. Kraljestvo je vključevalo Guangdong, Guangši in Hainan. Leta 971 ga je osvojila dinastija Song. ===Ma Ču=== Ma Ču (927–951) je ustanovil Ma Jin in za prestolnico izbral Čangša. Kraljestvo je obsegalo Hunan in severovzhodni Guangši. Ma Jina je dvor Tanga leta 896 imenoval za regionalnega vojaškega guvernerja. Po padcu Tanga leta 907 se je Ma Jin razglasil za princa Čuja. Njegov status princa Čuja je leta 927 potrdil Južni Tang, potem pa je leta 951 sam prevzel oblast v državi in kraljevo družino preselil v svojo prestolnico Nanking. Oblast Južnega Tanga v regiji je bila kratkotrajna, saj so naslednje leto nekdanji vojaški častniki Čuja pod vodstvom Lju Jana zavzeli njeno ozemlje. V zadnjih letih obdobja petih dinastij in desetih kraljestev je regiji vladal Džov Šinfeng. Leta 963 je regijo k svoji domeni priključila dinastija Song. ===Severni Han=== {{glavni|Severni Han}} Severni Han velja za eno od desetih kitajskih kraljestev, četudi je imel sedež v tradicionalni trdnjavi Šatuojev v provinci Šanši. Ustanovil ga je Lju Min, prej znan kot Lju Čong, potem ko je Kasnejši Han leta 951 padel pod oblast kitajskih Hanov in Kasnejšega Džova. Severni Han je z zaščito močne dinastije Ljao ohranil nominalno neodvisnost, dokler ga ni dinastija Song leta 979 iztrgala [[Kitani|Kitanom]]. ===Džingnan (ali Nanping)=== Džingnan (924–963) je bil najmanjša južna država. Ustanovil jo je Gao Džičang, nekdanji general Ljanga. Sedež je imel v Džjanglingu in imel pod svojo oblastjo še dve okrožji jugozahodno od današnjega Vuhana v Hubeju. Gaojevi nasledniki so po padcu Kasnejšega Ljanga leta 924 zahtevali naziv kralja Nanpinga. Kraljestvo je bilo majhno in šibko, zato je poskušalo vzdrževati dobre odnose z vsako od petih dinastij. Kraljestvo je propadlo po napadu vojsk dinastije Song leta 963. ===Nekdanji Šu=== [[Slika:Yueyanng Lookout.jpg|thumb| Li Šeng (ustvarjal 908–925): ''[[Stolp Juejang]]'']] Nekdanji Šu (907–925) je po padcu dinastije Tang ustanovil Vang Džjan. Svoj dvor je imel v [[Čengdu]]ju. Kraljestvo je obsegalo večino današnjega [[Sečuan]]a, zahodnega [[Hubej]]a ter dele južnega [[Gansu]]ja in [[Šaanši]]ja. Vanga je dvor Tanga leta 891 imenoval za vojaškega guvernerja zahodnega Sečuana. Kraljestvo je padlo, ko se je njegov sin leta 925 predal napredujoči vojski Kasnejšega Tanga. ===Kasnejši Šu=== Kasnejši Šu (935–965) je bil v bistvu ponovno rujeni Šu, ki je desetletje prej padel pod oblast Kasnejšega Tanga. Ker je bil Kasnejši Tang že v zatonu in je bil Li Cunšu ubit v uporu, je Meng Džišjang našel priložnost, da ponovno vzpostavi neodvisnost Šuja. Kasnejši Šu je imel prestonico v Čengduju, tako kot prejšnji Šu in je vladal na istem ozemlju kot njegov predhodnik. Kraljestvo je bilo dobro vodeno, dokler ni bilo leta 965 prisiljeno vdati se vojskam dinastije Song. ===Južni Tang=== {{Glavni| Južni Tang}} [[Slika:Чжоу Вэньцзюй 1.jpg|thumb|300px| Džov Vendžu (ustvarjal 942–961): ''Igralci [[Go (strateška igra)|vejčija]]'']] Južni Tang (937–975) je bil naslednik države Vu, potem ko jo je leta 937 od znotraj prevzel Li Bian (cesar Ljedzu). Iz prvotnih domen Vuja se je razširil in sčasoma prevzel Jin, Min in Ču. Na vrhuncu je obsegal današnji južni Anhui, južni Džjangsu, večji del Džjangija, Hunana in vzhodni Hubej. Kraljestvo je leta 961 postalo nominalno podrejeno rastočemu Songu. Leta 975 je bilo napadeno in vključeno v dinastijo Song. ===Prehodi med desetimi kraljestvi=== [[Slika:Conquest of Song Dynasty.png|thumb|300px|Dinastija Song v letih 960–979 osvoji južno Kitajsko]] Čeprav je bila južna Kitajska stabilnejša od severne, so jo prav tako razdirale vojne. Vu se je prepiral s sosedi, kar se je nadaljevalo tudi potem, ko ga je nadomestil Južni Tang. V 40. letih 10. stoletja sta Min in Ču utrpela notranje krize, ki jih je Južni Tang spretno izkoristil in leta 945 uničil Min, leta 951 pa še Ču. Ostanki Mina in Čuja so še vrsto let preživeli kot [[džjeduši]]ja Čingjuan in Vuping. Južni Tang je s tem postal nedvomno najmočnejši režim v južni Kitajski, vendar ni mogel preprečiti vdorov Kasnejšega Džova med letoma 956 in 958 in mu je moral odstopiti vse ozemlje severno od reke [[Jangce]]. Dinastija Song, ustanovljena leta 960, je bila odločena ponovno združiti Kitajsko. Džjedušija Džingnan in Vuping sta padla leta 963, Kasnejši Šu leta 965, Južni Han leta 971 in Južni Tang leta 975. Nazadnje sta se džjedušija Vujueja in Čingjuana leta 978 odpovedala svojima domenama v korist dinastije Song, s čimer je vsa južna Kitajska prišla pod nadzor ene same vlade. Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev je povzročilo delitev na severno in južno Kitajsko. Večja stabilnost desetih kraljestev, zlasti dolgoživost Vujueja in Južnega Hana, je prispevala k razvoju različnih regionalnih identitet znotraj Kitajske. Razliko sta še okrepili ''[[Stara zgodovina petih dinastij|Stara]]'' in ''[[Nova zgodovina petih dinastij]]''. Ti kroniki, napisani s severnega vidika, sta pet dinastij (sever) in deset kraljestev (jug) predstavili kot kot nelegitimne, vase zagledana in popustljive države.<ref name="Davis" /> ==Kultura== Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev se je obrnilo od mednarodnega kulturnega razpoloženja dinastije Tang proti utrjeni nacionalni kulturi dinastije Song.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=jcecAAAAQBAJ |title=The Culture of China |publisher=Britannica Educational Publications |year=2011 |isbn=978-1-61530-140-9 |editor-last=Kuiper |editor-first=Kathleen |series=Understanding China |location=New York |page=245}}</ref> Skozi celotno omenjeno obdobje je bila opazna kulturna in gospodarska rast in ne upad.{{sfn|Dudbridge|2013|p=8}} Več severnih dinastij je nastalo na severovzhodu Kitajske, centralizacija severa pa je privedla do migracije provincialnih elit, zlasti severovzhodnih, v prestolnico, kar je ustvarilo novo metropolitansko kulturo.<ref name= szo/> Po združitvi Kitajske z dinastijo Song so bile kultura, umetnost in književnost južnih držav vključene v novi režim. Dinastija Song je sprejela izrazito južnokitajski kulturni pogled. Ohranjene kulturne tradicije južnega Tanga, Vu Jueja in Kanejšega Šuja so služile obnovi kulturne krajine severa. Južne knjižnice so bile preseljene na sever, v novi prestolnici se je promovirala jugovzhodna arhitektura. V njej so se zbrale tudi jugovzhodne budistične ikone, duhovščina in relikvije, da bi se ponovno vključile v imperialno kulturo. Dinastija Song se je po tem razlikovala od petih severnih dinastij, ki niso nikoli podpirale širjenja omrežja meniških redov, temveč so jih običajno poskušale omejiti in črpati iz njihovih gospodarskih in vojaških virov.{{sfn|Brose|2015|p=116–124}} Čeprav je bilo obdobje kratko, je na različnih področjih uvedlo kulturne inovacije. V [[Lončarstvo|lončarstvu]] se je razvila bela keramika, v slikarstvu pa 'raznolika pokrajina' Kitajske, navdihnjena z [[Daoizem|daoizmom]]. Poudarjala je svetost gora kot krajev med nebom in zemljo ter prikazovala naravni svet kot vir harmonije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.museocineseparma.org/risorse/dinastie/china_5dynasties.htm|title=Five Dynasties and Ten Kingdoms|publisher=Museum of Chinese Art and Ethnography, Parma|access-date=4 February 2018|archive-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205000905/http://www.museocineseparma.org/risorse/dinastie/china_5dynasties.htm|url-status=dead}}</ref> {{Gallery | title = Umetnost obdobja petih dinastij in desetih kraljestev | align = center | footer = | style = | state = | height = | width = | captionstyle = | Slika:Li Cheng Buddhist Temple in Mountain All.jpg | alt1=Li Čeng: ''Budistični tempelj'' | Li Čeng (okoli 919–967): Budistični tempelj | Slika:Xvxi1.jpg | alt2=Metulj in glicinija | Šu Ši (886–974): ''Metulj in glicinija'' | Slika:Zhou Wenju's A Literary Garden.jpg | alt3=A Literary Garden, by Zhou Wenju | Džov Vendžu: ''Literarni vrt'' }} {{wide image|Zhao Gan. Traveling on the River in First Snow. 960-975. Ink and color on silk. 25,9x376,5cm. National Palace Museum, Taipei..jpg|dir=rtl|2000px|align-cap=center|Džao Gan: ''Zgodnji sneg na reki'' (五代南唐 趙幹 江行初雪圖)}} ==Pravo== Obdobje petih dinastij se je kasneje v kitajski zgodovini obravnavalo kot obdobje sodnih zlorab in pretiranega kaznovanja. To stališče kaže na dejanske težave z izvajanjem pravosodja kot tudi na pristranskost konfucijanskih zgodovinarjev, ki niso odobravali decentralizacije in militarizacije, obe značilni za to obdobje. Sodni postopek dinastije Tang je na primer zahteval odlašanje z usmrtvijo, dokler niso bile izčrpane vse možnosti za pritožbe, to pa v petih dinastijah na splošno ni veljalo.<ref name="McKnight">{{navedi knjigo |last=McKnight |first=Brian |title=Sung China, 960–1279 AD, Part 2 |date=2018 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-1-108-46161-0 |editor-last=Chaffee |editor-first=John W. |editor-link= |series=The Cambridge History of China |volume=5 |location=Cambridge |chapter=Chapter 4: Chinese Law and the Legal System |editor-last2=Twitchett |editor-first2=Denis Crispin |editor-last3=Fairbank |editor-first3=John King}}</ref> Zlorabe so vključevale tudi huda mučenja. V tem pogledu je bila najbolj razvpita dinastija Kasnejši Han. Osumljence so lahko z dolgimi noži in žeblji mučili do smrti. Vojaški častnik, zadolžen za varnost prestolnice, naj bi osumljence usmrtil tudi brez preiskave.<ref name="McKnight" /> Zakonik dinastije Tang iz leta 737 je bil skupaj z dodatnimi odloki in zbirkami osnovni zakonik tega obdobja.<ref name="McKnight" /> Kasnejši Ljang je leta 909 objavil svoj zakonik,<ref name="McKnight" /> ki je bil obtožen zavlačevanja pravosodnih postopkov in pretirane strogosti glede gospodarskih kaznivih dejanj. Kasnejši Tang, Kasnejši Džin in Kasnejši Džov so prav tako sestavili svoje zakonike, Kasnejši Han pa je bil na oblasti premalo časa, da bi pustil svoj pečat na pravnem sistemu.<ref name="McKnight" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Davis |first=Richard L. |year=2014 |title=From Warhorses to Ploughshares: The Later Tang Reign of Emperor Mingzong |url=https://books.google.com/books?id=dG8fBQAAQBAJ |location=Hong Kong |publisher=Hong Kong University Press |isbn=978-988-8208-10-4 |oclc=904810968 }} * {{navedi knjigo |last=Dudbridge |first=Glen |year=2013 |title=A Portrait of Five Dynasties China: From the Memoirs of Wang Renyu (880-956) |url=https://books.google.com/books?id=rEgjlZjMd7sC |series=Oxford Oriental Monographs |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-967068-0 }} * {{navedi knjigo |last=Gungwu |first=Wang |author-link= |year=1963 |title=The Structure of Power in North China During the Five Dynasties |url=https://eprints.soas.ac.uk/34122/1/11015949.pdf |publisher=Stanford University Press |doi=10.2307/2753999 |jstor=2753999 |s2cid=165283486 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Cite journal |last=Hartwell |first=Robert M. |date=December 1982 |title=Demographic, Political, and Social Transformations of China, 750–1550 |url=https://archive.org/details/sim_harvard-journal-of-asiatic-studies_1982-12_42_2/page/365 |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies |volume=42 |issue=2 |pages=365–442 |doi=10.2307/2718941 |jstor=2718941 }} * {{navedi knjigo |last=Hung |first=Hing Ming |url=https://books.google.com/books?id=cfhKBAAAQBAJ |title=Ten States, Five Dynasties, One Great Emperor: How Emperor Taizu Unified China in the Song Dynasty |publisher=Algora Publishing |year=2014 |isbn=978-1-62894-072-5 |location=New York }} * {{navedi knjigo |last=Kurz |first=Johannes L. |year=2011 |title=China's Southern Tang Dynasty, 937–976 |url=https://books.google.com/books?id=sF90iFCoAsYC |series=Asian States and Empires |location=London |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-80956-9 }} * {{navedi knjigo |editor-last=Lorge |editor-first=Peter Allan |year=2011 |title=Five Dynasties and Ten Kingdoms |url=https://archive.org/details/fivedynastiesten0000unse |location=Hong Kong |publisher=Chinese University Press |isbn=978-962-996-418-4 |oclc=748743890 }} * {{navedi knjigo |last=Schafer |first=Edward H. |author-link=|year=1954 |title=Empire of Min: A South China Kingdom of the Tenth Century |location=Rutland, V |publisher=Tuttle Publishing |oclc=411661}} * {{navedi knjigo |last=Wang |first=Hongjie |year=2011 |title=Power and Politics in Tenth-century China: The Former Shu Regime |url=https://books.google.com/books?id=hIgyZyIMprgC |location=Amherst, NY |publisher=Cambria Press |isbn=978-1-60497-764-6 }} * {{navedi knjigo |last=Xiu |first=Ouyang |author-link=Ouyang Xiu |year=2004 |orig-year=1077 |title=Historical Records of the Five Dynasties |url=https://books.google.com/books?id=R0QpslzUi50C |translator-last=Davis |translator-first=Richard L. |location=New York |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-50228-3 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] im6o8lomg5y37u1cyhzg2jptmk2arw0 4 605944 6732177 6732146 2026-08-07T12:28:27Z Pinky sl 2932 /* Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg */ 6732177 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg]]=== [[Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|400px|Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg]] * {{info}} Člana [[Maroška nogometna reprezentanca|maroške reprezentance]] Issa Diop in Samir El Mourabet v stiku s sodnikom '''[[Slavko Vinčić|Slavkom Vinčićem]]''' na tekmi skupine C proti Braziliji '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|23. svetovnega nogometnega prvenstva]]'''. Vinčić je bil v vlogi glavnega sodnika tudi na finalni tekmi in bil izbran za najboljšega sodnika turnirja. Foto [[:c:User:YantsImages|YantsImages]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 10:24, 23. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:59, 7. avgust 2026 (CEST) * rahlo {{proti}}, fotka je tehnično in kompozicijsko žal slaba. [[:slika:P20260719DT-1689 President Donald J. Trump and First Lady Melania Trump attend the FIFA World Cup Final.jpg|Tale]] recimo je mnogo boljša, mogoče bi lahko bila za alternativen predlog, je pa res, da na njej Vinčić ni v fokusu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:23, 7. avgust 2026 (CEST) :: Krasno ime fotke. :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:28, 7. avgust 2026 (CEST) pl8exjxegsb50fvlrr9liivlv91lcqu 0 606085 6732613 6731294 2026-08-08T07:00:19Z Octopus 13285 /* Mongolsko cesarstvo */ Mongolsko cesarstvo 6732613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) <br />{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])<br />{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}<hr />{{native phrase|zh|渤海}}<br />{{small|''Bóhǎi''}} | conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj) | common_name = Parhe | era = | status = | status_text = | empire = | government_type = [[monarhija]] | event_pre = začetek [[Te Čungsang]]ovih vojaških pohodov | date_pre = 696 | year_start = 698 | year_end = 926 | event_start = ustanovitev v [[Bitka pri Tjanmenlingu|Tjanmenlingu]] | date_start = | event1 = preimenovanje v Parhe | stat_year1 = 10. stoletje | stat_pop1 = 1,5–4 milijone | stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> | date_event1 = 713 | event_end = padec Sanggjonga | date_end = 14. januar | p1 = Kogurjo | p2 = Moheji | s1 = dinastija Ljao | s2 = Dongdan | s3 = Kurjo | s4 = Kasnejši Bohaj | s5 = Džurčeni | image_map = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG | image_map_caption = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja [[Son]]a (Šuana)<ref>{{navedi knjigo|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}</ref><ref>{{navedi splet |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}</ref> | capital = [[Dunhua|Gorovje Dongmo]]<br />{{small|(698–742)}}<br />[[Helong|Centralna prestolnica]]<br />{{small|(742–756)}}<br />[[Šangdžing Longčanfu|Zgornja prestolnica]]<br />{{small|(756–785)}}<br />[[Hunčun|Vzhodna prestolnica]]<br />{{small|(785–793)}}<br />[[Šangdžing Longčanfu|Zgornja prestolnica]]<br />{{small|(793–926)}}<ref>{{navedi splet|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}</ref> | common_languages = parhejski jeziki | languages = kogurjojščina <small>([[korejščina]])</small>,<br/>[[tunguški jeziki]],<br/> [[kitajščina|klasična kitajščina]] <small>(knjižni)</small> | religion = [[budizem]],<ref>{{navedi splet|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}</ref><br/>[[šamanizem]],<ref>{{navedi splet | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}</ref><br/>[[konfucijanstvo]] | currency = | title_leader = Kralj | leader1 = [[Te Čojong|Go]] (prvi) | year_leader1 = 698–719 | leader2 = [[Mu Vang|Mu]] (Vu) | year_leader2 = 719–737 | leader3 = [[Mun]] (Ven) | year_leader3 = 737–793 | leader4 = [[Son]] (Šuan) | year_leader4 = 818–830 | leader15 = [[Te Inson]] (Da Jindžuan, zadnji) | year_leader15 = 907–926 | today = {{CHN}} <br> {{zastava|Severna Koreja}} <br> {{zastava|Rusija}} | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | module = {{Infobox Korean name/auto | child = yes | hangul = ^발해 | hanja = 渤海 | othername1 = Alternate Korean name | hangul1 = ^진국 | hanja1 = 震國 }}{{Infobox Chinese | decat = yes | child = yes | c = 渤海 | p = Bóhǎi | w = Po-hai | rus = Бохай<ref name="oriens">{{navedi splet |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}</ref> | rusr = Bohai | mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ | mnc_rom= Puhai }} }} {{Kralji Bohaja}} '''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil [[Te Čojong]] (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bilo preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].<ref>{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}</ref> Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Te Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali [[Kogurjo]] in [[Moheji]]. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot "uspešno deželo na vzhodu".<ref name="OwenMiller">{{navedi knjigo|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}</ref><ref name="y-history.net">{{navedi splet |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}</ref><ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&gbpv=1&dq=parhae%20clothing&pg=PT77&printsec=frontcover&bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}</ref> Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjoja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v Kogurjo, nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo [[Dinastija Ljao|Ljao]]. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili. Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja Te Čojonga kot sorodnika [[Moheji|Mohejev]] in Kogurjojev. ==Ime== Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.<ref name=bs>{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5 | year = 2014 | postscript = |pages=181 }}</ref> Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.<ref>{{navedi splet |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}</ref> Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}<ref name=":2">{{navedi splet |title=동북아역사넷 < 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}</ref> Leta 762 je dinastija Tang Bohaj uradno povzdignila v kraljestvo.<ref name="Dillon2016">Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor & Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.</ref><ref name="Kim2012">Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From "Land of the Morning Calm" to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.</ref>{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}<ref name=":2" /> Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.<ref>金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.</ref> Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.<ref>{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}</ref> Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}} Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.<ref name="Kim2012"/><ref name=ref24> 徐吉洙. "渤海は高句麗を引き継いだ". 高句麗研究会.</ref> Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.<ref name=ref24/> Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.<ref>石井正敏 (2001),"日本渤海関係史の研究" 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417</ref><ref>{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== [[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;<ref>{{navedi splet |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}</ref> napis v knjižni kitajščini opisuje izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi<ref>{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&dbcode=WWBJ&dbname=WWBJ7911&v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}</ref>]] Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]] (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Čingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Čindžong]] (Vušang Kan) se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,<ref>{{navedi knjigo |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}</ref> ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}} Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]], tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}<ref>{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}</ref><ref>{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman & Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}</ref><ref>{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}</ref> Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. Po mnenju Alexandra Kima niti Tang niti [[Sila (kraljestvo)|Sila|Sila]] nista priznala Bohaja kot naslednika Kogurjoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem so ga Sila imeli za svojega vazala.<ref name = "Kim2014">Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.</ref> Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjoja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}</ref> Sila so med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}} Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko so ga Sila še naprej imeli za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.<ref name = "Kim2014"/> ===Etnična pripadnost=== Etnična pripanost ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjoja in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.<ref name="vovin_script"> Vovin, Alexander (2012). "Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?". In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.</ref> Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''"vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjoja"''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}} Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.<ref name=ref24/><ref>{{navedi knjigo |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&q=Mohe+tribes+bohai&pg=PA141}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}</ref> Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjojem.<ref>''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。</ref>{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjojem povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}<ref>''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]</ref> Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjojev'.<ref>{{navedi splet |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}</ref>{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjojev in Kitanov<ref>風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記</ref><ref name=<ref name=ref24/> in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}} Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjoje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjoji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''"Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjo in podedoval stare tradicije Pujea"''.<ref name="Kim2012"/> Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjojsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjojev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjoja.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili [[Kitajci Han]]i, a hkrati soglašajo, da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjoji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}} V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.<ref><類聚国史>卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.</ref>{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot "državo Ko[gu]rjo" in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjoja.<ref name="Kim2012"/><ref name=ref24/> V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bohajev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohaji izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjojski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}} ''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal [[Kim Busik]], Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjoja, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}<ref name=ref24/> ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjoja, pri čemer se sklicuje na zdaj izgubljen zapis iz Sile. <ref>''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。</ref> Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, [[Te Čojong]] pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''"cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjo, ki se zdaj imenuje Bohaj"''.<ref name=<ref name=ref24/> Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili ali kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}} ===Vojna z dinastijo Tang=== [[Te Čojong]] je umrl leta 719. Nasledil ga je sin [[Mu Vang]] (vladal 719–737). Ob prihodu na prestol je od dinastije Tang prejel darila in naziv 'kralj province Kjeru'. Svojo neodvisnost od Tanga je pokazal tako, da je očetu po smrti podelil [[Tempeljsko ime|tempeljsko ime]] Govang – visoki kralj Go. Sam je svoje vladarsko ime privzel leta 720.{{sfn|Wang|2013|p=88}} Leta 721 je Tang prosil Bohaj za vojaško podporo proti [[Kitani|Kitanom]]. Prošnja je bila zavrnjena.{{sfn|Kim|2011a|p=350}} Da bi omejil vpliv Bohaja, je Tang leta 722 za prefekta Bodžova (sedanji [[Habarovsk]]) imenoval poglavarja [[Moheji|Hejšujskih Mohejev]]. Leta 725 je protektorat Andong predlagal namestitev vojske v svoji regiji. V odgovor so uradniki dinastije Tang tam vzpostavili upravo, ki so jo sestavljali voditelji manjših plemen, vodil pa jo je generalni guverner Jovdžova. Mu Vang je bil prepričan, da Hejšujski Moheji in Tang načrtujejo napad nanj in da je potreben preventivni protinapad. Svojemu bratu Te Munjeju je ukazal, naj napade Hejšujske Moheje. Te Munje, ki je bil od začetka mirnih odnosov leta 705 talec v prestolnici Tanga, se je zavedal posledic napada na dinastijo Tang in zato okleval z izvršitvijo ukaza. Mu Vangu je dvakrat svetoval, naj načrt za napad opusti.{{sfn|Wang|2013|p=89}}{{sfn|Kim|2011a|p=349}} Mu Vang se na to ni oziral in je bratovo zadržanost izkoristil kot izgovor, da ga je odstavil s položaja poveljnika. Te Munje je pobegnil v dinastijo Tang. Leta 732 je na dvor Tanga prispel odposlanec Bohaja z zahtevo, da Te Munjeja usmrtijo. Tangi so Te Munjeja na skrivaj poslali v Srednjo Azijo, Mu Vanga pa lažno obvestili, da je bil njegov brat izgnan v Južno Kitajsko. Ko se izvedela resnica, je Mu Vangova vojska z morja napadla Dengdžov na severni obali polotoka Šandong in ubila njegovega prefekta.{{sfn|Wang|2013|p=89-90}}<ref>{{navedi splet |script-title=ru:История государства Бохай |url=http://www.rezerv.narod.ru/history/ussur-bohaihist.htm |access-date=25 February 2019 |website=www.rezerv.narod.ru |language=ru}}</ref> Dengzhou je bil središče pomorskih trgovskih poti v vzhodni Aziji in kraj, kjer sta se zadrževala tako odposlanca dinastije Sila kot Bohaja, ko sta prihajala plačat davek cesarju Tanga. Napad Bohaja na Dengdžov ni bil zgolj geopolitično maščevanje proti dinastiji Tang, temveč tudi želja po uveljavitvi novozgrajenega bohajskega ladjevja in preprečevanju Hejšujskih Mohejev, da bi vzpostavila trgovinske odnose s dinastijo Tang, kar bi oslabilo prevlado Bohaja na severnih trgovskih poteh. Uspešen napad Bohaja na Dengdžov dokazuje tudi presenetljivo pomorsko moč komaj trideset let stare države. Kraljestvo je imelo vojaške ladje, ki so lahko prečkale morje, in trgovske ladje, ki so lahko trgovale s prekmorskimi pristanišči.{{sfn|Wang|2013|p=89-90}}<ref>{{navedi splet |script-title=ru:История государства Бохай |url=http://www.rezerv.narod.ru/history/ussur-bohaihist.htm |access-date=25 February 2019 |website=www.rezerv.narod.ru |language=ru}}</ref> V odgovor na napade Bohaja je Tang ukazal Kim Čungsinu, nečaku Sondogvana iz Sile in dvorjanu na dvoru Tanga, naj se vrne v Silo in organizira napad na Bohaj. Čungsin se je opravičil in prosil, da ostane na Kitajskem kot cesarjev telesni stražar. Tang je v Silo namesto njega poslal Kim Sarana, nizko rangiranega diplomata iz Sile. Na dvor so poklicali tudi Te Munjeja, da bi v Jovdžovu rekrutiral vojake. Medtem je Bohaj ponovno udaril, opustošil mesto Matou severozahodno od sodobnega [[Šanhajski prelaz|Šanhajskega prelaza]] in ubil 10.000 vojakov Tanga. Bohajska vojska je ropala in napadala vzdolž reke Ljao in obale polotoka Ljaodong. Leta 733 se ji je poskušala upreti združena vojska Tanga in Sile, a jo je ujelo snežno neurje, ki je blokiralo vse ceste in ubilo polovico od 100.000 vojakov. Invazija je bila zato prekinjena.{{sfn|Wang|2013|p=90-91}} Te Munje je še naprej poskušal ubiti svojega brata. V Luojang je poslal agenta, ki je sredi belega dne napadel Mu Vanga. Kralj mu je nepoškodovan ušel.{{sfn|Wang|2013|p=91}} ===Sprava s dinastijo Tang=== Leta 734 je kraljestvo Sila neuspešno napadlo Bohaj. V prizadevanju, da bi omejila ambicije Bohaja, je dinastija Tang leta 735 ugodila prošnji Sile za namestitev vojakov v regijo Pegang.{{sfn|Wang|2013|p=91}} Strateška slika se je začela obračati proti Bohaju v letih 734–735, ko so sile Tanga premagale kitanskega poglavarja Ketujuja in njegove turške zaveznike. Poleg tega se je Tangu predalo 5.000 konjenikov [[Tatabi|Tatabov]]. S porazo Kitanov in Turkov ter podreditvijo Tatabov je izginil varovalni pas, ki se je izoblikoval med Bohajem in Tangom. Ko je [[Mu Vang]] začutil strateško spremembo v razvoju dogodkov, se je odločil za spravo s Tangom. Leta 737 so bili tangovski mornarji in civilisti, pridržani v Bohaju, vrnjeni v domovino. Leta 738 je odposlanec iz Bohaja zahteval tangovske obredne kode in dinastične zgodovine, kar je bila simbolična gesta za mir. Mu Vang je kmalu zatem umrl. ===Odnosi z Japonsko=== Japonski zapisi kažejo, da sta bila Bohaj in [[Japonska]] v zelo prijateljskih odnosih. Ko je kralj Mu Vang leta 727 poslal prvo odposlansko delegacijo Bohaja na Japonsko, je misijo sestavljalo 24 mož. Med njimi sta bila tudi visoka general Ko Inui in Ko Čedok. Delegacija je v znak dobre volje in želje po spodbujanju prijateljskih odnosov na Japonsko odnesla 300 [[sobolj]]evih kožuhov.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=78}}</ref> Mu Vangov sin in naslednik [[Mun]] (Da Činmao, vladal 737–793), je nadaljeval politiko sprave s dinastijo Tang. V tistem času so težave s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] na zahodu prisilile dinastijo Tang, da je umaknila vse vojaške sile iz Koreje in zavzela obrambno držo. Mun je geopolitično ravnovesje dodatno utrdil s pošiljanjem delegcij na japonski dvor, kot je storil njegov oče leta 728. Bohaj je vzdrževal diplomatske in trgovinske stike z Japonsko do konca svojega obstoja. Na Japonsko je poslal 34 delegacij, Japonska pa v obratni smeri trinajst.<ref>[http://english.historyfoundation.or.kr/his/acij.asp?pgcode=040201 9 Balhae and Japan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626104047/http://english.historyfoundation.or.kr/his/acij.asp?pgcode=040201 |date=26 June 2015 }} Northeast Asian History Foundation</ref> Bohaj je skupaj z Japonsko načrtoval skupni napad na Silo. Kralj Sile [[Songdok]] je Japonsko dvakrat užalil. Leta 753 je arogantno ravnal z japonskimi veleposlaniki, leta 758 pa se z njimi ni hotel srečati. Leta 758 je Japonska prosila Bohaj, naj skupaj napadeta Silo. Načrte za napad so v 750. in 760. letih večkrat usklajevali veleposlaniki obeh držav. Sila je za načrte verjetno vedelo in se na napad pripravilo tako, da je ob meji zgradila šest gradov. Obmejno območje je večkrat menjalo lastnika, vendar izgube v uradni zgodovini Sile niso opisane. Omenjeni so samo datumi, ko je bila vojska poslana na sever. Japonska je pripravila svoje ladjevje za napad na Silo z juga, vendar je ni napadla.{{sfn|Kim|2011a|p=352}} Leta 755 je izbruhnil [[An Lušanov upor]], zaradi katerega je dinastija Tang izgubila nadzor nad severovzhodom države. Proti koncu upora leta 763 so vojskovodje, znani kot [[džjeduši]]ji, obvladovali celoten severovzhodni del cesarstva Tang. Leta 762 je cesar [[Dajdzong]] iz dinastije Tang uradno priznal Bohaj kot državo in Muna za njenega kralja.{{sfn|Wang|2013|p=93}} Bohaj je kljub priznanju sam imenoval 'nebeškega sina' (cesarja) in kralja. Njegova soproga se je naslavljala s cesarica.{{sfn|Sloane|2014a|p=15}}<ref>{{navedi splet|author=Ŕ̿Ϲ٠|url=http://www.seelotus.com/gojeon/gojeon/hanmun/ya-cheong-do.htm |script-title=ko:야청도의성(夜聽擣衣聲) |publisher=Seelotus.com |access-date=12 September 2012|language=ko}}</ref> Leta 771 je Mun na Japonsko poslal dopis, v katerem se je razglasil za 'vnuka nebes'.{{sfn|McBride|2024|p=139}} Zapis iz leta 834 pravi, da je imel Bohaj tako kralje kot velike kralje. Opis Munove hčerke, princese Čongjo (Dženšjao), navaja, da je bil njen oče 'veliki kralj'.<ref name = "Kim2014"/> ===Notranji razvoj=== Med Mujevo vladavino je bila vzpostavljena trgovska pot s Silo, imenovana Sillado. Trgovska pot se je začela v vzhodni prestolnici v središču province Jongvon, potekala vzdolž obale mimo današnje province Hamgjong in skozi južno prestolnico Bohaja. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] izkopanih veliko arheoloških najdišč, povezanih z Bohajem in Sillado. Med njimi sta trdnjava v Bukčongu in samostan v Omeriju v mestu Sinpo. Mu je večkrat preselil glavno mesto Bohaja. Okoli leta 756 je blizu jezera Čingpo na jugu današnje province Hejlongčjang ustanovil tudi stalno prestolnico [[Šangdžing Longčuanfu |Šangdžing]],{{sfn|Shin|2014|p=66}} s čimer je stabiliziral in okrepil centralno oblast nad različnimi etničnimi plemeni. Odobril je tudi ustanovitev [[Čujagam]]a, nacionalne akademije, ki se je zgledovala po nacionalni akademiji dinastije Tang. ===Spori z mohejskimi plemeni in Sillo=== Dvostranski odnosi med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] in Bohajem so se razvili v prijateljske odnose. Med letoma 766 in 779 je spoštovanje cesarju Dajdzongu izkazalo kar 25 delegacij Bohaja. Do konca Mujeve vladavine leta 793 so princi iz bohajske kraljeve družine po lastni volji služili kot stražarji na dvoru cesarja Dedzonga iz dinastije Tang. Mir s dinastijo Tang je Bohaju omogočil nadaljnjo širitev ozemlja. Po Mujevi smrti je Bohaj doživel nasledstveno krizo. Posledično je izgubil del ozemlja in doživel upor sosednjih [[Moheji|mohejskih]] plemen. Med vladavino kralja [[Son]]a (Šuan, vladal 818–830) in [[Te Ičin]]a (Da Jidžen, vladal 830–857) je Bohaj doživljal vdore mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=286}} Son je nato napadel Moheje in podjarmil Jueške Moheje in druga plemena ob [[Amur]]ju in priključil njihova ozemlja.{{sfn|Wang|2013|p=94}} Leta 886 so Hejšujski Moheji poskušali vzpostaviti mirne odnose z Bohajem.{{sfn|McBride|2024|p=143}} V letih 818–820 je Son napadel tudi Silo na južni meji svojega kraljestva.{{sfn|Shin|2014|p=66}} Leta 826 je Sila mobilizirala več deset tisoč mož, da bi utrdila mejo z Bohajem.{{sfn|Kim|2011a|p=354}} Sredi 9. stoletja je Bohaj dokončal svoj upravni sistem, sestavljen iz petih prestolnic, 15 prefektur in 62 okrožij.{{sfn|Kim|2011|p=286}} ===Propad=== Leta 907 se je Bohaj sprl s kitansko dinastijo [[Dinastija Ljao|Ljao]] zaradi odločitve Kitanov s področja sedanjega Čifenga in Tongljaa v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]],<ref>[https://cyberleninka.ru/article/n/o-dzasak-hanah-perednego-znameni-levogo-kryla-horchinov-pri-dinastii-tsin/viewer About Zusak-khan front banner of the left wing of korchenov of the Qing dynasty]</ref> da prestopijo na stran dinastije Ljao.<ref name="Crossley 2016">Crossley, Pamela Kyle (2016). "Bohai/Parhae Identity and the Coherence of Dan gur under the Kitan/Liao Empire". ''International Journal of Korean History''. '''21''' (1): 11–44. doi:10.22372/ijkh.2016.21.1.11.</ref> Spor je bil dolgotrajen in zapleten. Leta 911 je Sila sklenila zavezništvo z Bohajem proti Kitanom.{{sfn|Kim|2011a|p=354}} Leta 924 je Bohaj napadel Kitane, naslednje leto pa se je Sila povezala s Kitani in jim pomagala v vojni proti Bohaju. Vojaki Sile so bili za to nagrajeni.{{sfn|Kim|2011a|p=353}} Leta 926 so Kitani oblegali prestolnico Bohaja [[Šangdžing Longčuanfu|Šangdžing ]] in jo osvojili.{{sfn|Shin|2014|p=66}} Kitani so na ozemlju Čongana ustanovili avtonomno kraljestvo [[Dongdan]], kitansko Dan gur, kar pomeni Vzhodno kraljestvo Dan. Kraljestvu je vladal prestolonaslednik Ljaa [[Jelu Bej]].{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Kraljeva družina Bohaja je kot imenovani predstavniki Ljaa še naprej upravljala del svojega ozemlja.{{sfn|Crossley|2016|p=16-17}} Njena neodvisnost se je končala leta 929, ko je novi vladar Ljaa odredil preselitev bohajskega prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Preostali del Bohaja je bil leta 936 priključen Ljau.<ref name="Dillon2016" /> Ime Bohaj je bilo uradno ukinjeno leta 982.{{sfn|Dillon|2016|p=55-56}} Velik del plemstva in elit, ki so zasedale ključne položaje v državi, med njimi prestolonaslednika Te Kvangjona, je absorbiral Kurjeo.<ref>{{Cite journal|title=North and South States Period: Unified Silla and Balhae|url=http://www.korea.net/AboutKorea/History/Unified-Silla-Balhae|journal=Korea}}</ref> Del aristokracije je bil prisilno preseljen na [[Liaodong]]. Vzhodni del Bohaja je ponovno zavzelo bohajsko plemstvo in ustanovilo Kasnejši Bohaj, kasneje preimenovan v [[Čongan]] (Dingan). Ljao je leta 975 napadel Čongan, vendar ga ni uspel osvojiti. Leta 985–986 so Kitani ponovno napadli Čongan, tokrat uspešno.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref>{{navedi knjigo|last1=Kim|first1=Jinwung|title=A History of Korea: From "Land of the Morning Calm" to States in Conflict|date=2012|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0253000248|pages=87–88|url=https://books.google.com/books?id=s2EVi-MpnUsC&pg=PA87|access-date=27 August 2017|language=en}}</ref><ref name="BirthDeath">據《渤海国记》："定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。"</ref> Zadnji ostanki bohajskega odpora v nekdanjem Čonganu so bili zatrti leta 999.{{sfn|Twitchett|1994|1p=102}}{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Nekaj zgodovinarjev meni, da je zadnji udarec preživelim upornikom zadal izbruh vulkana Pektu v letih 930–940. Domneva temelji na zapisih o množičnem preseljevanju prebivalstva Bohaja na polotok Liaodong v Kitanskem cesarstvu in na [[Korejski polotok]].<ref>{{navedi splet |script-title=ko:발해멸망과 백두산 화산폭발 |trans-title=The Fall of Bohai and the Mt. |url=http://m.khan.co.kr/view.html?art_id=201205300951451 |website=Khan.co|date=30 May 2012 |language=ko}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Eruption of Mt. Baekdu and collapse of Balhae |url=http://www.donga.com/en/article/all/20150403/410414/1/Eruption-of-Mt-Baekdu-and-collapse-of-Balhae |access-date=27 March 2020 |agency=The Dong-A Ilbo |date=3 April 2015}}</ref> V zadnjem času je ta teorija v Koreji izgubila svojo priljubljenost. Ruski zgodovinarji je nimajo za verjeten razlog za propad Bohaja. Zdi se, da je bil najpomembnejši vzrok propada vojaški poraz z veliko močnejšimi Kitani.{{sfn|Kim|2011|p=298}} ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je bohajsko kraljestvo prvotno imelo približno 100.000 gospodinjstev in nekaj deset tisoč vojakov. To pomeni, da je imelo približno 500.000 prebivalcev.<ref name="OldTangBook2019">{{navedi knjigo |author= 劉昫 |title= 舊唐書 |trans-title= Old Book of Tang |chapter= 列传第一百四十九下 北狄 靺鞨 渤海靺鞨 |volume= 199下 |chapter-url= https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B#%E6%B8%A4%E6%B5%B7%E9%9D%BA%E9%9E%A8 |language=zh |access-date=18 December 2019 }}</ref><ref name="战继发"/> Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' je imelo ob padcu "na stotine tisoč" vojakov. Zgodovinarji ocenjujejo, da je imelo kraljestvo v zadnjih letih od 1,5 do 4 milijone prebivalcev.<ref name="Crossley 2016"/><ref name="杨军">{{navedi knjigo|author=杨军|script-title=zh:渤海国民族构成与分布研究|date=2007|publisher=吉林人民出版社|location=Jilin |isbn=978-7206055102|language=zh}}</ref><ref name="战继发">{{navedi knjigo |author1=战继发 |url=https://books.google.com/books?id=jUxsEAAAQBAJ&pg=PA53 |title=黑龙江屯垦史（第1卷） |date=2017 |publisher=Social Sciences Literature Press |isbn=9787520113977 |location=北京 |page=53}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== ====Korjo==== Po propadu Bohaja je velik del kraljeve družine in aristokracije pobegnil v Korjo, vključno s prestolonaslednikom Te Kvangjonom.<ref>{{cite book|last1=이상각|script-title=ko:고려사 - 열정과 자존의 오백년|date=2014|publisher=들녘|isbn=9791159250248|url=https://books.google.com/books?id=LonnCgAAQBAJ&pg=PT25|access-date=23 March 2018|language=ko}}</ref><ref>{{cite web|title=(2) 건국―호족들과의 제휴|url=http://contents.history.go.kr/front/nh/view.do?levelId=nh_011_0040_0030_0020_0020|website=우리역사넷|publisher=National Institute of Korean History|access-date=23 March 2018|language=ko}}</ref> Korjo jim je podelil zemljo, prestolonaslednik pa je dobil priimek Vang, priimek dinastije Korjo. V kraljevo gospodinjstvo ga je vključil Vang Gon, ki je bil kronan za Tea Korjojskega. Korejci verjamejo, da je Korjo s tem združil dva naslednika Kogurjoja.<ref>{{cite book|last1=Lee|first1=Ki-Baik|title=A New History of Korea|date=1984|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, Massachusetts|isbn=978-0674615762|page=103}}</ref> Nekateri drugi člani bohajske kraljeve družine so privzeli priimek Te.{{sfn|Lee Ki-baik|1984|p=88-89}} Po ''[[Korjosa|Korjosa čoljo]]'', obširni zgodovini dinastije Korjo, je prestolonaslednika na begu spremljalo več deset tisoč gospodinjstev.<ref>{{cite web |script-title=ko:발해 유민 포섭 |url=http://contents.history.go.kr/front/hm/view.do?treeId=010401&tabId=01&levelId=hm_045_0020 |website=우리역사넷 |publisher=National Institute of Korean History |access-date=13 March 2019 |language=ko}}</ref> Statistični podatki Korjoja kažejo, da se je tja v različnih obdobjih preselilo več kot 100.000 prebivalcev Bohaja.{{sfn|Kim|2019|p=108}} Teo Korjojski se je čutil močno družinsko povezan z Bohajem. Imenoval ga je ''"sorodna dežela"'' in ''"primožena dežela"''<ref name="박종기">{{cite book |last1=박종기 |script-title=ko:고려사의 재발견: 한반도 역사상 가장 개방적이고 역동적인 500년 고려 역사를 만나다 |date=2015 |publisher=휴머니스트 |isbn=9788958629023 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Qn6TCgAAQBAJ&pg=PT66 |access-date=13 March 2019 |language=ko |chapter=신화와 전설에 담긴 고려 왕실의 역사}}</ref> in zaščitil begunce iz Bohaja.{{sfn|Rossabi|1983|p=323}} Vse to je bilo v ostrem nasprotju s politiko [[Silla |Sille]], ki je bila v sovražnem odnosu z Bohajem,<ref>{{cite web |title=Parhae {{!}} historical state, China and Korea |url=https://www.britannica.com/place/Parhae |website=Encyclopedia Britannica |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc. |access-date=13 March 2019 |language=en}}</ref> Teo pa je bil zelo sovražno razpoložen do Kitanov, ki so uničili Bohaj. Dinastija Ljao je leta 942 v Korjo poslala 30 odposlancev in Tea obdarila s 50 kamelami. Teo je odposlance izgnal na otok in kamele pod mostom Manbu izstradal do smrti. Incident je znan kot incident na mostu Manbu.<ref name="이기환">{{cite web |last1=이기환 |date=22 June 2015 |title= |script-title=ko:[여적]태조 왕건이 낙타를 굶겨죽인 까닭 |url=http://news.khan.co.kr/kh_news/khan_art_view.html?artid=201506221730411 |access-date=13 March 2019 |website=Kyunghyang Shinmun |language=ko}}</ref><ref name="거란의 고려침입">{{cite web |script-title=ko:거란의 고려침입 |url=http://contents.history.go.kr/front/kc/main.do?levelId=kc_i200300 |website=한국사 연대기 |publisher=National Institute of Korean History |access-date=22 April 2019 |language=ko}}</ref> ''[[Dzidži tongdžjan]]'' omenja, da je Teo cesarju Gaodzuju iz Kasnejšega Čina predlagal, da skupaj napadeta Kitane v povračilo za uničenje Bohaja.<ref name="박종기" /> Poleg tega je v svojih ''Desetih zapovedih'' svojim potomcem izjavil, da so Kitani ''"divje zveri"'' in da se jih je treba varovati.<ref name="이기환" />{{sfn|Lee|2010|p=264}} Kitanska osvojitev Bohaja je povzročila dolgotrajno sovraštvo Korjoja do Kitanskega cesarstva.<ref>{{cite web|url=http://news.khan.co.kr/kh_news/khan_art_view.html?artid=201506221730411|script-title=ko:태조 왕건이 낙타를 굶겨죽인 까닭 |trans-title=Why King Taiso wasted camels |author=Lee Ki Hwan |work=Khan.co |date=2015 |language=ko}}</ref> Množični eksodus prebivalcev iz Bohaja se je po mnenju korejskih zgodovinarjev nadaljeval vsaj do začetka 12. stoletja med vladavino kralja Ječonga.<ref>{{cite journal |last1=Jeon |first1=Young-Joon |title=10~12세기 고려의 渤海難民 수용과 주변국 同化政策* |trans-title=A Study on Korea's Accommodation of the Refugees from the Collapsed Kingdom of Balhae and Policy of Assimilating the Neighboring Nations in 10th~12th Centuries |url=http://scholar.dkyobobook.co.kr/builderDownload.laf?barcode=4010028143027&artId=10576093&gb=view&rePdf=view |journal=Society for Jeju Studies |date=28 February 2021 |volume=55 |pages=27–53 |doi=10.47520/jjs.2021.55.27 |s2cid=233796106 |access-date=8 March 2022 |archive-date=6 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206130722/http://scholar.dkyobobook.co.kr/builderDownload.laf?barcode=4010028143027&artId=10576093&gb=view&rePdf=view |url-status=dead |url-access=subscription }}</ref>{{rp|32–33}} Zaradi nenehnega množičnega pritoka beguncev iz Bohaja naj bi begunci postali prevladujoča entiteta v Korjoju.<ref>{{Cite web|script-title=ko:후삼국통일(後三國統一)|url=http://encykorea.aks.ac.kr/Contents/SearchNavi?keyword=%ED%9B%84%EC%82%BC%EA%B5%AD%ED%86%B5%EC%9D%BC&ridx=0&tot=575|access-date=2021-12-06|website=Encyclopedia of Korean Culture}}</ref><ref>{{Cite web|script-title=ko:한성(漢城)|url=http://encykorea.aks.ac.kr/Contents/SearchNavi?keyword=%ED%95%9C%EC%84%B1&ridx=1&tot=311|access-date=2021-12-06|website=Encyclopedia of Korean Culture}}</ref> Po zapisih iz Korjoja so begunci iz Bohaja prihajali v skupinah od nekaj sto do nekaj tisoč ljudi. Njihovo število ni moglo biti večje od 100.000, medtem ko je na ozemljih pod nadzorom dinastije Ljao ostalo nekaj milijonov ljudi. Za begunce ni jasno ali so ostali v Korjoju ali se vrnili v Bohaj ali se preselili drugam, na primer na Kitajsko ali Japonsko.<ref name="Crossley 2016"/> Po mnenju zgodovinarja Kima se je med 10. in 11. stoletjem v Korjo priselilo 30.000 družin iz Bohaja, se pravi več kot 100.000 ljudi. 94.000 lokalnih družin (470.000 prebivalcev) je dinastija Ljao deportirala na druga svoja ozemlja, tako da je na ozemlju nekdanjega Bohaja ostalo le okoli 20.000 družin, kar je bistveno manj od tistih, ki so se odselili v Korjo.<ref>{{cite book |last1=김 |first1=위현 |title=渤海遺民의 再建運動 : 後渤海와 大渤海}}</ref><ref>{{cite book |last1=나 |first1=영남 |title=《요·금시대 이민족 지배와 발해인》. 외대 역사문화 연구총서 |date=2017 |publisher=History and Culture Research Series at the University of Foreign Studies}}</ref> Korejski zgodovinarji na splošno ocenjujejo, da je iz Bohaja v Korjo zbežalo od 100.000 do 200.000 ljudi.<ref>{{cite book |last1=김 |first1=위현 |title=渤海遺民의 再建運動 : 後渤海와 大渤海}}</ref><ref>{{cite book |last1=나 |first1=영남 |title=《요·금시대 이민족 지배와 발해인》. 외대 역사문화 연구총서 |date=2017 |publisher=History and Culture Research Series at the University of Foreign Studies}}</ref> Profesor zgodovine Park Čongki je ocenil, da je iz Bohaja v Korjo zbežalo 120.600 ljudi in so v Korjoju predstavljali približno 6,3 % od približno 2 milijonov prebivalcev zgodnjega Korjoja.<ref>{{cite web |last1=Lee |first1=Sang-Do |script-title=ko:[평화칼럼] 발해 유민(遺民)과 꼬마 난민(難民) '쿠르디' |url=http://m.cpbc.co.kr/paper/view.php?cid=598022&path=201510 |website=Catholic Peace Newspaper |access-date=8 February 2023}}</ref> Veliko beguncev iz Bohaja je zaradi politike Korjoja do Bohaja v Korjo odšlo že sredi 9. stoletja. V prvih nekaj desetletjih po padcu Bohaja so bili begunci iz Bohaja v Korjoju dobrodošli, hkrati pa se zdi, da je za elito služba v kitanski upravi ponujala več ugodnosti kot služba v korjojski in se niso odselili. Korjojski letopisi omenjajo le šest imen visokih uradnikov bohajskega porekla. Med letoma 1029 in 1030 je kitansko upravo pretresal upor Bohajcev, potem ko jim je vlada poskušala zvišati davke. Vodja upora je bil general Ljaa Da Janlin iz 7. generacije potomcev ustanovitelja Bohaja. Uporniki so aretirali in ubili kitanske uradnike ter razglasili novo dinastijo Šing Ljao. Da Janlin je poslal v Korjo veleposlanika s prošnjo za vojaško podporo. Korjo mu je poslal nekaj čet, ki so jih Kitani prestregli in pregnali. Nekaj korjojskih častnikov si je prizadevalo nadaljevati vojno z Lajom, diplomatski zbor in plemstvo pa sta pozvala kralja k previdnosti. Kralj Korjoja se je odločil opustiti vojaške dejavnosti proti Ljau. Bohajci so kjub temu v Korjo še naprej pošiljali delegacije s prošnjo za pomoč. Zadnja misija, ki jo je vodil Li Kvan Rok, je prispela po uničenju države. Na delegacijo nekateri viri gledajo kot na delegacijo, nekateri pa jo prištevajo med begunce. Kim meni, da so Bohajci pod Ljaom v 11. stoletju začeli na Korjo gledati kot na sovražno državo, v kateri Bohajci nimajo podpore.{{sfn|Kim|2019|p=109-1010}} ====Dinastija Ljao==== Bohaj je igral ključno vlogo v politiki, književnosti in družbi severne Kitajske pod dinastijama Ljao in [[Džin (1115-1234)|Džin]]. Po razpadu Bohaja po vojni s Kitani se je naziv Bohaj v 14. stoletju v dinastijah Ljao in Džin in v Mongolskem cesarstvu uporabljal za poimenovanje dela bohajskega prebivalstva.<ref>{{cite journal |last1=Jesse D |first1=Sloane |title=Mapping a Stateless Nation: "Bohai" Identity in the Twelfth to Fourteenth Centuries |url=https://muse.jhu.edu/article/611400 |journal=Journal of Song-Yuan Studies|year=2014 |volume=44 |pages=365–403 |doi=10.1353/sys.2014.0003 |s2cid=164130734 |url-access=subscription }}</ref> Vzhodna prestolnica Ljaa (Dongdžing, današnji [[Liaojang]] v provinci Lianoning) je služila kot središče oblasti na ozemlju nekdanjega Bohaja. Na začetku 10. stoletja je imelo mesto več kot 40.000 prebivalcev, večinoma Bohajcev. [[Te Inson]] (Da Jindžuan), zadnji kralj Bohaja, in drugi člani nekdanje kraljeve družine so po padcu Bohaja še vedno imeli precejšnjo oblast v [[Dongdan|Dongdanu]] in vzhodni prestolnici. Del elite Bohaja se je kmalu integriral v aristokracijo Ljaa in pogosto dramatično spremenil svojo osebno identiteto.<ref name="Crossley 2016">{{cite journal |last1=Crossley |first1=Pamela Kyle |title=Bohai/Parhae Identity and the Coherence of Dan gur under the Kitan/Liao Empire |journal=International Journal of Korean History |date=2016 |volume=21 |issue=1 |pages=11–44 |doi=10.22372/ijkh.2016.21.1.11|doi-access=free }}</ref> Nedatiran popis prebivalstva v dinastiji Ljao navaja, da je bilo v Liaojangu približno 100.000 bohajskih gospodinjstev, kar bi pomenilo približno pol milijona ljudi.<ref>{{cite book |last1=Wittfogel |first1=Karl August |last2=Feng |first2=Chia-Sheng |title=History of Chinese Society: Liao |page=56 }}</ref>{{sfn|Sloane|2014|p=390}} Po ukinitvi delno neodvisnega Dongdana leta 929, je njegov vladar [[Jelu Bej]] leta 930 pobegnil in Bohaj se je začelo vključevati v dinastijo Ljao. Velik del uprave je bil razpuščen. Ljao je začel na ozemlje Bohaja naseljevati Hane in Kitane, zlasti vojake, da bi ga koloniziral. Regija se je obravnavala kot davkoplačevalska država. Njen letni davek je znašal 1000 konj in 150.000 bal blaga. Monopolnih davkov na sol in vino ni bilo, davki na trgovino pa so bili minimalni. V 1020. letih je južna uprava poskušala razširiti svoj davčni sistem na Bohaje iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so takrat plačevali znižane davke. Bohaji so bili prisiljeni graditi ladje za prevoz žita v južno prestolnico. Potovanje na jug je bilo nevarno. Veliko ladij se je izgubilo, kar je povzročalo zamere.{{sfn|Twitchett|1994|p=113-114}} Poleti 1029 se je v vzhodni prestolnici uprl Da Janlin, daljni potomec Bohajske dinastije. Aretiral je ministra Šjao Šjaošjana in njegovo ženo, ubil davčne komisarje in glavnega vojaškega poveljnika ter razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Za pomoč je prosil Korjo, ki je proti Ljau poslal svojo vojsko, vendar se je napad končal s porazom. Da Janlin je ponovno prosil za pomoč, vendar mu Korjo ni hotel pomagati, ker so kralju Korjoja tako svetovali njegovi svetovalci. V Korjo so bile poslane štiri delegacije, od keterih se četrta ni vrnila v Šing Ljao. Da Janlin ni imel podpore niti med svojimi podložniki. Pridružila se mu je samo peščica Džurčenov. Veliko upornikov je verjetno spoznalo šibkost nove dinastije in pred njenim propadom pobegnilo v Korjo.{{sfn|Kim|2019|p=110}} Leto kasneje je eden od častnikov Da Janlina izdal in odprl vrata vzhodne prestolnice Kitanom. Njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro bohajsko plemstvo se je preselilo v bližino Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Korjo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113-114}} Leta 1114 so potomci Bohajcev izkoristili vojno med Džurčenimi in Kitani in so se pod vodstvom Gu Juja uprli. Njegova vojska je štela 30.000 mož. Bohaji so premagali dve kitanski vojski in bili nato uničeni.{{sfn|Kim|2011|p=287}} Leta 1116 je v Vzhodni prestolnici prišlo do novega upora, ko se je bohajski častnik Gao Jongčang razglasil za cesarja dinastije Juan in zaprosil za pomoč dinastijo Džin. Vojski Ljaa, poslani na zatiranje upora, so poveljevali potomci Bohajske dinastije.{{sfn|Sloane|2014|p=370}} Vojska Džina, ki je prišla na pomoč Juanu, je zlahka odbila napad Ljaa. Zatem se je obrnila proti upornikom in ubila Gao Jongčanga.{{sfn|Twitchett|1994|p=143-144}} Razlika med upori Bohajcev in Džurčenov proti dinastiji Ljao ni bila vedno jasna. V epitafu iz leta 1117, posvečenem častniku, ki je bil leta 1114 ubit v boju proti Džurčenom, so bili Bohajci in Džurčeni uvrščeni v isto kategorijo.{{sfn|Sloane|2014|p=372}} ====Dinastija Džin==== Kitani so sčasoma podlegli Džurčenom, potomcem [[Moheji|Mohejev]], ki so ustanovili dinastijo [[Džin (1115-1234)|Džin]]. Džurčenski zapisi so poudarjali skupni izvor Bohajcev in Džurčenov iz sedmih plemen Vudžijev. Četrti, peti in sedmi cesar Džina so bili sinovi cesaric bohajskega porekla.{{sfn|Sloane|2014|p=381}} Popis prebivalstva severne Kitajske, ki so ga izvedli Mongoli v 13. stoletju, je razlikoval Bohajce iz nekdanjega kitanskega cesarstva od drugih etničnih skupin, kot so bili Korjoji, Kitani in Džurčeni.<ref name="Hong Won-tak page 80-110">Hong Won-tak. "''Liao and Jin: After Khitan and Xianbei in West Manchuria, Jurchen in Eastern Manchuria appeared''" East Asian History: Distortion and Correcting, page 80-110. Seoul: Gudara, 2012.</ref> Opazovalec iz dinastije Song je ugotovil, da med vladavino Ljaa v njegovi vladi ni bilo nobenega Bohajca, kar kaže, da so bili v podrejenem položaju in zato prvi, ki so prebežali k dinastiji Džin.{{sfn|Sloane|2014|p=376}} Poziv Džina prebežnikom iz Bohaja je imel znaten uspeh. Prebegli Jang Pu je postal svetovalec Agude in mu pomagal ustanoviti cesarski dvor. Gao Činji je postal svetovalec Vanjana Dzongana, generala Džurčenov in tesnega Agudovega prijatelja. Leta 1125 so bili med protokolarnimi uradniki dinastije Džin Kitani, Džurčeni in Bohajci. Vsi so govorili kitajsko.{{sfn|Sloane|2014|p=373}}<ref name="Kim2014"/> Da Gao (1086–1153), potomec bohajske kraljeve družine, je služil v vojski Džina kot poveljnik osmih bataljonov Bohajcev v vojni proti dinastiji Song. Drug bohajski general je bil Guo Jaoši (aktiven 1116–1132), ki se je pred tem boril v vojskah Ljao, Džina in Songa.{{sfn|Sloane|2014|p=375}} Bohajci so imeli ključno vlogo kot podporniki Šidzonga iz Džina pri vzpostavljanju njegove oblasti.{{sfn|Sloane|2014|p=383}} Bohajske družine so se lahko povzpele visoko v hierarhiji dinastije Džin. Njihovi potomci so uspešno opravljali cesarske izpite, bili uradniki in literati in pooblaščenci za razsodnike kulture in okusa.{{sfn|Sloane|2014|p=384-385}} Družina Vang Tingjuna je prejela literarna priznanja, njegova najstarejša hči pa je postala [[Daoizem|daoistična]] svečenica in pesnica na cesarskem dvoru. Mešani zakoni med bohajskimi in džinskimi elitami so bili pogosti. V dinastiji Džin so za preproste Bohajce še vedno veljale omejitve. Leta 1136 je na primer džurčenski uradnik Vanjan Puluhu preklical pomilostitev moškega, za katerega je bilo ugotovljeno, da je Bohajec. Politika omejevanja in slabljenja Bohajcev se je sčasoma še stopnjevala. Leta 1140 so bile z odlokom ukinjene garnizije Kitajcev Hanov in Bohajcev, garnizije Tatabov in Kitanov pa ne. Skupine Bohajcev, ki so bile nekoč preseljene na območja blizu Vrhovne ali Osrednje prestolnice Ljaa, so preselili na ozemlje vzhodno od gorovja Tajhang. Selitve so bile zaključene leta 1141. Leta 1149 je bila načrtovano še eno preseljevanje nekam južno od Džongduja, ki jo je dvorni svetovalec Gao Šoušing s posredovanjem pri cesarju preprečil.{{sfn|Sloane|2014|p=381}} V Liaodongu se je znatno povečalo število vojakov. Tja je bilo premeščenih kar trideset ''menganov'' Džurčenov s po tisoč vojaki ter njihove družine in spremstvo. Selitev Džurčenov, zlasti njihovih aristokratov, na jug, je morda prispevala k upadu deleža prebivalcev, ki so se identificirali kot Bohajci.{{sfn|Sloane|2014|p=389-390}} Leta 1177 je bil z odlokom odpravljen star bohajski običaj poroke z lažno ugrabitvijo. Bohajci so imeli v dinastiji Džin manj omejitev kot v dinastiji Ljao, vendar so hkrati uživali manjšo pozornost kot posebna entiteta. Njihov vpliv v Liaodongu se je postopoma manjšal, ker so začele prevladovati druge entitete.{{sfn|Sloane|2014|p=388-389}} Ko so se potomci Bohajcev trdno vključili v aparat džurčenske države, so se mnogi bohajski uradniki prostovoljno odločili, da se bodo identificirali kot Kitajci. Ko je bil leta 1135 za odposlanca v Korjo izbral Nansali, je svoje ime spremenil v kitajsko Vang Dženg. To so počeli tudi drugi. Praksa prikazovanje izmišljenih rodoslovij ni bila nič novega, saj je bile razširjena že v času dinastije Song.{{sfn|Sloane|2014|p=390-391}} ====Mongolsko cesarstvo==== Izraz Bohaj/Parhe je pod vladavino [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] postal opazno manj razširjen. Za potomci Bohajcev iz propadle dinastije Džin so izginile vse sledi in noben epitaf iz mongolskega obdobja ni omenil, da gre za Bohajca.{{sfn|Sloane|2014|p=396-397}} Bohaj se je kot toponim uporabljal še v začetku 14. stoletja, do konca 14. stoletja pa je popolnoma izginil iz zgodovinskih virov.{{sfn|Sloane|2014|p=396-398}} Proti koncu mongolske vladavine je učenjak Tao Dzongji Bohajce uvrstil ob bok Kitanov in Džurčenov, kar ni presenetljivo, saj je bila večina njih v času mongolske osvojitve literatov, uradnikov ali pripadnikov birokracije Džina. Mnogo Bohajcev je privzelo kitajska imena, podobno kot Džurčeni, verjetno zaradi lažje vključitve v kategorijo Hanrenov (severni Kitajci), namesto v nižjo, četrto kategorijo Nanrenov (južni Kitajci).{{sfn|Sloane|2014|p=392-394}} Izraz Bohaj je omenjen izključno v ''Tajhejskem zakoniku'' dinastije Džin{{sfn|Sloane|2014|p=396-397}} v odlomkih, ki prepovedujejo poroko z ugrabitvijo in poroko med žalovanjem.{{sfn|Sloane|2014|p=397}} Nekateri Bohajci so namesto kitajske sprejeli mongolsko ali tatarsko kulturo. Jov Šinge (umrl 1227) se je štel za Bohajca. Ko se je dinastija Džin zaradi mongolskih vpadov sesuvala, se je Jov Šinge v utrdbi v bližini Gaodžuja (današnji Čifeng) dolgo upiral napadom Mongolov, dokler ni trdnjave napadel Mukali. Po Jov Šingejevi predaji ga je Mukali pohvalil [[Džingiskan]]u, ki mu je podelil mongolsko ime Halabadu. Kasneje se je kot Halabadu leta 1227 boril na mongolski strani pri Tajjuanu. Bohajci po propadu svoje državi niso izginili kar čez noč. Po besedah Tojame Gunžija so ''"ostali živi in zdravi še tristo let po uničenju države"''.{{sfn|Sloane|2014|p=403}} ==Kultura== Prebivalstvo Bohaja je bilo sestavljeno iz prebivalcev nekdanjega Kogurjoa in tunguških [[Moheji|Mohejev]]. Na šestdesetih lokacijah, prepoznanih kot bohajske, so odkrili bivališča s pečmi in keramičnimi strešniki in keramično posodo. Železna kmetijska orodja kažejo, da so ukvarjali tudi z naprednim kmetijstvom. Po najdbah sodeč je bil velik del prebivalstva tudi izven prestolnic stalno naseljen.{{sfn|Sloane|2014|p=367}} Po mnenju Jang Džuna je imel Bohaj raznoliko etnično sestavo, vključno z manjšinami, kot so [[Kitani]] in [[Evenki]].<ref name="杨军">{{cite book|author=杨军|script-title=zh:渤海国民族构成与分布研究|date=2007|publisher=吉林人民出版社|location=Jilin |isbn=978-7206055102|language=zh}}</ref> Bohaj je bil tudi večkulturno cesarstvo, v katerem so se združile kitajska, korejska in tunguška kultura.<ref name="Seth2016">{{cite book|author=Michael J. Seth|title=A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present|url=https://books.google.com/books?id=YB1BCwAAQBAJ&pg=PA72|date=21 January 2016|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-4422-3518-2|pages=72–73}}</ref> Arheološke najdbe kažejo, da je kultura Bohaja vsebovala elemente kultur Mohejev, Kogurjojev, turških plemen in kitajske dinastije Tang. Bohajci so od Kogurjojev prevzeli in nadaljevali številne kogurjojske iznajdbe, na primer talno ogrevanje [[ondol]] v bohajskih kraljevih palačah, kamnite grobnice in kamnite krste, ki jih je uporabljal kogurjojski vladajoči razred.<ref>{{cite book |last1=Han |first1= Ciu-cheol |chapter=The Ethnic Composition of Parhae’s Population|title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=22}}</ref> 26 od 85 odposlancev, ki jih je Bohaj poslal na [[Japonska|Japonsko]], je imelo tipičen kogurjojski priimek Ko (Go), ki je v Koreji še vedno pogost, in kaže na znaten delež Kogurojev v bohajski družbi.<ref>{{cite book |last1=Duncan |first1=John |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=16}}</ref> Značilne grobnice v prestolnicah in širše se pripisujejo vplivom kultur Mohejev in Tangov. Zgodnje bohajske grobnice izven prestolnic so bile jame, kar ki jih kitajski in japonski znanstveniki razlagajo kot znak kulture Mohejev. Drugi znanstveniki zemeljske jame razlagajo preprosto kot prevladujoč običaj med preprestim bohajskim prebivalstvom. Zgodnja japonska izkopavanja grobnic v bohajski prestolnici in kasnejše kitajske raziskave so prakso skupnega pokopavanja družinskih članov in ponovnega pokopavanja opredelile kot podobno praksi Sumojskih Mohejev. V pozni zgodovini Bohaja so se pojavile enoprostorne opečne grobnice. Kitajski znastveniki opečne grobnice in upodobitve bohajskih elit na poslikavah pripisujejo vplivu dinastije Tang.{{sfn|Sloane|2014a|pp=23–25}} Arhitekturnih značilnosti ni mogoče pripisati samo Bohajcem, saj niso zanesljiv pokazatelj identitete. Arhitekturni slogi so lahko omejeni glede na okolje, tehnike in razpoložljive materiale. Nekatere strukture, kot so jame, so bile morda praktična rešitev za zaščito pred mrazom in vetrom in ne značilnost etnične pripadnosti prebivalcev.{{sfn|Sloane|2014a|p=26}} Zapis o potovanju Hong Haoja (1088–1155) na ozemlje Džina opisuje Bohajce predvsem kot bojevito ljudstvo, ki ne upošteva [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] norm. Ženske so opisane kot ''"divje ljubosumne"''{{sfn|Sloane|2014|p=378}} in moškim niso dopuščaje nezvestobe. Moški so bili opisani kot ''"zelo zvijačni in neprekosljivi v boju"''. Zanje je obstajal rek ''"trije Bohaci za enega tigra"''. Nekateri Bohajci so prakticirali [[budizem]].{{sfn|Sloane|2014|p=378}} Po kulturi očitno niso odstopali od drugih do te mere, da bi se ne mogli asimilirati v sosednje družbe. V Bohaju so bili razširjeni priimki v kitajskem slogu in noben poseben kulturni označevalec jim ni preprečeval integracije v kitajsko pismeno družbo. V tem procesu ni dokazov o kakršnih koli trenjih. Drugi kulturni označevalci, kot so borilne tradicije, so morda olajšali sprejetje mongolskega, tatarskega in džurčenskega izročila.{{sfn|Sloane|2014|p=402}} ==Družba== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Bohaj]] h3xsahxl03h3v6215yj0vg2f0wvpg6n 6732621 6732613 2026-08-08T07:11:17Z Octopus 13285 /* Dinastija Ljao */ ref 6732621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) <br />{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])<br />{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}<hr />{{native phrase|zh|渤海}}<br />{{small|''Bóhǎi''}} | conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj) | common_name = Parhe | era = | status = | status_text = | empire = | government_type = [[monarhija]] | event_pre = začetek [[Te Čungsang]]ovih vojaških pohodov | date_pre = 696 | year_start = 698 | year_end = 926 | event_start = ustanovitev v [[Bitka pri Tjanmenlingu|Tjanmenlingu]] | date_start = | event1 = preimenovanje v Parhe | stat_year1 = 10. stoletje | stat_pop1 = 1,5–4 milijone | stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> | date_event1 = 713 | event_end = padec Sanggjonga | date_end = 14. januar | p1 = Kogurjo | p2 = Moheji | s1 = dinastija Ljao | s2 = Dongdan | s3 = Kurjo | s4 = Kasnejši Bohaj | s5 = Džurčeni | image_map = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG | image_map_caption = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja [[Son]]a (Šuana)<ref>{{navedi knjigo|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}</ref><ref>{{navedi splet |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}</ref> | capital = [[Dunhua|Gorovje Dongmo]]<br />{{small|(698–742)}}<br />[[Helong|Centralna prestolnica]]<br />{{small|(742–756)}}<br />[[Šangdžing Longčanfu|Zgornja prestolnica]]<br />{{small|(756–785)}}<br />[[Hunčun|Vzhodna prestolnica]]<br />{{small|(785–793)}}<br />[[Šangdžing Longčanfu|Zgornja prestolnica]]<br />{{small|(793–926)}}<ref>{{navedi splet|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}</ref> | common_languages = parhejski jeziki | languages = kogurjojščina <small>([[korejščina]])</small>,<br/>[[tunguški jeziki]],<br/> [[kitajščina|klasična kitajščina]] <small>(knjižni)</small> | religion = [[budizem]],<ref>{{navedi splet|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}</ref><br/>[[šamanizem]],<ref>{{navedi splet | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}</ref><br/>[[konfucijanstvo]] | currency = | title_leader = Kralj | leader1 = [[Te Čojong|Go]] (prvi) | year_leader1 = 698–719 | leader2 = [[Mu Vang|Mu]] (Vu) | year_leader2 = 719–737 | leader3 = [[Mun]] (Ven) | year_leader3 = 737–793 | leader4 = [[Son]] (Šuan) | year_leader4 = 818–830 | leader15 = [[Te Inson]] (Da Jindžuan, zadnji) | year_leader15 = 907–926 | today = {{CHN}} <br> {{zastava|Severna Koreja}} <br> {{zastava|Rusija}} | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | module = {{Infobox Korean name/auto | child = yes | hangul = ^발해 | hanja = 渤海 | othername1 = Alternate Korean name | hangul1 = ^진국 | hanja1 = 震國 }}{{Infobox Chinese | decat = yes | child = yes | c = 渤海 | p = Bóhǎi | w = Po-hai | rus = Бохай<ref name="oriens">{{navedi splet |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}</ref> | rusr = Bohai | mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ | mnc_rom= Puhai }} }} {{Kralji Bohaja}} '''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil [[Te Čojong]] (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bilo preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].<ref>{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}</ref> Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Te Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali [[Kogurjo]] in [[Moheji]]. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot "uspešno deželo na vzhodu".<ref name="OwenMiller">{{navedi knjigo|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}</ref><ref name="y-history.net">{{navedi splet |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}</ref><ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&gbpv=1&dq=parhae%20clothing&pg=PT77&printsec=frontcover&bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}</ref> Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjoja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v Kogurjo, nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo [[Dinastija Ljao|Ljao]]. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili. Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja Te Čojonga kot sorodnika [[Moheji|Mohejev]] in Kogurjojev. ==Ime== Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.<ref name=bs>{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5 | year = 2014 | postscript = |pages=181 }}</ref> Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.<ref>{{navedi splet |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}</ref> Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}<ref name=":2">{{navedi splet |title=동북아역사넷 < 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}</ref> Leta 762 je dinastija Tang Bohaj uradno povzdignila v kraljestvo.<ref name="Dillon2016">Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor & Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.</ref><ref name="Kim2012">Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From "Land of the Morning Calm" to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.</ref>{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}<ref name=":2" /> Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.<ref>金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.</ref> Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.<ref>{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}</ref> Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}} Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.<ref name="Kim2012"/><ref name=ref24> 徐吉洙. "渤海は高句麗を引き継いだ". 高句麗研究会.</ref> Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.<ref name=ref24/> Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.<ref>石井正敏 (2001),"日本渤海関係史の研究" 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417</ref><ref>{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== [[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;<ref>{{navedi splet |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}</ref> napis v knjižni kitajščini opisuje izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi<ref>{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&dbcode=WWBJ&dbname=WWBJ7911&v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}</ref>]] Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]] (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Čingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Čindžong]] (Vušang Kan) se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,<ref>{{navedi knjigo |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}</ref> ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}} Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]], tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}<ref>{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}</ref><ref>{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman & Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}</ref><ref>{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}</ref> Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. Po mnenju Alexandra Kima niti Tang niti [[Sila (kraljestvo)|Sila|Sila]] nista priznala Bohaja kot naslednika Kogurjoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem so ga Sila imeli za svojega vazala.<ref name = "Kim2014">Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.</ref> Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjoja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}</ref> Sila so med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}} Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko so ga Sila še naprej imeli za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.<ref name = "Kim2014"/> ===Etnična pripadnost=== Etnična pripanost ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjoja in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.<ref name="vovin_script"> Vovin, Alexander (2012). "Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?". In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.</ref> Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''"vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjoja"''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}} Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.<ref name=ref24/><ref>{{navedi knjigo |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&q=Mohe+tribes+bohai&pg=PA141}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}</ref> Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjojem.<ref>''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。</ref>{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjojem povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}<ref>''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]</ref> Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjojev'.<ref>{{navedi splet |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}</ref>{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjojev in Kitanov<ref>風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記</ref><ref name=<ref name=ref24/> in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}} Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjoje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjoji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''"Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjo in podedoval stare tradicije Pujea"''.<ref name="Kim2012"/> Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjojsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjojev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjoja.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili [[Kitajci Han]]i, a hkrati soglašajo, da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjoji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}} V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.<ref><類聚国史>卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.</ref>{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot "državo Ko[gu]rjo" in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjoja.<ref name="Kim2012"/><ref name=ref24/> V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bohajev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohaji izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjojski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}} ''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal [[Kim Busik]], Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjoja, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}<ref name=ref24/> ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjoja, pri čemer se sklicuje na zdaj izgubljen zapis iz Sile. <ref>''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。</ref> Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, [[Te Čojong]] pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''"cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjo, ki se zdaj imenuje Bohaj"''.<ref name=<ref name=ref24/> Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili ali kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}} ===Vojna z dinastijo Tang=== [[Te Čojong]] je umrl leta 719. Nasledil ga je sin [[Mu Vang]] (vladal 719–737). Ob prihodu na prestol je od dinastije Tang prejel darila in naziv 'kralj province Kjeru'. Svojo neodvisnost od Tanga je pokazal tako, da je očetu po smrti podelil [[Tempeljsko ime|tempeljsko ime]] Govang – visoki kralj Go. Sam je svoje vladarsko ime privzel leta 720.{{sfn|Wang|2013|p=88}} Leta 721 je Tang prosil Bohaj za vojaško podporo proti [[Kitani|Kitanom]]. Prošnja je bila zavrnjena.{{sfn|Kim|2011a|p=350}} Da bi omejil vpliv Bohaja, je Tang leta 722 za prefekta Bodžova (sedanji [[Habarovsk]]) imenoval poglavarja [[Moheji|Hejšujskih Mohejev]]. Leta 725 je protektorat Andong predlagal namestitev vojske v svoji regiji. V odgovor so uradniki dinastije Tang tam vzpostavili upravo, ki so jo sestavljali voditelji manjših plemen, vodil pa jo je generalni guverner Jovdžova. Mu Vang je bil prepričan, da Hejšujski Moheji in Tang načrtujejo napad nanj in da je potreben preventivni protinapad. Svojemu bratu Te Munjeju je ukazal, naj napade Hejšujske Moheje. Te Munje, ki je bil od začetka mirnih odnosov leta 705 talec v prestolnici Tanga, se je zavedal posledic napada na dinastijo Tang in zato okleval z izvršitvijo ukaza. Mu Vangu je dvakrat svetoval, naj načrt za napad opusti.{{sfn|Wang|2013|p=89}}{{sfn|Kim|2011a|p=349}} Mu Vang se na to ni oziral in je bratovo zadržanost izkoristil kot izgovor, da ga je odstavil s položaja poveljnika. Te Munje je pobegnil v dinastijo Tang. Leta 732 je na dvor Tanga prispel odposlanec Bohaja z zahtevo, da Te Munjeja usmrtijo. Tangi so Te Munjeja na skrivaj poslali v Srednjo Azijo, Mu Vanga pa lažno obvestili, da je bil njegov brat izgnan v Južno Kitajsko. Ko se izvedela resnica, je Mu Vangova vojska z morja napadla Dengdžov na severni obali polotoka Šandong in ubila njegovega prefekta.{{sfn|Wang|2013|p=89-90}}<ref>{{navedi splet |script-title=ru:История государства Бохай |url=http://www.rezerv.narod.ru/history/ussur-bohaihist.htm |access-date=25 February 2019 |website=www.rezerv.narod.ru |language=ru}}</ref> Dengzhou je bil središče pomorskih trgovskih poti v vzhodni Aziji in kraj, kjer sta se zadrževala tako odposlanca dinastije Sila kot Bohaja, ko sta prihajala plačat davek cesarju Tanga. Napad Bohaja na Dengdžov ni bil zgolj geopolitično maščevanje proti dinastiji Tang, temveč tudi želja po uveljavitvi novozgrajenega bohajskega ladjevja in preprečevanju Hejšujskih Mohejev, da bi vzpostavila trgovinske odnose s dinastijo Tang, kar bi oslabilo prevlado Bohaja na severnih trgovskih poteh. Uspešen napad Bohaja na Dengdžov dokazuje tudi presenetljivo pomorsko moč komaj trideset let stare države. Kraljestvo je imelo vojaške ladje, ki so lahko prečkale morje, in trgovske ladje, ki so lahko trgovale s prekmorskimi pristanišči.{{sfn|Wang|2013|p=89-90}}<ref>{{navedi splet |script-title=ru:История государства Бохай |url=http://www.rezerv.narod.ru/history/ussur-bohaihist.htm |access-date=25 February 2019 |website=www.rezerv.narod.ru |language=ru}}</ref> V odgovor na napade Bohaja je Tang ukazal Kim Čungsinu, nečaku Sondogvana iz Sile in dvorjanu na dvoru Tanga, naj se vrne v Silo in organizira napad na Bohaj. Čungsin se je opravičil in prosil, da ostane na Kitajskem kot cesarjev telesni stražar. Tang je v Silo namesto njega poslal Kim Sarana, nizko rangiranega diplomata iz Sile. Na dvor so poklicali tudi Te Munjeja, da bi v Jovdžovu rekrutiral vojake. Medtem je Bohaj ponovno udaril, opustošil mesto Matou severozahodno od sodobnega [[Šanhajski prelaz|Šanhajskega prelaza]] in ubil 10.000 vojakov Tanga. Bohajska vojska je ropala in napadala vzdolž reke Ljao in obale polotoka Ljaodong. Leta 733 se ji je poskušala upreti združena vojska Tanga in Sile, a jo je ujelo snežno neurje, ki je blokiralo vse ceste in ubilo polovico od 100.000 vojakov. Invazija je bila zato prekinjena.{{sfn|Wang|2013|p=90-91}} Te Munje je še naprej poskušal ubiti svojega brata. V Luojang je poslal agenta, ki je sredi belega dne napadel Mu Vanga. Kralj mu je nepoškodovan ušel.{{sfn|Wang|2013|p=91}} ===Sprava s dinastijo Tang=== Leta 734 je kraljestvo Sila neuspešno napadlo Bohaj. V prizadevanju, da bi omejila ambicije Bohaja, je dinastija Tang leta 735 ugodila prošnji Sile za namestitev vojakov v regijo Pegang.{{sfn|Wang|2013|p=91}} Strateška slika se je začela obračati proti Bohaju v letih 734–735, ko so sile Tanga premagale kitanskega poglavarja Ketujuja in njegove turške zaveznike. Poleg tega se je Tangu predalo 5.000 konjenikov [[Tatabi|Tatabov]]. S porazo Kitanov in Turkov ter podreditvijo Tatabov je izginil varovalni pas, ki se je izoblikoval med Bohajem in Tangom. Ko je [[Mu Vang]] začutil strateško spremembo v razvoju dogodkov, se je odločil za spravo s Tangom. Leta 737 so bili tangovski mornarji in civilisti, pridržani v Bohaju, vrnjeni v domovino. Leta 738 je odposlanec iz Bohaja zahteval tangovske obredne kode in dinastične zgodovine, kar je bila simbolična gesta za mir. Mu Vang je kmalu zatem umrl. ===Odnosi z Japonsko=== Japonski zapisi kažejo, da sta bila Bohaj in [[Japonska]] v zelo prijateljskih odnosih. Ko je kralj Mu Vang leta 727 poslal prvo odposlansko delegacijo Bohaja na Japonsko, je misijo sestavljalo 24 mož. Med njimi sta bila tudi visoka general Ko Inui in Ko Čedok. Delegacija je v znak dobre volje in želje po spodbujanju prijateljskih odnosov na Japonsko odnesla 300 [[sobolj]]evih kožuhov.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=78}}</ref> Mu Vangov sin in naslednik [[Mun]] (Da Činmao, vladal 737–793), je nadaljeval politiko sprave s dinastijo Tang. V tistem času so težave s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] na zahodu prisilile dinastijo Tang, da je umaknila vse vojaške sile iz Koreje in zavzela obrambno držo. Mun je geopolitično ravnovesje dodatno utrdil s pošiljanjem delegcij na japonski dvor, kot je storil njegov oče leta 728. Bohaj je vzdrževal diplomatske in trgovinske stike z Japonsko do konca svojega obstoja. Na Japonsko je poslal 34 delegacij, Japonska pa v obratni smeri trinajst.<ref>[http://english.historyfoundation.or.kr/his/acij.asp?pgcode=040201 9 Balhae and Japan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626104047/http://english.historyfoundation.or.kr/his/acij.asp?pgcode=040201 |date=26 June 2015 }} Northeast Asian History Foundation</ref> Bohaj je skupaj z Japonsko načrtoval skupni napad na Silo. Kralj Sile [[Songdok]] je Japonsko dvakrat užalil. Leta 753 je arogantno ravnal z japonskimi veleposlaniki, leta 758 pa se z njimi ni hotel srečati. Leta 758 je Japonska prosila Bohaj, naj skupaj napadeta Silo. Načrte za napad so v 750. in 760. letih večkrat usklajevali veleposlaniki obeh držav. Sila je za načrte verjetno vedelo in se na napad pripravilo tako, da je ob meji zgradila šest gradov. Obmejno območje je večkrat menjalo lastnika, vendar izgube v uradni zgodovini Sile niso opisane. Omenjeni so samo datumi, ko je bila vojska poslana na sever. Japonska je pripravila svoje ladjevje za napad na Silo z juga, vendar je ni napadla.{{sfn|Kim|2011a|p=352}} Leta 755 je izbruhnil [[An Lušanov upor]], zaradi katerega je dinastija Tang izgubila nadzor nad severovzhodom države. Proti koncu upora leta 763 so vojskovodje, znani kot [[džjeduši]]ji, obvladovali celoten severovzhodni del cesarstva Tang. Leta 762 je cesar [[Dajdzong]] iz dinastije Tang uradno priznal Bohaj kot državo in Muna za njenega kralja.{{sfn|Wang|2013|p=93}} Bohaj je kljub priznanju sam imenoval 'nebeškega sina' (cesarja) in kralja. Njegova soproga se je naslavljala s cesarica.{{sfn|Sloane|2014a|p=15}}<ref>{{navedi splet|author=Ŕ̿Ϲ٠|url=http://www.seelotus.com/gojeon/gojeon/hanmun/ya-cheong-do.htm |script-title=ko:야청도의성(夜聽擣衣聲) |publisher=Seelotus.com |access-date=12 September 2012|language=ko}}</ref> Leta 771 je Mun na Japonsko poslal dopis, v katerem se je razglasil za 'vnuka nebes'.{{sfn|McBride|2024|p=139}} Zapis iz leta 834 pravi, da je imel Bohaj tako kralje kot velike kralje. Opis Munove hčerke, princese Čongjo (Dženšjao), navaja, da je bil njen oče 'veliki kralj'.<ref name = "Kim2014"/> ===Notranji razvoj=== Med Mujevo vladavino je bila vzpostavljena trgovska pot s Silo, imenovana Sillado. Trgovska pot se je začela v vzhodni prestolnici v središču province Jongvon, potekala vzdolž obale mimo današnje province Hamgjong in skozi južno prestolnico Bohaja. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] izkopanih veliko arheoloških najdišč, povezanih z Bohajem in Sillado. Med njimi sta trdnjava v Bukčongu in samostan v Omeriju v mestu Sinpo. Mu je večkrat preselil glavno mesto Bohaja. Okoli leta 756 je blizu jezera Čingpo na jugu današnje province Hejlongčjang ustanovil tudi stalno prestolnico [[Šangdžing Longčuanfu |Šangdžing]],{{sfn|Shin|2014|p=66}} s čimer je stabiliziral in okrepil centralno oblast nad različnimi etničnimi plemeni. Odobril je tudi ustanovitev [[Čujagam]]a, nacionalne akademije, ki se je zgledovala po nacionalni akademiji dinastije Tang. ===Spori z mohejskimi plemeni in Sillo=== Dvostranski odnosi med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] in Bohajem so se razvili v prijateljske odnose. Med letoma 766 in 779 je spoštovanje cesarju Dajdzongu izkazalo kar 25 delegacij Bohaja. Do konca Mujeve vladavine leta 793 so princi iz bohajske kraljeve družine po lastni volji služili kot stražarji na dvoru cesarja Dedzonga iz dinastije Tang. Mir s dinastijo Tang je Bohaju omogočil nadaljnjo širitev ozemlja. Po Mujevi smrti je Bohaj doživel nasledstveno krizo. Posledično je izgubil del ozemlja in doživel upor sosednjih [[Moheji|mohejskih]] plemen. Med vladavino kralja [[Son]]a (Šuan, vladal 818–830) in [[Te Ičin]]a (Da Jidžen, vladal 830–857) je Bohaj doživljal vdore mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=286}} Son je nato napadel Moheje in podjarmil Jueške Moheje in druga plemena ob [[Amur]]ju in priključil njihova ozemlja.{{sfn|Wang|2013|p=94}} Leta 886 so Hejšujski Moheji poskušali vzpostaviti mirne odnose z Bohajem.{{sfn|McBride|2024|p=143}} V letih 818–820 je Son napadel tudi Silo na južni meji svojega kraljestva.{{sfn|Shin|2014|p=66}} Leta 826 je Sila mobilizirala več deset tisoč mož, da bi utrdila mejo z Bohajem.{{sfn|Kim|2011a|p=354}} Sredi 9. stoletja je Bohaj dokončal svoj upravni sistem, sestavljen iz petih prestolnic, 15 prefektur in 62 okrožij.{{sfn|Kim|2011|p=286}} ===Propad=== Leta 907 se je Bohaj sprl s kitansko dinastijo [[Dinastija Ljao|Ljao]] zaradi odločitve Kitanov s področja sedanjega Čifenga in Tongljaa v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]],<ref>[https://cyberleninka.ru/article/n/o-dzasak-hanah-perednego-znameni-levogo-kryla-horchinov-pri-dinastii-tsin/viewer About Zusak-khan front banner of the left wing of korchenov of the Qing dynasty]</ref> da prestopijo na stran dinastije Ljao.<ref name="Crossley 2016">Crossley, Pamela Kyle (2016). "Bohai/Parhae Identity and the Coherence of Dan gur under the Kitan/Liao Empire". ''International Journal of Korean History''. '''21''' (1): 11–44. doi:10.22372/ijkh.2016.21.1.11.</ref> Spor je bil dolgotrajen in zapleten. Leta 911 je Sila sklenila zavezništvo z Bohajem proti Kitanom.{{sfn|Kim|2011a|p=354}} Leta 924 je Bohaj napadel Kitane, naslednje leto pa se je Sila povezala s Kitani in jim pomagala v vojni proti Bohaju. Vojaki Sile so bili za to nagrajeni.{{sfn|Kim|2011a|p=353}} Leta 926 so Kitani oblegali prestolnico Bohaja [[Šangdžing Longčuanfu|Šangdžing ]] in jo osvojili.{{sfn|Shin|2014|p=66}} Kitani so na ozemlju Čongana ustanovili avtonomno kraljestvo [[Dongdan]], kitansko Dan gur, kar pomeni Vzhodno kraljestvo Dan. Kraljestvu je vladal prestolonaslednik Ljaa [[Jelu Bej]].{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Kraljeva družina Bohaja je kot imenovani predstavniki Ljaa še naprej upravljala del svojega ozemlja.{{sfn|Crossley|2016|p=16-17}} Njena neodvisnost se je končala leta 929, ko je novi vladar Ljaa odredil preselitev bohajskega prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Preostali del Bohaja je bil leta 936 priključen Ljau.<ref name="Dillon2016" /> Ime Bohaj je bilo uradno ukinjeno leta 982.{{sfn|Dillon|2016|p=55-56}} Velik del plemstva in elit, ki so zasedale ključne položaje v državi, med njimi prestolonaslednika Te Kvangjona, je absorbiral Kurjeo.<ref>{{Cite journal|title=North and South States Period: Unified Silla and Balhae|url=http://www.korea.net/AboutKorea/History/Unified-Silla-Balhae|journal=Korea}}</ref> Del aristokracije je bil prisilno preseljen na [[Liaodong]]. Vzhodni del Bohaja je ponovno zavzelo bohajsko plemstvo in ustanovilo Kasnejši Bohaj, kasneje preimenovan v [[Čongan]] (Dingan). Ljao je leta 975 napadel Čongan, vendar ga ni uspel osvojiti. Leta 985–986 so Kitani ponovno napadli Čongan, tokrat uspešno.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref>{{navedi knjigo|last1=Kim|first1=Jinwung|title=A History of Korea: From "Land of the Morning Calm" to States in Conflict|date=2012|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0253000248|pages=87–88|url=https://books.google.com/books?id=s2EVi-MpnUsC&pg=PA87|access-date=27 August 2017|language=en}}</ref><ref name="BirthDeath">據《渤海国记》："定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。"</ref> Zadnji ostanki bohajskega odpora v nekdanjem Čonganu so bili zatrti leta 999.{{sfn|Twitchett|1994|1p=102}}{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Nekaj zgodovinarjev meni, da je zadnji udarec preživelim upornikom zadal izbruh vulkana Pektu v letih 930–940. Domneva temelji na zapisih o množičnem preseljevanju prebivalstva Bohaja na polotok Liaodong v Kitanskem cesarstvu in na [[Korejski polotok]].<ref>{{navedi splet |script-title=ko:발해멸망과 백두산 화산폭발 |trans-title=The Fall of Bohai and the Mt. |url=http://m.khan.co.kr/view.html?art_id=201205300951451 |website=Khan.co|date=30 May 2012 |language=ko}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Eruption of Mt. Baekdu and collapse of Balhae |url=http://www.donga.com/en/article/all/20150403/410414/1/Eruption-of-Mt-Baekdu-and-collapse-of-Balhae |access-date=27 March 2020 |agency=The Dong-A Ilbo |date=3 April 2015}}</ref> V zadnjem času je ta teorija v Koreji izgubila svojo priljubljenost. Ruski zgodovinarji je nimajo za verjeten razlog za propad Bohaja. Zdi se, da je bil najpomembnejši vzrok propada vojaški poraz z veliko močnejšimi Kitani.{{sfn|Kim|2011|p=298}} ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je bohajsko kraljestvo prvotno imelo približno 100.000 gospodinjstev in nekaj deset tisoč vojakov. To pomeni, da je imelo približno 500.000 prebivalcev.<ref name="OldTangBook2019">{{navedi knjigo |author= 劉昫 |title= 舊唐書 |trans-title= Old Book of Tang |chapter= 列传第一百四十九下 北狄 靺鞨 渤海靺鞨 |volume= 199下 |chapter-url= https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B#%E6%B8%A4%E6%B5%B7%E9%9D%BA%E9%9E%A8 |language=zh |access-date=18 December 2019 }}</ref><ref name="战继发"/> Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' je imelo ob padcu "na stotine tisoč" vojakov. Zgodovinarji ocenjujejo, da je imelo kraljestvo v zadnjih letih od 1,5 do 4 milijone prebivalcev.<ref name="Crossley 2016"/><ref name="杨军">{{navedi knjigo|author=杨军|script-title=zh:渤海国民族构成与分布研究|date=2007|publisher=吉林人民出版社|location=Jilin |isbn=978-7206055102|language=zh}}</ref><ref name="战继发">{{navedi knjigo |author1=战继发 |url=https://books.google.com/books?id=jUxsEAAAQBAJ&pg=PA53 |title=黑龙江屯垦史（第1卷） |date=2017 |publisher=Social Sciences Literature Press |isbn=9787520113977 |location=北京 |page=53}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== ====Korjo==== Po propadu Bohaja je velik del kraljeve družine in aristokracije pobegnil v Korjo, vključno s prestolonaslednikom Te Kvangjonom.<ref>{{cite book|last1=이상각|script-title=ko:고려사 - 열정과 자존의 오백년|date=2014|publisher=들녘|isbn=9791159250248|url=https://books.google.com/books?id=LonnCgAAQBAJ&pg=PT25|access-date=23 March 2018|language=ko}}</ref><ref>{{cite web|title=(2) 건국―호족들과의 제휴|url=http://contents.history.go.kr/front/nh/view.do?levelId=nh_011_0040_0030_0020_0020|website=우리역사넷|publisher=National Institute of Korean History|access-date=23 March 2018|language=ko}}</ref> Korjo jim je podelil zemljo, prestolonaslednik pa je dobil priimek Vang, priimek dinastije Korjo. V kraljevo gospodinjstvo ga je vključil Vang Gon, ki je bil kronan za Tea Korjojskega. Korejci verjamejo, da je Korjo s tem združil dva naslednika Kogurjoja.<ref>{{cite book|last1=Lee|first1=Ki-Baik|title=A New History of Korea|date=1984|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, Massachusetts|isbn=978-0674615762|page=103}}</ref> Nekateri drugi člani bohajske kraljeve družine so privzeli priimek Te.{{sfn|Lee Ki-baik|1984|p=88-89}} Po ''[[Korjosa|Korjosa čoljo]]'', obširni zgodovini dinastije Korjo, je prestolonaslednika na begu spremljalo več deset tisoč gospodinjstev.<ref>{{cite web |script-title=ko:발해 유민 포섭 |url=http://contents.history.go.kr/front/hm/view.do?treeId=010401&tabId=01&levelId=hm_045_0020 |website=우리역사넷 |publisher=National Institute of Korean History |access-date=13 March 2019 |language=ko}}</ref> Statistični podatki Korjoja kažejo, da se je tja v različnih obdobjih preselilo več kot 100.000 prebivalcev Bohaja.{{sfn|Kim|2019|p=108}} Teo Korjojski se je čutil močno družinsko povezan z Bohajem. Imenoval ga je ''"sorodna dežela"'' in ''"primožena dežela"''<ref name="박종기">{{cite book |last1=박종기 |script-title=ko:고려사의 재발견: 한반도 역사상 가장 개방적이고 역동적인 500년 고려 역사를 만나다 |date=2015 |publisher=휴머니스트 |isbn=9788958629023 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Qn6TCgAAQBAJ&pg=PT66 |access-date=13 March 2019 |language=ko |chapter=신화와 전설에 담긴 고려 왕실의 역사}}</ref> in zaščitil begunce iz Bohaja.{{sfn|Rossabi|1983|p=323}} Vse to je bilo v ostrem nasprotju s politiko [[Silla |Sille]], ki je bila v sovražnem odnosu z Bohajem,<ref>{{cite web |title=Parhae {{!}} historical state, China and Korea |url=https://www.britannica.com/place/Parhae |website=Encyclopedia Britannica |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc. |access-date=13 March 2019 |language=en}}</ref> Teo pa je bil zelo sovražno razpoložen do Kitanov, ki so uničili Bohaj. Dinastija Ljao je leta 942 v Korjo poslala 30 odposlancev in Tea obdarila s 50 kamelami. Teo je odposlance izgnal na otok in kamele pod mostom Manbu izstradal do smrti. Incident je znan kot incident na mostu Manbu.<ref name="이기환">{{cite web |last1=이기환 |date=22 June 2015 |title= |script-title=ko:[여적]태조 왕건이 낙타를 굶겨죽인 까닭 |url=http://news.khan.co.kr/kh_news/khan_art_view.html?artid=201506221730411 |access-date=13 March 2019 |website=Kyunghyang Shinmun |language=ko}}</ref><ref name="거란의 고려침입">{{cite web |script-title=ko:거란의 고려침입 |url=http://contents.history.go.kr/front/kc/main.do?levelId=kc_i200300 |website=한국사 연대기 |publisher=National Institute of Korean History |access-date=22 April 2019 |language=ko}}</ref> ''[[Dzidži tongdžjan]]'' omenja, da je Teo cesarju Gaodzuju iz Kasnejšega Čina predlagal, da skupaj napadeta Kitane v povračilo za uničenje Bohaja.<ref name="박종기" /> Poleg tega je v svojih ''Desetih zapovedih'' svojim potomcem izjavil, da so Kitani ''"divje zveri"'' in da se jih je treba varovati.<ref name="이기환" />{{sfn|Lee|2010|p=264}} Kitanska osvojitev Bohaja je povzročila dolgotrajno sovraštvo Korjoja do Kitanskega cesarstva.<ref>{{cite web|url=http://news.khan.co.kr/kh_news/khan_art_view.html?artid=201506221730411|script-title=ko:태조 왕건이 낙타를 굶겨죽인 까닭 |trans-title=Why King Taiso wasted camels |author=Lee Ki Hwan |work=Khan.co |date=2015 |language=ko}}</ref> Množični eksodus prebivalcev iz Bohaja se je po mnenju korejskih zgodovinarjev nadaljeval vsaj do začetka 12. stoletja med vladavino kralja Ječonga.<ref>{{cite journal |last1=Jeon |first1=Young-Joon |title=10~12세기 고려의 渤海難民 수용과 주변국 同化政策* |trans-title=A Study on Korea's Accommodation of the Refugees from the Collapsed Kingdom of Balhae and Policy of Assimilating the Neighboring Nations in 10th~12th Centuries |url=http://scholar.dkyobobook.co.kr/builderDownload.laf?barcode=4010028143027&artId=10576093&gb=view&rePdf=view |journal=Society for Jeju Studies |date=28 February 2021 |volume=55 |pages=27–53 |doi=10.47520/jjs.2021.55.27 |s2cid=233796106 |access-date=8 March 2022 |archive-date=6 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206130722/http://scholar.dkyobobook.co.kr/builderDownload.laf?barcode=4010028143027&artId=10576093&gb=view&rePdf=view |url-status=dead |url-access=subscription }}</ref>{{rp|32–33}} Zaradi nenehnega množičnega pritoka beguncev iz Bohaja naj bi begunci postali prevladujoča entiteta v Korjoju.<ref>{{Cite web|script-title=ko:후삼국통일(後三國統一)|url=http://encykorea.aks.ac.kr/Contents/SearchNavi?keyword=%ED%9B%84%EC%82%BC%EA%B5%AD%ED%86%B5%EC%9D%BC&ridx=0&tot=575|access-date=2021-12-06|website=Encyclopedia of Korean Culture}}</ref><ref>{{Cite web|script-title=ko:한성(漢城)|url=http://encykorea.aks.ac.kr/Contents/SearchNavi?keyword=%ED%95%9C%EC%84%B1&ridx=1&tot=311|access-date=2021-12-06|website=Encyclopedia of Korean Culture}}</ref> Po zapisih iz Korjoja so begunci iz Bohaja prihajali v skupinah od nekaj sto do nekaj tisoč ljudi. Njihovo število ni moglo biti večje od 100.000, medtem ko je na ozemljih pod nadzorom dinastije Ljao ostalo nekaj milijonov ljudi. Za begunce ni jasno ali so ostali v Korjoju ali se vrnili v Bohaj ali se preselili drugam, na primer na Kitajsko ali Japonsko.<ref name="Crossley 2016"/> Po mnenju zgodovinarja Kima se je med 10. in 11. stoletjem v Korjo priselilo 30.000 družin iz Bohaja, se pravi več kot 100.000 ljudi. 94.000 lokalnih družin (470.000 prebivalcev) je dinastija Ljao deportirala na druga svoja ozemlja, tako da je na ozemlju nekdanjega Bohaja ostalo le okoli 20.000 družin, kar je bistveno manj od tistih, ki so se odselili v Korjo.<ref>{{cite book |last1=김 |first1=위현 |title=渤海遺民의 再建運動 : 後渤海와 大渤海}}</ref><ref>{{cite book |last1=나 |first1=영남 |title=《요·금시대 이민족 지배와 발해인》. 외대 역사문화 연구총서 |date=2017 |publisher=History and Culture Research Series at the University of Foreign Studies}}</ref> Korejski zgodovinarji na splošno ocenjujejo, da je iz Bohaja v Korjo zbežalo od 100.000 do 200.000 ljudi.<ref>{{cite book |last1=김 |first1=위현 |title=渤海遺民의 再建運動 : 後渤海와 大渤海}}</ref><ref>{{cite book |last1=나 |first1=영남 |title=《요·금시대 이민족 지배와 발해인》. 외대 역사문화 연구총서 |date=2017 |publisher=History and Culture Research Series at the University of Foreign Studies}}</ref> Profesor zgodovine Park Čongki je ocenil, da je iz Bohaja v Korjo zbežalo 120.600 ljudi in so v Korjoju predstavljali približno 6,3 % od približno 2 milijonov prebivalcev zgodnjega Korjoja.<ref>{{cite web |last1=Lee |first1=Sang-Do |script-title=ko:[평화칼럼] 발해 유민(遺民)과 꼬마 난민(難民) '쿠르디' |url=http://m.cpbc.co.kr/paper/view.php?cid=598022&path=201510 |website=Catholic Peace Newspaper |access-date=8 February 2023}}</ref> Veliko beguncev iz Bohaja je zaradi politike Korjoja do Bohaja v Korjo odšlo že sredi 9. stoletja. V prvih nekaj desetletjih po padcu Bohaja so bili begunci iz Bohaja v Korjoju dobrodošli, hkrati pa se zdi, da je za elito služba v kitanski upravi ponujala več ugodnosti kot služba v korjojski in se niso odselili. Korjojski letopisi omenjajo le šest imen visokih uradnikov bohajskega porekla. Med letoma 1029 in 1030 je kitansko upravo pretresal upor Bohajcev, potem ko jim je vlada poskušala zvišati davke. Vodja upora je bil general Ljaa Da Janlin iz 7. generacije potomcev ustanovitelja Bohaja. Uporniki so aretirali in ubili kitanske uradnike ter razglasili novo dinastijo Šing Ljao. Da Janlin je poslal v Korjo veleposlanika s prošnjo za vojaško podporo. Korjo mu je poslal nekaj čet, ki so jih Kitani prestregli in pregnali. Nekaj korjojskih častnikov si je prizadevalo nadaljevati vojno z Lajom, diplomatski zbor in plemstvo pa sta pozvala kralja k previdnosti. Kralj Korjoja se je odločil opustiti vojaške dejavnosti proti Ljau. Bohajci so kjub temu v Korjo še naprej pošiljali delegacije s prošnjo za pomoč. Zadnja misija, ki jo je vodil Li Kvan Rok, je prispela po uničenju države. Na delegacijo nekateri viri gledajo kot na delegacijo, nekateri pa jo prištevajo med begunce. Kim meni, da so Bohajci pod Ljaom v 11. stoletju začeli na Korjo gledati kot na sovražno državo, v kateri Bohajci nimajo podpore.{{sfn|Kim|2019|p=109-1010}} ====Dinastija Ljao==== Bohaj je igral ključno vlogo v politiki, književnosti in družbi severne Kitajske pod dinastijama Ljao in [[Džin (1115-1234)|Džin]]. Po razpadu Bohaja po vojni s Kitani se je naziv Bohaj v 14. stoletju v dinastijah Ljao in Džin in v Mongolskem cesarstvu uporabljal za poimenovanje dela bohajskega prebivalstva.<ref>{{cite journal |last1=Jesse D |first1=Sloane |title=Mapping a Stateless Nation: "Bohai" Identity in the Twelfth to Fourteenth Centuries |url=https://muse.jhu.edu/article/611400 |journal=Journal of Song-Yuan Studies|year=2014 |volume=44 |pages=365–403 |doi=10.1353/sys.2014.0003 |s2cid=164130734 |url-access=subscription }}</ref> Vzhodna prestolnica Ljaa (Dongdžing, današnji [[Liaojang]] v provinci Lianoning) je služila kot središče oblasti na ozemlju nekdanjega Bohaja. Na začetku 10. stoletja je imelo mesto več kot 40.000 prebivalcev, večinoma Bohajcev. [[Te Inson]] (Da Jindžuan), zadnji kralj Bohaja, in drugi člani nekdanje kraljeve družine so po padcu Bohaja še vedno imeli precejšnjo oblast v [[Dongdan|Dongdanu]] in vzhodni prestolnici. Del elite Bohaja se je kmalu integriral v aristokracijo Ljaa in pogosto dramatično spremenil svojo osebno identiteto.<ref name="Crossley 2016"/> Nedatiran popis prebivalstva v dinastiji Ljao navaja, da je bilo v Liaojangu približno 100.000 bohajskih gospodinjstev, kar bi pomenilo približno pol milijona ljudi.<ref>{{cite book |last1=Wittfogel |first1=Karl August |last2=Feng |first2=Chia-Sheng |title=History of Chinese Society: Liao |page=56 }}</ref>{{sfn|Sloane|2014|p=390}} Po ukinitvi delno neodvisnega Dongdana leta 929, je njegov vladar [[Jelu Bej]] leta 930 pobegnil in Bohaj se je začelo vključevati v dinastijo Ljao. Velik del uprave je bil razpuščen. Ljao je začel na ozemlje Bohaja naseljevati Hane in Kitane, zlasti vojake, da bi ga koloniziral. Regija se je obravnavala kot davkoplačevalska država. Njen letni davek je znašal 1000 konj in 150.000 bal blaga. Monopolnih davkov na sol in vino ni bilo, davki na trgovino pa so bili minimalni. V 1020. letih je južna uprava poskušala razširiti svoj davčni sistem na Bohaje iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so takrat plačevali znižane davke. Bohaji so bili prisiljeni graditi ladje za prevoz žita v južno prestolnico. Potovanje na jug je bilo nevarno. Veliko ladij se je izgubilo, kar je povzročalo zamere.{{sfn|Twitchett|1994|p=113-114}} Poleti 1029 se je v vzhodni prestolnici uprl Da Janlin, daljni potomec Bohajske dinastije. Aretiral je ministra Šjao Šjaošjana in njegovo ženo, ubil davčne komisarje in glavnega vojaškega poveljnika ter razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Za pomoč je prosil Korjo, ki je proti Ljau poslal svojo vojsko, vendar se je napad končal s porazom. Da Janlin je ponovno prosil za pomoč, vendar mu Korjo ni hotel pomagati, ker so kralju Korjoja tako svetovali njegovi svetovalci. V Korjo so bile poslane štiri delegacije, od keterih se četrta ni vrnila v Šing Ljao. Da Janlin ni imel podpore niti med svojimi podložniki. Pridružila se mu je samo peščica Džurčenov. Veliko upornikov je verjetno spoznalo šibkost nove dinastije in pred njenim propadom pobegnilo v Korjo.{{sfn|Kim|2019|p=110}} Leto kasneje je eden od častnikov Da Janlina izdal in odprl vrata vzhodne prestolnice Kitanom. Njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro bohajsko plemstvo se je preselilo v bližino Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Korjo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113-114}} Leta 1114 so potomci Bohajcev izkoristili vojno med Džurčenimi in Kitani in so se pod vodstvom Gu Juja uprli. Njegova vojska je štela 30.000 mož. Bohaji so premagali dve kitanski vojski in bili nato uničeni.{{sfn|Kim|2011|p=287}} Leta 1116 je v Vzhodni prestolnici prišlo do novega upora, ko se je bohajski častnik Gao Jongčang razglasil za cesarja dinastije Juan in zaprosil za pomoč dinastijo Džin. Vojski Ljaa, poslani na zatiranje upora, so poveljevali potomci Bohajske dinastije.{{sfn|Sloane|2014|p=370}} Vojska Džina, ki je prišla na pomoč Juanu, je zlahka odbila napad Ljaa. Zatem se je obrnila proti upornikom in ubila Gao Jongčanga.{{sfn|Twitchett|1994|p=143-144}} Razlika med upori Bohajcev in Džurčenov proti dinastiji Ljao ni bila vedno jasna. V epitafu iz leta 1117, posvečenem častniku, ki je bil leta 1114 ubit v boju proti Džurčenom, so bili Bohajci in Džurčeni uvrščeni v isto kategorijo.{{sfn|Sloane|2014|p=372}} ====Dinastija Džin==== Kitani so sčasoma podlegli Džurčenom, potomcem [[Moheji|Mohejev]], ki so ustanovili dinastijo [[Džin (1115-1234)|Džin]]. Džurčenski zapisi so poudarjali skupni izvor Bohajcev in Džurčenov iz sedmih plemen Vudžijev. Četrti, peti in sedmi cesar Džina so bili sinovi cesaric bohajskega porekla.{{sfn|Sloane|2014|p=381}} Popis prebivalstva severne Kitajske, ki so ga izvedli Mongoli v 13. stoletju, je razlikoval Bohajce iz nekdanjega kitanskega cesarstva od drugih etničnih skupin, kot so bili Korjoji, Kitani in Džurčeni.<ref name="Hong Won-tak page 80-110">Hong Won-tak. "''Liao and Jin: After Khitan and Xianbei in West Manchuria, Jurchen in Eastern Manchuria appeared''" East Asian History: Distortion and Correcting, page 80-110. Seoul: Gudara, 2012.</ref> Opazovalec iz dinastije Song je ugotovil, da med vladavino Ljaa v njegovi vladi ni bilo nobenega Bohajca, kar kaže, da so bili v podrejenem položaju in zato prvi, ki so prebežali k dinastiji Džin.{{sfn|Sloane|2014|p=376}} Poziv Džina prebežnikom iz Bohaja je imel znaten uspeh. Prebegli Jang Pu je postal svetovalec Agude in mu pomagal ustanoviti cesarski dvor. Gao Činji je postal svetovalec Vanjana Dzongana, generala Džurčenov in tesnega Agudovega prijatelja. Leta 1125 so bili med protokolarnimi uradniki dinastije Džin Kitani, Džurčeni in Bohajci. Vsi so govorili kitajsko.{{sfn|Sloane|2014|p=373}}<ref name="Kim2014"/> Da Gao (1086–1153), potomec bohajske kraljeve družine, je služil v vojski Džina kot poveljnik osmih bataljonov Bohajcev v vojni proti dinastiji Song. Drug bohajski general je bil Guo Jaoši (aktiven 1116–1132), ki se je pred tem boril v vojskah Ljao, Džina in Songa.{{sfn|Sloane|2014|p=375}} Bohajci so imeli ključno vlogo kot podporniki Šidzonga iz Džina pri vzpostavljanju njegove oblasti.{{sfn|Sloane|2014|p=383}} Bohajske družine so se lahko povzpele visoko v hierarhiji dinastije Džin. Njihovi potomci so uspešno opravljali cesarske izpite, bili uradniki in literati in pooblaščenci za razsodnike kulture in okusa.{{sfn|Sloane|2014|p=384-385}} Družina Vang Tingjuna je prejela literarna priznanja, njegova najstarejša hči pa je postala [[Daoizem|daoistična]] svečenica in pesnica na cesarskem dvoru. Mešani zakoni med bohajskimi in džinskimi elitami so bili pogosti. V dinastiji Džin so za preproste Bohajce še vedno veljale omejitve. Leta 1136 je na primer džurčenski uradnik Vanjan Puluhu preklical pomilostitev moškega, za katerega je bilo ugotovljeno, da je Bohajec. Politika omejevanja in slabljenja Bohajcev se je sčasoma še stopnjevala. Leta 1140 so bile z odlokom ukinjene garnizije Kitajcev Hanov in Bohajcev, garnizije Tatabov in Kitanov pa ne. Skupine Bohajcev, ki so bile nekoč preseljene na območja blizu Vrhovne ali Osrednje prestolnice Ljaa, so preselili na ozemlje vzhodno od gorovja Tajhang. Selitve so bile zaključene leta 1141. Leta 1149 je bila načrtovano še eno preseljevanje nekam južno od Džongduja, ki jo je dvorni svetovalec Gao Šoušing s posredovanjem pri cesarju preprečil.{{sfn|Sloane|2014|p=381}} V Liaodongu se je znatno povečalo število vojakov. Tja je bilo premeščenih kar trideset ''menganov'' Džurčenov s po tisoč vojaki ter njihove družine in spremstvo. Selitev Džurčenov, zlasti njihovih aristokratov, na jug, je morda prispevala k upadu deleža prebivalcev, ki so se identificirali kot Bohajci.{{sfn|Sloane|2014|p=389-390}} Leta 1177 je bil z odlokom odpravljen star bohajski običaj poroke z lažno ugrabitvijo. Bohajci so imeli v dinastiji Džin manj omejitev kot v dinastiji Ljao, vendar so hkrati uživali manjšo pozornost kot posebna entiteta. Njihov vpliv v Liaodongu se je postopoma manjšal, ker so začele prevladovati druge entitete.{{sfn|Sloane|2014|p=388-389}} Ko so se potomci Bohajcev trdno vključili v aparat džurčenske države, so se mnogi bohajski uradniki prostovoljno odločili, da se bodo identificirali kot Kitajci. Ko je bil leta 1135 za odposlanca v Korjo izbral Nansali, je svoje ime spremenil v kitajsko Vang Dženg. To so počeli tudi drugi. Praksa prikazovanje izmišljenih rodoslovij ni bila nič novega, saj je bile razširjena že v času dinastije Song.{{sfn|Sloane|2014|p=390-391}} ====Mongolsko cesarstvo==== Izraz Bohaj/Parhe je pod vladavino [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] postal opazno manj razširjen. Za potomci Bohajcev iz propadle dinastije Džin so izginile vse sledi in noben epitaf iz mongolskega obdobja ni omenil, da gre za Bohajca.{{sfn|Sloane|2014|p=396-397}} Bohaj se je kot toponim uporabljal še v začetku 14. stoletja, do konca 14. stoletja pa je popolnoma izginil iz zgodovinskih virov.{{sfn|Sloane|2014|p=396-398}} Proti koncu mongolske vladavine je učenjak Tao Dzongji Bohajce uvrstil ob bok Kitanov in Džurčenov, kar ni presenetljivo, saj je bila večina njih v času mongolske osvojitve literatov, uradnikov ali pripadnikov birokracije Džina. Mnogo Bohajcev je privzelo kitajska imena, podobno kot Džurčeni, verjetno zaradi lažje vključitve v kategorijo Hanrenov (severni Kitajci), namesto v nižjo, četrto kategorijo Nanrenov (južni Kitajci).{{sfn|Sloane|2014|p=392-394}} Izraz Bohaj je omenjen izključno v ''Tajhejskem zakoniku'' dinastije Džin{{sfn|Sloane|2014|p=396-397}} v odlomkih, ki prepovedujejo poroko z ugrabitvijo in poroko med žalovanjem.{{sfn|Sloane|2014|p=397}} Nekateri Bohajci so namesto kitajske sprejeli mongolsko ali tatarsko kulturo. Jov Šinge (umrl 1227) se je štel za Bohajca. Ko se je dinastija Džin zaradi mongolskih vpadov sesuvala, se je Jov Šinge v utrdbi v bližini Gaodžuja (današnji Čifeng) dolgo upiral napadom Mongolov, dokler ni trdnjave napadel Mukali. Po Jov Šingejevi predaji ga je Mukali pohvalil [[Džingiskan]]u, ki mu je podelil mongolsko ime Halabadu. Kasneje se je kot Halabadu leta 1227 boril na mongolski strani pri Tajjuanu. Bohajci po propadu svoje državi niso izginili kar čez noč. Po besedah Tojame Gunžija so ''"ostali živi in zdravi še tristo let po uničenju države"''.{{sfn|Sloane|2014|p=403}} ==Kultura== Prebivalstvo Bohaja je bilo sestavljeno iz prebivalcev nekdanjega Kogurjoa in tunguških [[Moheji|Mohejev]]. Na šestdesetih lokacijah, prepoznanih kot bohajske, so odkrili bivališča s pečmi in keramičnimi strešniki in keramično posodo. Železna kmetijska orodja kažejo, da so ukvarjali tudi z naprednim kmetijstvom. Po najdbah sodeč je bil velik del prebivalstva tudi izven prestolnic stalno naseljen.{{sfn|Sloane|2014|p=367}} Po mnenju Jang Džuna je imel Bohaj raznoliko etnično sestavo, vključno z manjšinami, kot so [[Kitani]] in [[Evenki]].<ref name="杨军">{{cite book|author=杨军|script-title=zh:渤海国民族构成与分布研究|date=2007|publisher=吉林人民出版社|location=Jilin |isbn=978-7206055102|language=zh}}</ref> Bohaj je bil tudi večkulturno cesarstvo, v katerem so se združile kitajska, korejska in tunguška kultura.<ref name="Seth2016">{{cite book|author=Michael J. Seth|title=A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present|url=https://books.google.com/books?id=YB1BCwAAQBAJ&pg=PA72|date=21 January 2016|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-4422-3518-2|pages=72–73}}</ref> Arheološke najdbe kažejo, da je kultura Bohaja vsebovala elemente kultur Mohejev, Kogurjojev, turških plemen in kitajske dinastije Tang. Bohajci so od Kogurjojev prevzeli in nadaljevali številne kogurjojske iznajdbe, na primer talno ogrevanje [[ondol]] v bohajskih kraljevih palačah, kamnite grobnice in kamnite krste, ki jih je uporabljal kogurjojski vladajoči razred.<ref>{{cite book |last1=Han |first1= Ciu-cheol |chapter=The Ethnic Composition of Parhae’s Population|title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=22}}</ref> 26 od 85 odposlancev, ki jih je Bohaj poslal na [[Japonska|Japonsko]], je imelo tipičen kogurjojski priimek Ko (Go), ki je v Koreji še vedno pogost, in kaže na znaten delež Kogurojev v bohajski družbi.<ref>{{cite book |last1=Duncan |first1=John |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=16}}</ref> Značilne grobnice v prestolnicah in širše se pripisujejo vplivom kultur Mohejev in Tangov. Zgodnje bohajske grobnice izven prestolnic so bile jame, kar ki jih kitajski in japonski znanstveniki razlagajo kot znak kulture Mohejev. Drugi znanstveniki zemeljske jame razlagajo preprosto kot prevladujoč običaj med preprestim bohajskim prebivalstvom. Zgodnja japonska izkopavanja grobnic v bohajski prestolnici in kasnejše kitajske raziskave so prakso skupnega pokopavanja družinskih članov in ponovnega pokopavanja opredelile kot podobno praksi Sumojskih Mohejev. V pozni zgodovini Bohaja so se pojavile enoprostorne opečne grobnice. Kitajski znastveniki opečne grobnice in upodobitve bohajskih elit na poslikavah pripisujejo vplivu dinastije Tang.{{sfn|Sloane|2014a|pp=23–25}} Arhitekturnih značilnosti ni mogoče pripisati samo Bohajcem, saj niso zanesljiv pokazatelj identitete. Arhitekturni slogi so lahko omejeni glede na okolje, tehnike in razpoložljive materiale. Nekatere strukture, kot so jame, so bile morda praktična rešitev za zaščito pred mrazom in vetrom in ne značilnost etnične pripadnosti prebivalcev.{{sfn|Sloane|2014a|p=26}} Zapis o potovanju Hong Haoja (1088–1155) na ozemlje Džina opisuje Bohajce predvsem kot bojevito ljudstvo, ki ne upošteva [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] norm. Ženske so opisane kot ''"divje ljubosumne"''{{sfn|Sloane|2014|p=378}} in moškim niso dopuščaje nezvestobe. Moški so bili opisani kot ''"zelo zvijačni in neprekosljivi v boju"''. Zanje je obstajal rek ''"trije Bohaci za enega tigra"''. Nekateri Bohajci so prakticirali [[budizem]].{{sfn|Sloane|2014|p=378}} Po kulturi očitno niso odstopali od drugih do te mere, da bi se ne mogli asimilirati v sosednje družbe. V Bohaju so bili razširjeni priimki v kitajskem slogu in noben poseben kulturni označevalec jim ni preprečeval integracije v kitajsko pismeno družbo. V tem procesu ni dokazov o kakršnih koli trenjih. Drugi kulturni označevalci, kot so borilne tradicije, so morda olajšali sprejetje mongolskega, tatarskega in džurčenskega izročila.{{sfn|Sloane|2014|p=402}} ==Družba== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Bohaj]] 74a5cyvxhcwrdxmq44trtbzfddx2l20 2 606236 6732203 6728148 2026-08-07T13:07:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732203 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === ==== Janeček ==== ''Glavni članek: [[Janečkova orglarska delavnica]]'' →Janeček →Delavnica →Dela ==== Martl ==== ==== Faller ==== ==== Wallenstein ==== ==== Pauhauss ==== ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == q563yj9cwhadp0u3q0axjxgyg57zy1y 6732415 6732203 2026-08-07T18:40:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Faller 6732415 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== O življenju [[Janez Faller|Janeza (Ivana) Fallerja]] (1650 - po 1717) ne vemo prav veliko. Najverjetneje se je rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] o njem v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji: <blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !Kraj !Št. manualov/ Št. registrov |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} Novo mesto-Sv. Lenart |popravilo |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} Kamnik/Sv. Primož |1/5 |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} Zagreb-Sv. Katarina |1/15 |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} Zagreb-Stolnica |1/19 |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} Stična |popravilo |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1/8 |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} Žalna/Veliko Mlačevo |1/6 |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1/5 |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} Stari trg pri Ložu/Viševek |1/6 |} ==== Wallenstein ==== ==== Pauhauss ==== ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == 0o83mbbc13g0y74dtkl4a4ntbrjiu4q 6732579 6732415 2026-08-08T05:49:32Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Faller (večina v članek) 6732579 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== [[Janez Faller|Janeza (Ivan) Faller]] (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ==== Pauhauss ==== ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == 3yfay6bqvqhiwzw6iupkp3asaadci7x 6732601 6732579 2026-08-08T06:33:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Wallenstein 6732601 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Janeza (Ivan) Faller (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Andrej Sebastjan Wallenstein (1678? - 1710) je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljublljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Slovenija}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == nlw5kfjh9anixuyzv9fj9xt7gc7o75m 6732604 6732601 2026-08-08T06:38:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732604 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Janeza (Ivan) Faller (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Andrej Sebastjan Wallenstein (1678? - 1710) je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljublljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == 2yvy6p28xtddxqdz2po8q43i2w2xb5c 6732699 6732604 2026-08-08T10:01:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Pauhauss 6732699 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Janeza (Ivan) Faller (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Andrej Sebastjan Wallenstein (1678? - 1710) je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljublljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ''Glavni članek: [[Jurij Ulrik Pauhauss]]'' Jurij Ulrik Pauhauss se omenja kot ljubljanski orglar v listini, kjer se zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog v [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == ntv7vf65l4pgvsm3970ygtunqrktgyk 6732703 6732699 2026-08-08T10:07:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732703 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Janeza (Ivan) Faller (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Andrej Sebastjan Wallenstein (1678? - 1710) je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljublljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ''Glavni članek: [[Jurij Ulrik Pauhauss]]'' Jurij Ulrik Pauhauss se omenja kot ljubljanski orglar v listini, kjer se zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog v [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} ==== Steinhofer ==== ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ''Glavni članek: [[Janez Frančišek Janeček]]'' ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ''Glavni članek: [[Venčeslav Martl]]'' ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== ''Glavni članek: [[Ivan Milavec]]'' →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== ''Glavna članka: [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]]'' Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == 00mr6ovla8vsitewzednyu3o9hmpp7g 6732729 6732703 2026-08-08T10:58:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Steinhofer 6732729 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Janeza (Ivan) Faller (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Andrej Sebastjan Wallenstein (1678? - 1710) je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljublljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ''Glavni članek: [[Jurij Ulrik Pauhauss]]'' Jurij Ulrik Pauhauss se omenja kot ljubljanski orglar v listini, kjer se zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog v [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} ==== Steinhofer ==== ''Glavni članek: [[Janez Mihael Steinhofer]]'' Janez Mihael Steinhofer je najbolj poznan po orglah v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], ki imajo dva manuala. Te so ene izmed najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji. Sicer avtor ni podpisan, a pripisujejo jih Steinhoferju, saj so zelo podobne tistim v [[Goče|Gočah]], ki so njegove. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1720 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mekinje |2 |15 |Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji |- |2 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gorica - Uršulinska cerkev |1 |12 | |- |3 |1724 |{{Flagicon|Slovenija}} |Goče |1 |9 | |} ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ''Glavni članek: [[Janez Frančišek Janeček]]'' ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ''Glavni članek: [[Venčeslav Martl]]'' ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== ''Glavni članek: [[Ivan Milavec]]'' →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== ''Glavna članka: [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]]'' Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == 9hrpa8c9gofawihy3f3u7vop4jzub0x 6732730 6732729 2026-08-08T11:02:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 sklici 6732730 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva. == Zgodovina == == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V baroku najbolj prepoznavnimi orglarji na slovenskem ozemlju je bil orglar češkega rodu [[Janez Frančišek Janeček]]. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Janeza (Ivan) Faller (1650 - po 1717) se prvič omenja kot orglar v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba|url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true|access-date=2026-08-07|website=www.leksikon.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05|title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem|url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/|access-date=2026-08-07|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Andrej Sebastjan Wallenstein (1678? - 1710) je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljublljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]].<ref>Trček Marušič, Katarina: Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva - Marec 2017</ref> {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ''Glavni članek: [[Jurij Ulrik Pauhauss]]'' Jurij (tudi Georg<ref>{{Navedi splet |title=Orgle Slovenije - Osebe|url=https://www.orgle.si/osebe_seznam.html|access-date=2026-08-08|website=www.orgle.si}}</ref>) Ulrik Pauhauss se omenja kot ljubljanski orglar v listini, kjer se zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog v [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} ==== Steinhofer ==== ''Glavni članek: [[Janez Mihael Steinhofer]]'' Janez Mihael Steinhofer je najbolj poznan po orglah v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], ki imajo dva manuala. Te so ene izmed najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji. Sicer avtor ni podpisan, a pripisujejo jih Steinhoferju, saj so zelo podobne tistim v [[Goče|Gočah]], ki so njegove. <ref>{{Navedi splet |date=2025-09-28|title=V Mekinjah pri Kamniku so stale ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji|url=https://organistica.si/v-mekinjah-pri-kamniku-so-stale-ene-najstarejsih-dvomanualnih-orgel-v-sloveniji/|access-date=2026-08-08|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1720 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mekinje |2 |15 |Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji |- |2 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gorica - Uršulinska cerkev |1 |12 | |- |3 |1724 |{{Flagicon|Slovenija}} |Goče |1 |9 | |} ==== Göbl ==== ==== Eisl ==== ==== Kučera ==== ==== Janeček ==== ''Glavni članek: [[Janez Frančišek Janeček]]'' ==== Scholtz ==== ==== Martl ==== ''Glavni članek: [[Venčeslav Martl]]'' ==== Otonič ==== === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ==== Milavec ==== ''Glavni članek: [[Ivan Milavec]]'' →Milavec →Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== ''Glavna članka: [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]]'' Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == == Sklici == {{Sklici}} suulf662fhnurbgjcihp5tf9bincgtz 0 606358 6732414 6728511 2026-08-07T18:31:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 8 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732414 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Havajski ognjeniki | iucn_category = II | photo = Pāhoehoe and Aa flows at Hawaii.jpg | photo_caption = Tokovi lave pāhoehoe in lava ʻAʻā | map = Havaji | map_caption = Lega Havajskega otočja | location = okrožje Hawaiji, ZDA | nearest_city = [[Hilo, Havaji|Hilo]] | coordinates = {{coord|19|23|N|155|12|W|region:US-HI|display=inline, title}} | area = 1434,45 km² | area_ref = <ref>[https://www.nps.gov/havo/learn/news/upload/HAVO_2023_Fact-Sheet-508.pdf Hawai‘i Volcanoes National Park Fact Sheet 2023]</ref> | established = {{start date and age|1916|8|1}} | visitation_num = 1.433.593 | visitation_year = 2024 | visitation_ref = <ref>{{navedi splet |title=Annual Park Ranking Report for Recreation Visits in: 2024 |url=https://irma.nps.gov/Stats/SSRSReports/National%20Reports/Annual%20Park%20Ranking%20Report%20(1979%20-%20Last%20Calendar%20Year)|website=nps.gov |publisher=National Park Service |access-date=April 10, 2025}}</ref> | governing_body = National Park Service | website = {{official URL}} | embedded1 = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1987 <small>(8. seja)</small> | designation1_type = Narava | designation1_criteria = viii | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/409 409] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Združene države Amerike | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika }} | mapframe = yes | mapframe-zoom = 8 | mapframe-wikidata = yes }} '''Narodni park Havajski ognjeniki''' je [[narodni park]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ki je na [[Havaji (otok)|otoku Havaji]] v [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] [[Havaji]]. Park obsega dva aktivna vulkana: [[Kīlauea]], enega najaktivnejših vulkanov na svetu in [[Mauna Loa]], največji [[ščitasti vulkan]] na svetu. Park znanstvenikom omogoča vpogled v razvoj [[Havajsko otočje|Havajskega otočja]] in dostop do študij vulkanizma. Obiskovalcem park ponuja dramatične vulkanske pokrajine, utrinke redke flore in favne ter vpogled v tradicionalno havajsko kulturo, povezano s temi pokrajinami. Domače prebivalstvo parka, »Kanaka Maoli«, je verjelo v življenje, ki ne porablja virov. Vulkanski izbruhi veljajo za svete.<ref name=":0" /> Park je bil prvotno ustanovljen 1. avgusta 1916 kot ''narodni park Havaji'', ki je bil nato razdeljen na ta park in ''narodni park Haleakalā''. Zaradi izjemnih naravnih vrednot je bil ''narodni park Havajski vulkani'' leta 1980 razglašen za mednarodni [[biosferni rezervat]], leta 1987 pa za območje svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nps.gov/havo/parkmgmt/world_heritage_site.htm |title=Hawai'i's Only World Heritage Site |publisher=National Park Service |work=Hawai'i Volcanoes National Park web site |access-date=2009-12-02}}</ref Leta 2012 je bil park upodobljen kot 14. kovanec za četrt dolarja v seriji ''America the Beautiful quarters''. 11. maja 2018 je bil park na območju vrha vulkana Kīlauea, vključno s centrom za obiskovalce in sedežem parka, zaprt za javnost zaradi eksplozij in strupenih oblakov pepela iz kraterja Halemaʻumaʻu, pa tudi potresov in poškodb cest.ref name=NPSclosure>[https://web.archive.org/web/20070822014922/http://www.nps.gov/havo/closed_areas.htm "Area Closures, Advisories, Drones/Unmanned Aircraft & Other Policies"]. ''nps.gov''. National Park Service. March 8, 2019. Retrieved March 11, 2019.</ref><ref name="staradvertiser.com">{{navedi splet | url=http://www.staradvertiser.com/2018/05/28/breaking-news/volcano-park-closed-for-record-stretch-due-to-kilauea-eruption/ | title=Volcano park closed for record stretch due to Kilauea eruption| date=2018-05-28}}</ref> Deli parka, vključno s centrom za obiskovalce, so bili ponovno odprti za javnost 22. septembra 2018.<ref name=starad1>{{navedi splet | url=http://www.staradvertiser.com/2018/08/23/hawaii-news/volcanoes-park-reopening-good-news-for-big-island/?HSA=c34c0dd9164de3c2048e82a97c5f2f28a07dca74 | title=Volcanoes park reopening good news for Big Island| date=2018-08-23}}</ref><ref name=starad2>{{navedi splet | url=http://www.staradvertiser.com/2018/09/23/hawaii-news/visitor-flock-to-reopened-hawaii-volcanoes-national-park/?HSA=e85530e5bc4c89d7b8493ea5098a316b286b2e8f | title=Visitors flock to reopened Hawai'i Volcanoes National Park| date=2018-09-23}}</ref> Od začetka leta 2025 je večina parka odprta; vendar so nekateri cestni odseki in poti še vedno zaprti za obiskovalce. Muzej Jaggar in stavbe Havajskega vulkanskega observatorija so bili zaradi dogodkov leta 2018 preveč poškodovani, da bi jih lahko še naprej uporabljali, zato so jih leta 2024 porušili. Eruptivna aktivnost, udori tal in eksplozije v parku so se ustavili v začetku avgusta 2018, zatišje eruptivne aktivnosti v Kīlauei pa se je nadaljevalo<ref name=usgs>[https://volcanoes.usgs.gov/volcanoes/kilauea/status.html "Hawaiian Volcano Observatory Weekly Update"]. ''volcanoes.usgs.gov''. U.S. Geological Survey. March 5, 2019. Retrieved March 11, 2019.</ref> do izbruha kraterja Halemaʻumaʻu 20. decembra 2020. Od takrat krater občasno izbruha z lavnimi fontanami in tokovi, čeprav aktivnost ni bila v obsegu dogodkov leta 2018. == Okolje == [[File:Puu Oo cropped.jpg|thumb|left|Izbruh lave iz izbruha Puʻu ʻŌʻō junija 1983]] Park obsega 1434,45 km² ozemlja.<ref name="plan">{{navedi splet |title=2023 Fact Sheet |work=Hawaii Volcanoes National Park |url=https://www.nps.gov/havo/learn/news/upload/HAVO_2023_Fact-Sheet-508.pdf |access-date=2024-12-23|publisher=National Park Service }}</ref> Približno polovica parka (529 km²) je bila leta 1978 označena za območje divjine havajskih vulkanov, kar zagotavlja prepoved za pohodništvo in kampiranje.<ref>{{navedi splet|url=https://wilderness.net/visit-wilderness/default.php|title=Wilderness Connect|website=wilderness.net|language=en|access-date=2019-08-31}}</ref> Oznaka divjine zajema severozahodni del narodnega parka, vključno z Mokuaweoweom, vrhom vulkana Mauna Loa. V jugozahodnem delu parka velik del divjine vključuje več kilometrov obale in majhen del jugovzhodno od centra za obiskovalce. Park zajema raznolika okolja od morske gladine do vrha najmasivnejšega aktivnega vulkana na Zemlji, Mauna Loa, z višino 4169 m.<ref name=":1">{{navedi splet |title=Mauna Loa - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/nature/mauna-loa.htm |access-date=2026-05-01 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> Podnebje segajo od bujnih [[tropski deževni gozd|tropskih deževnih gozdov]] do sušne in neplodne [[puščava|puščave]] Kaʻū. Med nedavnimi eruptivnimi območji sta glavna kaldera Kīlauea in bolj aktiven, a oddaljen izbruh, imenovan Puʻu ʻŌʻō.<ref>{{navedi splet|url=http://volcanoes.usgs.gov/hvo/activity/kilaueastatus.php/|work=HVO|publisher=USGS|title=Kilauea Status Page|access-date=February 7, 2011|archive-date=2012-03-08|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120308071721/http://volcanoes.usgs.gov/hvo/activity/kilaueastatus.php/}}</ref> Glavni vhod v park je s ceste Hawaii Belt Road. Cesta Chain of Craters Road vodi do obale in mimo več kraterjev iz zgodovinskih izbruhov. Cesta se je nadaljevala do drugega vhoda v park v bližini mesta Kalapana, vendar je ta del prekrit s tokom lave in je na voljo le kot pot za evakuacijo v sili. Okrožje Kahuku v parku je dostopno po cesti Kahuku Road z avtoceste 11 blizu miljnika 70. == Zgodovina == [[File:Halemaʻumaʻu crater2.jpg|thumb|Pogled iz zraka na Halemaʻumaʻu, september 2009]] Kīlauea in njegova [[kaldera]] Halemaʻumaʻu sta tradicionalno veljala za sveti dom boginje vulkana [[Pele (boginja)|Pele]], Havajci pa so obiskovali krater, da bi boginji darovali darila. Ime ''Kīlauea'' pomeni 'veliko širjenje', kar se nanaša na to, kako pogosto izbruha.<ref>{{navedi splet |title=Kilauea - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/nature/kilauea.htm |access-date=2026-05-01 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> Po drugi strani pa ''Mauna Loa'' pomeni 'dolga gora', kar se nanaša na njegovo veliko višino.<ref name=":1" /> Leta 1790 je bila skupina bojevnikov skupaj z ženskami in otroki, ki so bili na tem območju, ujeta v nenavadno silovitem izbruhu. Mnogi so bili ubiti, drugi pa so v lavi pustili sledi, ki so še vedno vidne.<ref name=pdf>{{navedi splet|url=http://www.nps.gov/havo/historyculture/upload/Keonehelelei.pdf|url-status=dead|archive-date=2013-08-09|title=Keonehelelei &ndash; the falling sands|work=Hawaii Volcanoes National Park Archaeological Inventory of the Footprints Area|first=Jadelyn|last=Nakamura|year=2003|access-date=2026-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130809010104/http://www.nps.gov/havo/historyculture/upload/Keonehelelei.pdf}}</ref> Prva zahodna obiskovalca kraja, angleški misijonar William Ellis in Američan Asa Thurston, sta Kīlaueo obiskala leta 1823. Ellis je o svoji reakciji na prvi pogled na bruhajoči vulkan zapisal: {{quote|»Pred nami se je prikazal spektakel, vzvišen in celo grozljiv.« »Ustavili smo se in trepetali.« Začudenje in strahospoštovanje sta nas za nekaj trenutkov onemela in kot kipi smo obstali na mestu, z očmi, uprtimi v brezno spodaj.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2c.htm |title=Early Kilauea Explorations |work=Hawaii Nature Notes number 2 |publisher=National Park Service |date=November 1953 |url-status=dead |archive-date=2012-10-23 |access-date=2026-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023123547/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2c.htm }}</ref>}} [[File:Volcano Art Center.jpg|thumb|Umetniški center Volcano je bil od leta 1877 do 1921 hotel Volcano House]] Vulkan je v 1840-ih postal turistična atrakcija, lokalni poslovneži, kot sta Benjamin Pitman in George Lycurgus, pa so na robu vodili vrsto hotelov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2d.htm |title=The Volcano House |work=Hawaii Nature Notes number 2 |publisher=National Park Service |date=November 1953 |url-status=dead |archive-date=2012-10-23 |access-date=2026-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023123557/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2d.htm }}</ref> Volcano House je edini hotel ali restavracija, ki je znotraj meja narodnega parka. [[File:Thurston lava tube.jpg|thumb|Thurstonov lavovski cev v narodnem parku Havajski vulkani]] Lorrin A. Thurston, vnuk ameriškega misijonarja Ase Thurstona, je bil ena od gonilnih sil ustanovitve parka, potem ko je med letoma 1891 in 1904 vlagal v hotel. William R. Castle je idejo prvi predlagal leta 1903. Thurston, ki je bil takrat lastnik časopisa ''The Honolulu Advertiser'', je objavil uvodnike v prid ideji o parku. Leta 1907 je ozemlje Havajev plačalo obisk Haleakale in Kīlauee petdesetim članom kongresa in njihovim ženam, vključno z večerjo, kuhano nad vulkanskimi curki. Leta 1908 je Thurston gostil ministra za notranje zadeve Jamesa Rudolpha Garfielda in naslednje leto še eno kongresno delegacijo. Guverner Walter F. Frear je leta 1911 predlagal osnutek zakona o ustanovitvi narodnega parka Kilauea za 50.000 dolarjev. Thurston in lokalni posestnik William Herbert Shipman sta predlagala meje, vendar sta naletela na nekaj nasprotovanja rančarjev. Thurston je natisnil potrditve Johna Muirja, Henryja Cabota Lodgea in nekdanjega predsednika Theodora Roosevelta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2e.htm |title=The Park Idea |work=Hawaii Nature Notes number 2 |publisher=National Park Service |date=November 1953 |url-status=dead |archive-date=2012-10-23 |access-date=2026-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023123631/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2e.htm }}</ref> Po več poskusih je zakonodaja, ki jo je predstavil delegat Jonah Kūhiō Kalanianaʻole, končno sprejeta in s katero je bil ustanovljen park. Resolucijo Predstavniškega doma št. 9525 je 1. avgusta 1916 podpisal [[Woodrow Wilson]]. [[File:Location of the 1915 Buffalo Soldiers TRail project corridor NPS Map (50960268771).jpg|thumb|284x284px|Ustanovitev poti Mauna Loa (rdeče) s strani vojakov Buffalo]] [[File:Buffalo Soldier Linold Chappell - Photo courtesy of Brian K Chappell (50960403371).jpg|thumb|236x236px|Vojak Buffalo Linold Chappell - fotografija Briana K. Chappella]] Vojakom Buffalo iz 25. pehotnega polka se pripisujejo zasluge za utiranje pionirskih poti in gradnjo infrastrukture v Narodnem parku Havajski ognjeniki, vključno s havajskim vulkanskim observatorijem, vojaškim taboriščem Kilauea in potjo Mauna Loa.<ref>{{navedi splet |last=Hoverson |first=Martha |date=2015 |title=Buffalo Soldiers at Kīlauea, 1915–1917 |url=https://evols.library.manoa.hawaii.edu/server/api/core/bitstreams/1d0fe5c9-022d-4cf3-90b9-427d0d9c1aea/content |access-date=April 12, 2026 |website=eVols}}</ref> Med letoma 1915 in 1917 je v treh letih šest čet te pehote odpotovalo iz vojašnice Schofield v Kīlaueo, da bi raziskale območje in ustvarile poti iz zdrobljene lave, pomešane z zemljo. Ustvarili so 30 milj dolgo pot med Kīlaueo in Mauna Loo. S trdim ročnim delom z vrečami iz jute in 12-kilogramskimi kladivi v težkih razmerah hladnega deževnega vremena in neraziskanega terena s tekočo lavo so postavili temelje za Narodni park Havajski vulkani. Park je bil kasneje uradno odprt leta 1921. ''Narodni park Havaji'' je postal enajsti narodni park v Združenih državah Amerike in prvi na nekem ozemlju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2h.htm |title=The Final Thrust |work=Hawaii Nature Notes number 2 |publisher=National Park Service |date=November 1953 |access-date=December 2, 2009 |archive-date=2012-10-23 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023123640/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol5-2h.htm }}</ref> Kot je navedeno v ustanovnem dokumentu:<ref>{{navedi splet |title=Foundation Document Hawai'i Volcanoes National Park |url=https://www.nps.gov/havo/learn/management/upload/HAVO_FD_SP_508.pdf |publisher=National Park Service |access-date=26 January 2021 |pages=5 |date=January 2017}}</ref> {{quote|Namen Narodnega parka Havajski vulkani je zaščititi, preučevati in zagotoviti dostop do Kīlauee in Mauna Loe, dveh najbolj aktivnih vulkanov na svetu, ter ohraniti endemične havajske ekosisteme in tradicionalno havajsko kulturo, povezano s temi pokrajinami.}} V nekaj tednih je Zakon o organski ureditvi Narodnih parkov ustanovil Narodno parkovno službo za upravljanje sistema.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nps.gov/legacy/organic-act.htm |archive-url=https://archive.today/19970420045450/http://www.nps.gov/legacy/organic-act.htm |url-status=dead |archive-date=April 20, 1997 |title=The National Park Service Organic Act |work=statutes of the 64th United States Congress |publisher=National Park Service |date=August 25, 1916 }}</ref> Park je bil uradno preimenovan v ''Narodni park Havajski ognjeniki'', potem ko se je 22. septembra 1961 odcepil od ''Narodnega parka Haleakalā''. Lahko dostopen lavin tunel je bil poimenovan po družini Thurston. Nerazvit del Thurstonovega lavnega tunela se razteza dodatnih 340 m onkraj razporejenega območja in se slepo konča v pobočju, vendar je zaprt za širšo javnost.<ref>{{navedi splet |last=Wong |first=Kathleen |title=Hawaii Volcanoes National Park reopens popular lava tube after 'unusual' rock movement |url=https://www.usatoday.com/story/travel/experience/national-parks/2022/08/19/hawaii-volcanoes-nahuku-lava-tube/7845347001/ |access-date=2024-04-13 |website=USA TODAY |language=en-US}}</ref> === Slika Pele === [[File:Pele by D. Howard Hitchcock (ca.1927-1929).png|thumb|left|upright=0.55|Slika ''Pele'', ki jo je naslikal D. Howard Hitchcock iz leta 1929]] Okoli leta 1929 je D. Howard Hitchcock ustvaril oljno sliko ''Pele'', havajske boginje ognja, strele, vetra in vulkanov. Leta 1966 je umetnikov sin Harvey sliko podaril Narodnemu parku Havajski ognjeniki, kjer je bila od leta 1966 do 2005 razstavljena v centru za obiskovalce.<ref name="Rod Thompson">{{navedi novice |title= Rendering Pele: Artists gather paints and canvas in effort to be chosen as Pele's portrait maker |author= Rod Thompson |date= July 13, 2003 |newspaper= Honolulu Star-Bulletin |url= http://archives.starbulletin.com/2003/07/13/news/story2.html |access-date= 2010-01-08 }}</ref> Slika je bila kritizirana, ker je havajsko boginjo prikazovala kot belopolto.<ref name="Rod Thompson"/> Leta 2003 je Center za umetnost vulkanov objavil natečaj za ''bolj moderno in kulturno pristno upodobitev'' boginje.<ref name="Thompson, Rod 2003">{{navedi novice|last=Thompson|first=Rod|title=Winning Vision of Pele, an Unusual Take|newspaper=Honolulu Star Bulletin|date=August 15, 2003|page=A3|url=https://archives.starbulletin.com/2003/08/15/news/story8.html}}</ref> Anonimna žirija havajskih starešin je izmed 140 prispevkov izbrala sliko Arthurja Johnsena iz Pune na Havajih.<ref>{{navedi splet | url=http://the.honoluluadvertiser.com/article/2003/Aug/16/ln/ln20a.html | title=Fresh face put on volcano park &#124; the Honolulu Advertiser &#124; Hawaii's Newspaper}}</ref> Na Johnsenovi sliki ima boginja izrazito polinezijske značilnosti. V levi roki drži palico za kopanje (ʻōʻō), v desni pa jajce, iz katerega se je rodila njena mlajša sestra Hiʻiaka.<ref name="Thompson, Rod 2003"/> Leta 2005 je bila Hitchcockova slika zamenjana z Johnsenovo sliko. === Širitev okrožja Kahuku === [[File:Hawaii Volcanoes National Park.gif|thumb|Zemljevid parka, vključno z okrožjem Kahuku na levi (kliknite za povečavo)]] Leta 2003 je bilo parku dodanih dodatnih 468,58 km² ranča Kahuku, kar je bil največji nakup zemljišč v zgodovini Havajev. Park, ki se zdaj imenuje ''okrožje Kahuku'', se je z novo pridobljenim zemljiščem, ki leži zahodno od mesta Waiʻōhinu in vzhodno od Ocean Viewa, povečal za 56 %. Zemljišče je bilo kupljeno za 21,9 milijona dolarjev od zapuščine Samuela Millsa Damona, financirala pa ga je organizacija The Nature Conservancy.<ref name="plan"/> === Domača havajska kultura === [[File:Native Hawaiians performing a dance with a musician playing a Ipu Heke at Hawai'i Volcanoes National Park. (1b4ec78d9d824cceaa0becf803b0de16).jpg|left|thumb|Domači havajski nastop z igranjem Ipu Heke ʻole med okraševanjem Lei Lāʻī v Narodnem parku Havajski ognjeniki]] Narodni park Havajski ognjeniki si prizadeva ohraniti domačo havajsko kulturo z oživljanjem havajskih tradicij in najemanjem interpretativnih čuvajev.<ref>{{navedi splet |title=Cultural Resource Preservation - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/historyculture/cultural-preservation.htm |access-date=2026-04-13 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> Čuvaji so sestavni del ohranjanja zgodovinskih tradicij parka, tako da se učijo in nato delijo obredne procese, zgodovino in jezik ter kako izdelovati tradicionalne havajske predmete. Med te predmete spadajo ''Kakoʻi'', orodje, ki se uporablja za sečnjo dreves in dolbenje debel za izdelavo kanujev; ''Kiʻi'', leseni kipi ''tiki''; ''Poi'', kuhana korenina taroja; ''Lei Lāʻī'', okraski iz listov ''ti'', ki se pogosto nosijo pri ''hula'' nastopih in ''Ipu hekeʻole'', bobni iz buč, ki se uporabljajo pri ''hula'' nastopih.<ref>{{navedi splet |title=ʻIke Hana Noʻeau "Experience the Skillful Work" - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/historyculture/ike-hana-noeau-film.htm |access-date=2026-04-21 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> Domače ljudstvo, znano kot Kanaka Maoli, verjame v trajnostno življenje. Ker verjamejo, da je narava sveta, živijo po načelu ''Pono'', ki pomeni, da si ne jemljejo tistega, kar jim ne pripada, na primer lavskih kamnin.<ref>{{navedi splet |date=2018-05-18 |title=Hawaiʻi's Pono Pledge |url=https://ponopledge.com/ |access-date=2026-04-21 |website=Island of Hawai‘i |language=en-US}}</ref> Ko izbruhne vulkan Kīlauea, Kanaka Maoli verjamejo, da je to dokaz svetosti in da se Zemlja ponovno rojeva.<ref name=":0">{{navedi splet |title=Eruption Viewing Caldera - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/planyourvisit/eruption-viewing.htm |access-date=2026-04-21 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> === Nedavni dogodki === 19. marca 2008 je v Halemaʻumaʻuju prišlo do manjše eksplozije, prve eksplozivne dogodke po letu 1924 in prvega izbruha v kalderi Kīlauea po septembru 1982. Ostanki eksplozije so bili raztreseni po površini 30 hektarjev. V bližnji skupnosti so poročali tudi o manjši količini pepela. Eksplozija je prekrila del Crater Rim Drive in poškodovala razgledno točko Halemaʻumaʻu. Eksplozija ni sprostila lave, kar znanstvenikom nakazuje, da so jo poganjali hidrotermalni ali plinski viri.<ref>{{navedi splet|url=https://hvo.wr.usgs.gov/pressreleases/pr03_19_08.html|url-status=dead|archive-date=2012-03-09|title=Explosive eruption in Halema{{okina}}uma{{okina}}u Crater, Kilauea Volcano|work=HVO|publisher=USGS|access-date=2026-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309125433/http://hvo.wr.usgs.gov/pressreleases/pr03_19_08.html}}</ref> [[File:Sulfur dioxide emissions from the Halemaumau vent 04-08-1 1.jpg|thumb|left|Emisije žveplovega dioksida iz odprtine Halemaʻumaʻu, april 2008]] Ta eksplozija je sledila odprtju večje odprtine [[žveplov dioksid|žveplovega dioksida]], kar je močno povečalo raven izpustov iz Halemaʻumaʻu. Nevarno povečanje žveplovega dioksida je povzročilo zaprtje poti Crater Rim Drive med muzejem Jaggar proti jugu/jugovzhodu in cesto Chain of Craters Road, poti Crater Rim Trail od vojaškega tabora Kīlauea proti jugu/jugovzhodu do ceste Chain of Craters Road in vseh poti, ki vodijo do Halemaʻumaʻuja, vključno s tistimi iz Byron Ledgeja, poti ʻIliahi (Sandalwood) in puščavske poti Kaʻū.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nps.gov/havo/closed_areas.htm |title=Closed Areas |publisher=National Park Service |work=Hawai'i Volcanoes National Park web site |access-date=2009-12-02 |archive-date=2010-02-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100209040712/http://www.nps.gov/havo/closed_areas.htm }}</ref> Sredi maja 2018 je bilo okrožje parka Kīlauea zaradi eksplozivnih izbruhov pri Halemaʻumaʻuju zaprto, okrožje Kahuku pa je ostalo odprto. Okrožje Kīlauea, vključno s centrom za obiskovalce, je bilo za javnost ponovno odprto 22. septembra 2018.<ref name=starad1/><ref name=starad2/> Eruptivna aktivnost, udori tal in eksplozije v parku so se v začetku avgusta ustavili. Na vrhu sta seizmičnost in deformacije zanemarljivi. Stopnje emisij žveplovega dioksida tako na vrhu kot v spodnjem vzhodnem riftnem območju so se drastično zmanjšale; Skupna stopnja je nižja kot kadar koli od konca leta 2007. Podatki o potresih in deformacijah ne kažejo neto kopičenja, umika ali znatnega premikanja podzemne magme ali povečanja tlaka, kot bi pričakovali, če bi se sistem bližal ponovnemu začetku aktivnosti.<ref name=usgs/> [[File:Kīlauea volcano - Halemaʻumaʻu crater eruption in 2023 (C0608).webm|thumb|Izbruh kraterja Halemaʻumaʻu leta 2023]] Poleti 2019 se je v Halemaʻumaʻuju pojavil majhen vodni ribnik. Ribnik se je od prvega opazovanja poglobil in razširil v majhno jezero, ki je 1. decembra 2020 merilo 49 m globoko. Izbruh v kraterju, ki se je začel 20. decembra 2020, je popolnoma izkuhal vodno jezero in začel delno polniti krater z lavo.<ref name="Dec. 21, 2020">{{navedi novice |last1=Bernardo |first1=Rosemarie |title=No threat to public as Kilauea volcano eruption inside Halemaumau Crater stabilizes |url=https://www.staradvertiser.com/2020/12/21/breaking-news/kilauea-volcano-eruption-begins-inside-halemaumau-crater-hawaii-island-officials-warn-of-ash-fallout/ |work=Honolulu Star-Advertiser |date=December 21, 2020}}</ref> Od leta 2019 je večina parka odprta, čeprav so nekateri cestni odseki, poti in muzej Jaggar havajskega vulkanskega observatorija še vedno zaprti. Lavni tunel Thurston (''Nāhuku'') je bil ponovno odprt za javnost 21. februarja 2020. Odstranili so več velikih skalnih podorov in namestili senzorje za spremljanje novih razpok, izboljšali pa so tudi odvodnjavanje in parkiranje vode. Skalne podore in razpoke je povzročilo nekaj od 60.000 potresov, zabeleženih med izbruhom vulkana Kīlauea.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nps.gov/havo/learn/news/nahuku-reopening.htm |title=Popular lava tube is open |website=nps.gov |publisher=National Park Service |date=2020-02-21 |access-date=2020-02-26}}</ref> {{wide image|Hawaiʻi Volcanoes National Park, August 2016.jpg|800px|Panoramski pogled na lavo na koncu ceste Chain of Craters Road}} Leta 2022 je po 40 letih neaktivnosti izbruhnil vulkan Mauna Loa.<ref>{{navedi splet |last= |first= |date=2022-11-30 |title=Thousands flock to Mauna Loa for selfies during dramatic eruption |url=https://www.theguardian.com/us-news/2022/nov/30/mauna-loa-hawaii-eruption-selfies |access-date=2022-12-06 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Kilauea ima več tekočih izbruhov, zadnji izbruh je bil decembra 2024 in nato 22. avgusta 2025.<ref>{{navedi novice |last=Press |first=The Associated |date=2025-08-23 |title=Hawaii's Kilauea volcano erupts again and shoots lava for 31st time since December |url=https://www.npr.org/2025/08/23/nx-s1-5513910/hawaii-kilauea-volcano-erupts-again-shoots-lava |access-date=2026-04-13 |work=NPR |language=en}}</ref> Po vulkanski aktivnosti se turizem v narodnem parku Havajski ognjeniki poveča. === Širitev zaliva Pohue === Park se je razširil leta 2022, ko je Sklad za javna zemljišča prenesel lastništvo 16.451 hektarjev zaliva Pohue in okoliškega zemljišča (6.657 ha) na Službo narodnih parkov.<ref>{{navedi novice |last=Jones |first=Caleb |date=2022-07-12 |title=Hawaii national park gets land where ancient villages stood |url=https://apnews.com/article/travel-hawaii-parks-national-ba68bee191b822a912eb97dbb72e19b8 |access-date=2022-07-13 |work=AP News |language=en}}</ref> V zalivu Pōhue so številna dobro ohranjena in pomembna havajska kulturna najdišča, vključno z največjim zabeleženim kamnolomom abraderja na Havajih, lavnimi rovi, grobiščem, potmi ''mauka-makai'' (od gore do morja), ribiškimi svetišči, ostanki nekoč cvetočih obalnih vasi in [[petroglif]]i. Dobro ohranjen del Narodne zgodovinske poti Ala Kahakai ali Ala Loa, starodavnega sistema obalnih poti, se razteza vzdolž obale. Obala Pōhue je ključni habitat za ogrožene havajske vrste, ki so na zveznem seznamu, vključno [[prava kareta]] (''honu'ea'') (''Eretmochelys imbricata'') in havajski medvedji tjulenj (''Neomonachus schauinslandi''). V anhialinskih ribnikih na tem območju živijo redke endemične ''opae'ule'' (havajske rdeče kozice - ''Halocaridina rubra''), zaliv pa pogosto obiskujejo avtohtone in selivske ptice, vključno z ʻiwo ([[velika burnica]] - ''Fregata minor''), koaʻe keo (belorepi tropik - ''Phaethon lepturus''), kōleo (sibirska prosenka - ''Pluvialis fulva''), 'ulili (''Tringa incana'') in ʻaukuʻu ([[kvakač]]).<ref name="NPS 2022-07-12">{{NPS |title=Pōhue Bay preserved from mauka to makai - Hawaiʻi Volcanoes National Park |date=2022-07-12 |url=https://www.nps.gov/havo/learn/news/20220712-nr-pohue-preserved.htm |publisher=U.S. National Park Service |language=en}}</ref> == Zgodovinski kraji == [[File:Wilkes campsite.jpg|thumb|Kamp Wilkes na Mauna Loi]] V parku je več krajev, ki so vpisani v Nacionalni register zgodovinskih krajev na otoku Havaji: *Stopinje 1790 *Ranč Ainahou *Pot Ainapo *Krater Kīlauea *Zgodovinsko okrožje Puna-Kāʻu *Vulkanska hiša *Seizmografski trezor Whitney št. 29 v havajskem vulkanskem observatoriju *Kamp Wilkes == Center za obiskovalce in muzeji == [[File:Halema‘uma‘u 2015-04-24 05-21.jpg|thumb|Nočni pogled na Halemaʻumaʻu iz muzeja Jaggar leta 2015]] Glavni center za obiskovalce, ki je tik ob vhodu v park na {{coord|19|25|46|N|155|15|25.5|W|display=inline| type:landmark_region:US-HI }}, vključuje razstave in informacije o značilnostih parka. Bližnji center vulkanske umetnosti, ki je v originalnem hotelu ''Volcano House'' iz leta 1877, je vpisan v Nacionalni register zgodovinskih krajev in gosti zgodovinske razstave ter umetniško galerijo. ''Muzej Thomasa A. Jaggarja'', ki je zdaj zaprt zaradi škode zaradi izbruhov leta 2018, je nekaj kilometrov zahodno na Crater Rim Drive. Muzej je imel več razstav in pogled od blizu na aktivni vulkan Kīlauea Halemaʻumaʻu. Muzej je poimenovan po znanstveniku Thomasu Jaggarju, prvem direktorju havajskega vulkanskega observatorija, ki meji na muzej. Observatorij upravlja ameriški geološki zavod in ni odprt za javnost. Vojaški tabor Kilauea nudi nastanitev ameriškemu vojaškemu osebju.<ref>{{navedi splet |title=Kilauea Military Camp at Kilauea Volcano, a Joint Services Recreation Center |work=official web site |url=http://www.kmc-volcano.com |access-date=2009-12-02}}</ref> Prostovoljne skupine prav tako sponzorirajo dogodke v parku.<ref>{{navedi splet |title=Friends of Hawai'i Volcanoes National Park |work=official web site |url=http://www.fhvnp.org |access-date=2009-12-02}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Hawaii Volcanoes National Park}} {{Wikivoyage}} *[https://www.nps.gov/havo/index.htm uradna spletna stran National Park Service *{{cite gnis |id=365210 |name=Hawai{{okina}}i Volcanoes National Park}}<!-- access-date=2011-08-21 --> *[https://www.usgs.gov/observatories/hvo Hawaiian Volcano Observatory] **[https://www.nps.gov/havo/planyourvisit/lava2.htm What's Going On With The Volcanoes?] *[http://www.volcanogallery.com/hawaii.htm Hawaii Volcanoes National Park Information]: Photo Gallery, Volcano Live Cam, Eruption Update and Park Information. *[http://npshistory.com/publications/havo/index.htm Hawai'i Volcanoes publication index] *[http://npshistory.com/morningreport/incidents/havo.htm Hawaii Volcanoes Incident Reports record] [[Kategorija:Narodni parki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Geografija Havajev]] fdl1ac8usrfp6jztfpggiak1hvx2u6y 0 606442 6732478 6732054 2026-08-07T21:14:51Z Stebunik 55592 /* Prikrivanje pedofilije */ 6732478 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Prikrivanje pedofilije ==== Ireneju so očitali, da ni ukrepal v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] poleti 2012 in so razburile javnost v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Vasilija Kačavenda]], ki je bil obtožen zlorabe maloletnih otrok skozi več desetletij.<ref name=OBCT/> Sodišče v Londonu je razsodilo, da Srbska pravoslavna cerkev ni kriva za šest prijavljenih primerov domnevne pedofilije v tožbi, ki jo je vložila skupina državljanov. Tožba je bila zavrnjena in skupina je morala SPC plačati 160.000 funtov.<ref>{{Cite web|last=Čalija|first=Jelena|title=SPC isplaćena naknada zbog odbačene tužbe u Londonu|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/469398/SPC-isplacena-naknada-zbog-odbacene-tuzbe-u-Londonu|access-date=2021-01-12|website=Politika Online}}</ref> Podobna je zgodba [[Škofija Vranje|vranjskega škofa]] in metropolita [[Pahomij Gačić|Pahomija]], ki ga je sodišče v Vranju, potem pa tudi tisto v Nišu, kamor so preložili predmet, osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Vrhovno sodišče Srbije je namreč ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC je zadevo pometlo pod preprogo, patriarh Irenej pa ni ukrepal; njegov naslednik Porfirij pa je Pahomija 2024 celo povišal v metropolita.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irinej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{cite web |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{cite news|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{cite web |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{cite web |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === [[covid-19|Korona]] === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] dzn76z0rjzw03cvnqrhi14aukj36fnm 6732483 6732478 2026-08-07T21:18:43Z Stebunik 55592 /* Prikrivanje pedofilije */ 6732483 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Prikrivanje pedofilije ==== Ireneju so očitali, da ni ukrepal v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] poleti 2012 in so razburile javnost v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Vasilija Kačavenda]], ki je bil obtožen zlorabe maloletnih otrok skozi več desetletij.<ref name=OBCT/> Sodišče v Londonu je razsodilo, da Srbska pravoslavna cerkev ni kriva za šest prijavljenih primerov domnevne pedofilije v tožbi, ki jo je vložila skupina državljanov. Tožba je bila zavrnjena in skupina je morala SPC plačati 160.000 funtov.<ref>{{Cite web|last=Čalija|first=Jelena|title=SPC isplaćena naknada zbog odbačene tužbe u Londonu|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/469398/SPC-isplacena-naknada-zbog-odbacene-tuzbe-u-Londonu|access-date=2021-01-12|website=Politika Online}}</ref> Podobna je zgodba [[Škofija Vranje|vranjskega škofa]] in metropolita [[Pahomij Gačić|Pahomija]], ki ga je sodišče v Vranju, potem pa tudi tisto v Nišu, kamor so preložili predmet, osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Vrhovno sodišče Srbije pa je ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC je zadevo vendarle "pometlo pod preprogo", a patriarh Irenej sploh ni ukrepal; njegov naslednik Porfirij pa je Pahomija 2024 celo povišal v metropolita.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irinej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{cite web |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{cite news|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{cite web |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{cite web |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === [[covid-19|Korona]] === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] gxz7sy9pnw77wigccqyl7a27mnxgjen 6732484 6732483 2026-08-07T21:19:56Z Stebunik 55592 /* Prikrivanje pedofilije */ 6732484 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Prikrivanje pedofilije ==== Ireneju so očitali, da ni ukrepal v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] poleti 2012 in so razburile javnost v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Vasilija Kačavenda]], ki je bil obtožen zlorabe maloletnih otrok skozi več desetletij.<ref name=OBCT/> Sodišče v Londonu je razsodilo, da Srbska pravoslavna cerkev ni kriva za šest prijavljenih primerov domnevne pedofilije v tožbi, ki jo je vložila skupina državljanov. Tožba je bila zavrnjena in skupina je morala SPC plačati 160.000 funtov.<ref>{{Cite web|last=Čalija|first=Jelena|title=SPC isplaćena naknada zbog odbačene tužbe u Londonu|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/469398/SPC-isplacena-naknada-zbog-odbacene-tuzbe-u-Londonu|access-date=2021-01-12|website=Politika Online}}</ref> Drugače pa se je odvijala podobna zgodba [[Škofija Vranje|vranjskega škofa]] in metropolita [[Pahomij Gačić|Pahomija]], ki ga je sodišče v Vranju, potem pa tudi tisto v Nišu, kamor so preložili predmet, osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Vrhovno sodišče Srbije pa je ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC je zadevo vendarle "pometlo pod preprogo", a patriarh Irenej sploh ni ukrepal; njegov naslednik Porfirij pa je Pahomija 2024 celo povišal v metropolita.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irinej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{cite web |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{cite news|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{cite web |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{cite web |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === [[covid-19|Korona]] === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] riiq4kdch92fnbb9ff7syr1w488v44x 6732615 6732484 2026-08-08T07:01:48Z Stebunik 55592 /* Prikrivanje pedofilije */ 6732615 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Prikrivanje pedofilije ==== Ireneju so očitali, da ni ukrepal v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] poleti 2012 in so razburile javnost v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Vasilija Kačavenda]], ki je bil obtožen zlorabe maloletnih otrok skozi več desetletij.<ref name=OBCT/> Sodišče v Londonu je razsodilo, da Srbska pravoslavna cerkev ni kriva za šest prijavljenih primerov domnevne pedofilije v tožbi, ki jo je vložila skupina državljanov. Tožba je bila zavrnjena in skupina je morala SPC plačati 160.000 funtov.<ref>{{Cite web|last=Čalija|first=Jelena|title=SPC isplaćena naknada zbog odbačene tužbe u Londonu|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/469398/SPC-isplacena-naknada-zbog-odbacene-tuzbe-u-Londonu|access-date=2021-01-12|website=Politika Online}}</ref> Drugače pa se je odvijala podobna zgodba [[Škofija Vranje|vranjskega škofa]] in metropolita [[Pahomij Gačić|Pahomija]], ki ga je sodišče v Vranju, potem pa tudi tisto v Nišu, kamor so preložili predmet, osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Vrhovno sodišče Srbije pa je ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC je zadevo vendarle "pometlo pod preprogo"; patriarh Pavel se z zadevo ni hotel ukvarjati, njegov naslednik patriarh Irenej tudi ni ukrepal; njegov naslednik Porfirij pa je Pahomija 2024 celo povišal v nadškofa in metropolita.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irinej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{cite web |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{cite news|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{cite web |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{cite web |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === [[covid-19|Korona]] === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] r0t71bpxu8lr83zuqz7jn090c1gnqr8 6732623 6732615 2026-08-08T07:18:06Z Stebunik 55592 /* Prikrivanje pedofilije */ 6732623 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Prikrivanje pedofilije ==== Ireneju so očitali, da ni ukrepal v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] poleti 2012 in so razburile javnost v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Vasilija Kačavenda]], ki je bil obtožen zlorabe maloletnih otrok skozi več desetletij.<ref name=OBCT/> Sodišče v Londonu je razsodilo, da Srbska pravoslavna cerkev ni kriva za šest prijavljenih primerov domnevne pedofilije v tožbi, ki jo je vložila skupina državljanov. Tožba je bila zavrnjena in skupina je morala SPC plačati 160.000 funtov.<ref>{{Cite web|last=Čalija|first=Jelena|title=SPC isplaćena naknada zbog odbačene tužbe u Londonu|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/469398/SPC-isplacena-naknada-zbog-odbacene-tuzbe-u-Londonu|access-date=2021-01-12|website=Politika Online}}</ref> Drugače pa se je odvijala podobna zgodba [[Škofija Vranje|vranjskega škofa]] in metropolita [[Pahomij Gačić|Pahomija]], ki ga je sodišče v Vranju, potem pa tudi tisto v Nišu, kamor so preložili predmet, osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Vrhovno sodišče Srbije pa je ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC je zadevo vendarle "pometlo pod preprogo"; patriarh Pavel se z zadevo ni hotel ukvarjati, njegov naslednik patriarh Irenej tudi ni ukrepal; njegov naslednik Porfirij pa je se je med drugim udeležil praznovanja njegove "krstne slave" 2023;<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Pahomija pa je naslednje leto celo povišal v nadškofa in metropolita.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irinej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{cite web |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{cite news|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{cite web |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{cite web |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === [[covid-19|Korona]] === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] ghu2zkbpd3dzf9ytcdq16izrmd2auva 0 606445 6732416 6731666 2026-08-07T18:46:43Z Yerpo 8417 + 6732416 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik | workplaces = {{Plainlist| * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] * [[Kolidž Haverford]] * [[Univerza Pensilvanije]] }} | education = [[Univerza Pensilvanije]] | fields = [[paleontologija]], [[zoologija]] | awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small> | known_for = [[vojne kosti]] | spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}} | children = Julia Biddle Cope | signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png }} '''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia. Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval. Čeprav je z raziskavami skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}} Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}} Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1973|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref name="Gill87">{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}} === Potovanja po Evropi === V letih 1863–1864, v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]], je potoval po Evropi in obiskoval prirodoslovne ustanove, s čimer se je izognil vpoklicu.{{sfn|Davidson|1997|p=26–27}} Spoznal je nekaj najeminentnejših evropskih prirodoslovcev tega časa, verjetno po zaslugi priporočilnih pisem Leidyja in [[Spencer Baird|Spencerja Bairda]].{{sfn|Davidson|1997|p=29}} V tem obdobju je imel ljubezensko afero z neznano žensko, ki se je končala z razhodom, ki ga je slabo prenesel, pa tudi sicer naj bi trpel za blago [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in se je v pismih pogosto pritoževal nad zdolgočasenostjo.{{sfn|Davidson|1997|p=29–30}} Pozimi 1863, med obiskom [[Humboldtova univerza v Berlinu|berlinske univerze]], je spoznal tudi Othniela Charlesa Marsha. Vzpostavila sta sprva prijateljski odnos in tudi v naslednjih letih ostala v pisemskih stikih ter si izmenjevala rokopise, fosile in fotografije.{{sfn|Jaffe|2000|p=11}} Po vrnitvi v domovino je uničil velik del zapiskov in pisem.{{sfn|Lanham|1973|p=67}} === Družina in zgodnja kariera === Po vrnitvi mu je družina uredila položaj predavatelja na kvekerski visoki šoli [[Kolidž Haverford]], ki so jo finančno podpirali.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}} Razmišljati je začel o poroki s kvekerko Annie Pim, pri čemer pa ga je bolj kot romantično zanimala kot gospodinja. Oče je odobraval zvezo in par se je poročil julija 1865.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}}{{sfn|Osborn|1978|p=142}} Naslednje leto se jima je rodila edinka, Julia Biddle Cope.{{sfn|Osborn|1978|p=143}} V domovini je začel spet intenzivno raziskovati in je že leta 1864 objavil opise več vrst rib, kita ter tudi prvi paleontološki članek, opis fosila izumrle dvoživke ''Amphibamus grandiceps''.<ref name="Gill87"/> V naslednjih letih je šel na več raziskovalnih odprav na zahod celine in ugotovil, da ga poučevanje sicer veseli, a da ga odvrača od raziskovanja.{{sfn|Osborn|1978|p=143}}{{sfn|Davidson|1997|p=31}} Odstopil je kot predavatelj na Haverfordu in se z družino preselil v [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfield]], tudi zato, da bi bil bližje najdiščem na zahodu New Yerseyju. Oče je v tem obdobju popustil in si ga ni več prizadeval usmeriti v kmetovanje.{{sfn|Osborn|1978|p=144–145}} Z nahajališč [[lapor]]ja pri Haddonfieldu, ki jih je redno obiskoval, je opisal več fosilov, med njimi vrsto [[elazmozaver|elazmozavra]]. Na eni od teh odprav se mu je pridružil tudi Marsh.{{sfn|Osborn|1978|p=157–158}} 1870. leta so bila zlata leta Copeove kariere z najpomembnejšimi odkritji in vrsto publikacij, tako je samo v obdobju 1879 do 1880 objavil 76 člankov.{{sfn|Davidson|1997|p=43}} Jeseni 1871 je odšel še bolj zahodno, proti fosilnim poljem [[Kansas]]a. Tam je zaradi zahtevnih puščavskih pogojev in preobremenjenosti z delom, ki si ga je nalagal, leta 1872 klecnil od izčrpanosti.{{sfn|Jaffe|2000|p=583}} Kljub temu je vzdrževal tempo raziskovanja poleti in popisovanja svojih najdb pozimi do leta 1879.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Vendar je v naglici storil mnogo napak pri interpretaciji, zato so bila številna njegova [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvena imena]] kasneje razveljavljena. Marsh je po drugi strani objavljal mnogo manj, a bolj jedrnato in v prestižnejših revijah, zato je njegov ugled rasel hitreje.{{sfn|Osborn|1978|p=216}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last=Colbert |first=Edwin |year=1984 |title=The Great Dinosaur Hunters and Their Discoveries |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-24701-4}} * {{cite book |last=Davidson |first=Jane |year=1997 |title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope |publisher=Academy of Natural Sciences |isbn=978-0-910006-53-8}} * {{cite book |last=Jaffe |first=Mark |title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science |publisher=Crown Publishing Group |location=New York |year=2000 |isbn=978-0-517-70760-9 |url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark}} * {{cite book |author=Lanham |first=Url |year=1973 |title=The Bone Hunters |publisher=Columbia University Press |location=New York and London |isbn=978-0-231-03152-3 |url=https://archive.org/details/bonehunters00urll}} * {{cite book |last=Osborn |first=Henry F. |orig-year=1931 |year=1978 |title=Cope: Master Naturalist: Life and Letters of Edward Drinker Cope, With a Bibliography of His Writings |publisher=Ayer Company Publishing |location=Manchester, New Hampshire |isbn=978-0-405-10735-1|url=https://searchworks.stanford.edu/view/1150059}} * {{cite book |last1=Scharf |first1=John T. |last2=Westcott |first2=Thompson |year=1884 |title=History of Philadelphia, 1609–1884 |volume=3 |url=https://books.google.com/books?id=w0sOAAAAIAAJ |publisher=L. H. Everts & Company |page=972}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}} [[Kategorija:Ameriški paleontologi]] [[Kategorija:Ameriški zoologi]] [[Kategorija:Ihtiologi]] [[Kategorija:Herpetologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] 6skx0a9dm1deqp0ihvewxq43pcf9qhr 0 606466 6732172 6730994 2026-08-07T12:09:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732172 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin|name=Me 410 Hornisse|image=Messerschmitt Me-410A-1-U2 Hornisse, Germany - Air Force AN1139884.jpg|caption=Me 410 A-1/U2, RAF Muzej Cosford, 1985}}{{Infobox aircraft type|type=Težki [[Lovsko letalo|lovec]], [[lovski bombnik]]|manufacturer=[[Messerschmitt]]|designer=[[Messerschmitt]]|first flight=14. 3. 1942|introduced=1943|retired=1945|status=Upokojen|primary user=[[Luftwaffe]]|more users=Madžarske zračne sile|produced=Maj 1943 - Avgust 1944|number built=1189|unit cost=|developed from=[[Messerschmitt Me 210]]|variants with their own articles=}} |}'''Messerschmitt Me 410 ''Hornisse''''' (sršen) je težko lovsko letalo in Schnellbomber (»hitri bombnik«), ki ga je zasnoval in izdelal [[Tretji rajh|nemški]] proizvajalec letal [[Messerschmitt AG|Messerschmitt]]. V drugi polovici [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil v uporabi pri ''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''. Dela za izdelavo naslednika [[Messerschmitt Bf 110|Bf 110]] so se začela leta 1937, vendar se je nastali Me 210 izkazal za nezadovoljivega, zaradi česar je bila proizvodnja aprila 1942 ustavljena. Obravnavali so različne možnosti, vključno z ambiciozno različico Me 310. Uradniki so se zavzemali za postopno izboljšavo, ki jo je predstavljal Me 410. Čeprav so bila letala vizualno podobna predhodniku Me 210 in so imela dovolj oblikovnih podobnosti, da bi lahko nedokončane Me 210 predelali v Me 410, sta imeli letali ključne razlike. Me 410 so poganjali predvsem večji motorji Daimler-Benz DB 603, imel je podaljšan trup in samodejna predkrilca na sprednjem robu. Konec leta 1942 je program dovolj prepričal ''Reichsluftfahrtministerium'' (RLM), da se je nadaljevalo s serijsko proizvodnjo tega tipa, prvi Me 410 pa so bili dobavljeni januarja 1943. Izdelani so bili različni modeli, vključno z lahkim bombnikom Me 410 A-1, zračnim izvidniškim letalom A-1/U1, bombniškim rušilcem A-1/U2 in [[Nočno lovsko letalo|nočnim lovcem]] A-2/U4. Po začetku uporabe so letala tega tipa takoj uporabili za nočne bombne napade na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]], kjer so jih nočni lovci [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF) običajno težko prestrezali. Me 410 so uporabljali tudi kot bombni rušilec proti dnevnim bombniškim formacijam [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|ameriških zračnih sil]] (USAAF); do leta 1943 je bil zmerno uspešen proti bombnikom brez spremstva, vendar se v zračnem boju z lažjimi zavezniškimi enomotornimi lovci, kot sta bila [[North American P-51 Mustang]] in [[Supermarine Spitfire]], ni mogel kosati. Po [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|izkrcanju v Normandiji]] so bili Me 410 med številnimi letali osi, poslanimi proti prihajajočim zavezniškim silam. Od sredine leta 1944 so bili vsi Me 410 umaknjeni iz obrambe rajha, proizvodnja pa je bila postopno opuščena v korist težko oboroženih enomotornih lovcev kot namenskih bombnikov in rušilcev. Končna vloga Me 410 je bila zračno izvidništvo. Do enaindvajsetega stoletja sta se ohranili le dve letali Me 410. == Oblikovanje in razvoj == === Ozadje === [[Slika:Me_210_and_410_Wing_Planform_Comparison.jpg|sličica| Osnovna primerjava tlorisov kril Me 210 in Me 410]] Izvor letala Me 410 je tesno povezan s predhodnikom Me 210. Razvoj tega letala je bil načrtovan že leta 1937 kot večnamenski naslednik [[Messerschmitt Bf 110|Bf 110]], ki je imel že pred začetkom bojne uporabe nekatere ugotovljene pomanjkljivosti. Zaupanje v Me 210 je bilo na začetku veliko, do te mere, da so takoj naročili 1000 letal, vendar je bil program težaven. Letalski testi so pokazali slabo vzdolžno stabilnost in so bili kljub modifikacijam ocenjeni kot nezadovoljivi. Medtem ko se je serijska proizvodnja tega tipa nadaljevala, so imela letala Me 210 relativno visoko stopnjo nesreč. To je močno prispevalo k zaustavitvi proizvodnje 14. aprila 1942. Uradniki so si želeli odpraviti težave z letalom Me 210 in ga vrniti v proizvodnjo, da bi čim bolj zmanjšali nastalo gospodarsko izgubo. Raziskane so bile modifikacije zasnove, vključno z Me 310, radikalno različico za visoke višine, ki je vključevala kabino pod pritiskom in zmogljivejše motorje. Ta možnost ni bila naklonjena mnogim uradnikom, ki so si prizadevali za manj ambiciozno sanacijo Me 210. Prav ta preferenca je privedla do nastanka letala Me 410, ki je bilo vizualno skoraj identično letalu Me 210. === Oblikovanje === [[Slika:Messerschmitt_Me-410_A-1-U2_(27699458750).jpg|sličica| Letalo Me 410 v muzeju RAF z odprtimi vrati nosnega bombnega prostora, 2016]] [[Slika:Messerschmitt_Me410A-1_U2_Hornisse_(50108503016).jpg|desno|sličica| Me 410 z odstranjenimi motorji in zunanjimi krili]] Glavna razlika med Me 210 in Me 410 je bila uporaba večjih in zmogljivejših motorjev Daimler-Benz DB 603A. Vsak od teh motorjev je imel {{Convert|1,750|PS|hp kW}} v primerjavi s {{Convert|1,475|PS|hp kW}} motorjev DB 605, ki se uporabljajo v letalu Me 210C. {{Sklicop|Vmesna različica Me 310 je prvotno uporabljala motor DB 603.}} Dodatna moč je povečala največjo hitrost Me 410 na 625 km/h, močno izboljšala hitrost vzpenjanja, servisno zgornjo meja in potovalno hitrost; slednja se je povečala na 579 km/h. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2024)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Močnejši motorji so izboljšali tudi nosilnost do te mere, da je letalo lahko dvignilo večji bojni tovor, kot se je lahko prilegal v bombni prostor pod nosom. Posledično so pod krila dodali okove za štiri 50 kg bombe. Spremembe so dodale dodatnih 680 kg v primerjavi z Me 210, vendar je dodatna moč motorja več kot nadomestila razliko. Tako kot pri Me 210 je tudi pri Me 410 zadnji strelec uporabljal isti par [[Topovska kupola|topovskih kupol]] ''Ferngerichtete Drehringseitenlafette'' FDSL 131/1B, nameščenih na vsaki strani letala, izmed katerih je bila vsaka oborožena s 13 mm mitraljezom MG 131, ki je ohranil enak vrtljiv ročaj, sprožilec in merilnik kot pri Me 210. <ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/Je5ySCoUrvY Ghostarchive] and the {{Navedi AV medij |url=https://www.youtube.com/watch?v=Je5ySCoUrvY |title=Luftwaffe - Messerschmitt Me 410 (Schnellbomber) |type=YouTube |publisher=spottydog4477 |time=2:55 to 3:25 |access-date=26 October 2019 |archive-date=2016-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309171028/https://www.youtube.com/watch?v=Je5ySCoUrvY |url-status=bot: unknown }}: {{Navedi AV medij |url=https://www.youtube.com/watch?v=Je5ySCoUrvY |title=Luftwaffe - Messerschmitt Me 410 (Schnellbomber) |type=YouTube |publisher=spottydog4477 |time=2:55 to 3:25 |access-date=26 October 2019}}</ref> Nova različica je vključevala podaljšan trup in nova, avtomatska predkrilca na sprednjem robu. Obe funkciji sta bili preizkušeni na letalih Me 210 in ugotovljeno je bilo, da dramatično izboljšujeta vodljivost. Predkrilca so bila prvotno nameščena na najzgodnejših modelih Me 210, vendar so jih pri serijskih modelih zaradi slabega upravljanja odstranili. Pri vstopu v strm zavoj so se predkrilca zaradi velikega [[Vpadni kot|vpadnega kota]] nagibala k odpiranju. Ta težava je bila prvič opažena pri prototipih Bf 109V14 in V15 za [[Različice Messerschmitt Bf 109|Bf 109 E]], kar je še dodatno otežilo nemoteno letenje letala. Ko so bile težave s splošno bočno nestabilnostjo odpravljene, to ni bil več resničen problem. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2024)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Čeprav je Me 410 veljal za relativno stabilno letalo, je imelo slabšo stopnjo obračanja kot Bf 110, katerega naj bi ga nadomestil. Krilne plošče starejšega Me 210 so bile zasnovane z geometrijo tlorisa, ki je aerodinamično središče postavila dlje nazaj v primerjavi s starejšim Bf 110, kar je zunanjim delom tlorisa krila za vsako gondolo motorja dalo nekoliko večji kot nagiba sprednjega roba nazaj, 12,6°, kot pa kot nagiba sprednjega roba notranjih plošč, ki znaša 6,0°. To je povzročilo neprimerne letne lastnosti pri originalni zasnovi Me 210. Nove zunanje plošče kril Me 410 so imele spremenjeno geometrijo tlorisa, tako da je aerodinamično središče v primerjavi z Me 210 pomaknjeno dlje naprej, zaradi česar je bil sprednji rob zunanjih plošč enak notranjim ploščam kril, pri čemer sta imela oba enak kot 5,5° nagiba, kar je izboljšalo upravljanje. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2024)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> === Prvi leti === Konec leta 1942 je bilo s tekočega traku umaknjenih šest letal Me 210 A za predelavo v standard Me 410. Proti koncu istega leta je prototip Me 410 V1 opravil svoj prvi polet. Kmalu zatem so se pri<nowiki><i id="mwnQ">Reichsluftfahrtministerium</i></nowiki> (RLM) zaradi njegove uspešnosti odločili, da oddajo znatno proizvodno naročilo za Me 410. <ref name="smithkay 566" /> Dobave Me 410 so se začele januarja 1943, z dveletno zamudo, in so trajale do septembra 1944, do takrat pa je bilo v Messerschmittovem obratu v [[Augsburg|Augsburgu]] in tovarni [[Dornier Flugzeugwerke|Dornier]] v [[München|Münchnu]] izdelanih skupno 1160 letal vseh različic. Izdelani so bili modeli za različne vloge, vključno z lahkim bombnikom Me 410 A-1, izvidniško platformo A-1/U1, bombniškim rušilcem A-1/U2 in [[Nočno lovsko letalo|nočnim lovcem]] A-2/U4. Ko je Me 410 prispel, so ga posadke običajno cenile, čeprav izboljšana zmogljivost ni bila dovolj, da bi ga zaščitila pred valovi visokozmogljivih [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniških]] lovcev, s katerimi se je v tej fazi konflikta rutinsko soočal. == Zgodovina delovanja == [[Slika:Me_410_Hornisse_with_BK_5.jpg|sličica| Me 410A-1/U4 s topom BK 5 se umakne med napadom na letala USAAF B-17]] [[Slika:Me_410A-1_U2.jpg|sličica| Messerschmitt Me 410 A-1/U2 (št. letala 420428, 9K+AM), ki ga je letel Obfw. Hermann Bolten iz [[Kampfgeschwader 51 »Edelweiß«|4.]] [[Kampfgeschwader 51 »Edelweiß«|/KG 51]], sestreljen [[Operacija Overlord|6. junija 1944]]]] Pri izvajanju nočnih bombnih napadov na [[Britansko otočje]] se je Me 410 A-1 izkazal za nedosegljivo tarčo za nasprotne nočne lovce [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF). Prva enota, ki je delovala nad Združenim kraljestvom, je bila V./KG 2, ki je v noči s 13. na 14. julij 1943 izgubila svoj prvi Me 410, ko ga je sestrelil [[de Havilland Mosquito]] iz 85. eskadrilje. Kljub temu je Me 410 igral pomembno vlogo pri bombardiranju Londona v začetku leta 1944. Me 410 so uporabljali tudi kot bombniški rušilec proti dnevnim bombnim formacijam [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|zračnih sil ameriške vojske]] (USAAF), nadgrajen pa je bil s tovarniškimi kompleti za predelavo ''Umrüst-Bausätze'', vsi s pripono '''/U''' za zasnovo – pomen teh pripon se je lahko razlikoval med podtipi. Na primer, prejšnja oznaka Me 410 A-1/U1 je pomenila namestitev kamere v predal za strelivo pod nosom za izvidniško uporabo (kot je bil A-3 predviden že od samega začetka), medtem ko je oznaka Me 410 B-2/U1 pomenila namestitev para dolgocevnih topov MK 103 kalibra 30&nbsp;mm v spodnjem strelnem prostoru. Pripona /U2 je označevala namestitev dveh dodatnih 20&nbsp;mm topov MG 151/20 v prednjem delu za orožje – podtip A-1/U4 je imel masivni, 540 kilogramski, 50 mm ''Bordkanone'' top BK 5, naložen z 21 naboji v istem predalu za strelivo pod nosom namesto kamer ali MK 103 na /U1 ali dodanega para [[Avtomatski top|avtomatskih topov]] MG 151/20 na /U2. Za razbijanje bombnih formacij so imeli številni Me 410 tudi štiri cevne izstrelke pod krili, [https://photos.google.com/share/AF1QipNXV7phdBUUhx38l8n7arwm320BGn7373JVZHtSnmO5L5-PIRtEeDZdLuYeSfAsEw/photo/AF1QipMjXBlp5L5ttbvciezisXIpZzrgD8PewuhRAaOY?key=b3doV09MWEZENU9lUnBQZm1kRWZyNklpY1lRZzlB dva na krilo], ki so izstreljevali pretvorjene 21&nbsp;cm<nowiki><i id="mw3w">Werfer-Granate</i></nowiki> 21 pehotne baražne rakete. Dva ''Geschwaderja'', [[Zerstörergeschwader 26 »Horst Wessel«|''Zerstörergeschwader'' 26]] in [[Zerstörergeschwader 76|76]], sta bila tako do konca leta 1943 opremljena z Me 410. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2024)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Tip je bil do leta 1943 zmerno uspešen proti nespremljanim bombnikom in je dosegel precejšnje število sestrelitev dnevnih bombnih formacij USAAF, vendar se je izkazalo, da Me 410 v zračnem boju z lažjimi zavezniškimi enomotornimi lovci, kot sta bila [[North American P-51 Mustang]] in [[Supermarine Spitfire]], tem ni bil kos. V začetku leta 1944 so se formacije Me 410 srečale z roji zavezniških lovcev, ki so varovali tokove bombnikov. Običajno so leteli daleč pred formacijami bojnih okvirjev, da bi si zagotovili prevlado v zraku in očistili nebo morebitnega nasprotnika - Luftwaffe. Zaradi tega so bili prejšnji uspehi Me 410 proti spremljevalnim bombnikom pogosto odtehtani z njihovimi izgubami. Primer tega – del [[Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni|kampanje, ki jo je dva dni prej začelo]] ameriško letalstvo – je bil 6. marec 1944 med napadom 750 težkih bombnikov 8. letalskega polka na Berlin, ko je bilo sestreljenih 16 letal Me 410 v zameno za osem [[Boeing B-17 Flying Fortress|Flying Fortress B-17]] in štiri letala P-51, ki so jih uničili lovci [[Messerschmitt Bf 109|Bf 109]] in [[Focke-Wulf Fw 190 Würger|Fw 190,]] ki so spremljali letala Me 410. {{Sfn|Hess|1994|p=82}}{{Sfn|Caldwell|Muller|2007|p=137}} 11. aprila so z napadi 8. AF na Sorau, [[Rostock]] in Oschersleben II. letala Me 410 iz enote /ZG 26 dosegla redek jasen uspeh, saj so sprva brez izgub sestrelila 10 bombnikov B-17. Med istim napadom so njihov drugi boj prestregli lovci P-51, ki so uničili osem Me 410 in tri Bf 110. Šestnajst članov posadke je bilo ubitih, trije pa ranjeni. {{Sfn|Caldwell|Muller|2007|p=183}} Aprila 1944 so bili dobavljeni prvi Me 410 B. Kot odgovor na [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|izkrcanje v Normandiji]] so bili Me 410 večkrat poslani proti prihajajočim zavezniškim silam. Od sredine leta 1944 so bili Me 410, kljub temu da so bili znani kot najljubši bombniški rušilec [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], umaknjeni iz obrambe rajha, proizvodnja pa je bila postopno opuščena v korist težko oboroženih enomotornih lovcev kot namenskih bombniških rušilcev, Me 410 pa so ostali v uporabi le za izvidniške naloge. {{Sfn|Caldwell|Muller|2007|p=198}} == Različice == Letala serije A so bila oborožena z dvema mitraljezoma MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm in dvema 20&nbsp;mm topovoma MG 151/20 v nosu in dobavljena kot lahki bombnik '''Me 410 A-1'''. Težko lovsko letalo '''Me 410 A-2''' je bilo odpovedano zaradi dvojnega 30 mm nosilca topa MK 103, ki ni bil pravočasno pripravljen. Ta je bil do leta 1944 na voljo tudi za kasnejši podtip '''Me 410 B-2''', kot tovarniški komplet ''Umrüst-Bausatz'' /U1. Me 410 A je imel bombni prostor za prenašanje bomb. Z vgradnjo kompletov za predelavo bi to lahko uporabili za drugo opremo. Sprva so bili na voljo trije ''Umrüst-Bausätze'' (tovarniški kompleti za predelavo): '''U1''' s kamerami za fotoizvidnico, '''U2''' z dvema 20&nbsp;mm topovoma MG 151/20 z 250 naboji na top in '''U4''' s 50&nbsp;mm ''Bordkanone'' topom BK-5 z 22 naboji (21 nabojev za polnjenje in 1 dodaten naboj v zaklepu). Namen tega je bil predelati letalo serije Me 410 A ali B v bombniški rušilec. Top BK 5 – izpeljan iz 5 cm KwK 39 L/60 topa na tanku [[Panzer III]] – je letalom Me 410 omogočal streljanje na tarče z razdalje več kot 914 metrov, kar je precej večja razdalja od dosega obrambnih mitraljezov bombnikov. V praksi so pogoste težave z zatikanjem, omejeno zalogo streliva in dodatnimi 540 kg topa pod nosom povzročile, da so bile druge protibombniške različice Me 410, zlasti tiste z dodatnimi topovi 20&nbsp;mm MG 151/20, veliko bolj uporabne. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2024)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Izvidniška različica '''Me 410 A-3''' je dobila globlji trup za dodatne kamere in gorivo. Me 410 A-3 je v majhnem številu vstopil v uporabo v začetku leta 1944 in je bil dostavljen trem izvidniškim eskadriljam {{Jezik|de|[[Organization of the Luftwaffe (1933 – 45)#Staffel|Aufklärungsstaffel]]}}. Serija '''Me 410 B''' je bila podobna seriji A, vendar je nadomestila par mitraljezov MG 17 kalibra 7,92.&nbsp;mm s 13&nbsp;mmmitraljezi MG 131. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2026)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Prvotno načrtovan 1.900&nbsp;konjski (1.400&nbsp;kW) Motor DB 603G je bil ukinjen v začetku leta 1944, zato so vsi Me 410 B uporabljali motorje DB 603A ali DB 603AA. DB 603G bi povečal največjo hitrost na 630 km/h in potovalno hitrost do 595 km/h, čeprav bi se teža ponovno povečala. Različice so bile enake kot pri seriji A, '''Me 410 B-1''' in '''Me 410 B-3''' sta imeli enake vloge kot prejšnji različici A-1 in A-3, z možnostjo uporabe istih tovarniških kompletov za predelavo ''Umrüst-Bausätze'' kot pri seriji A. Razvitih je bilo več eksperimentalnih modelov. '''Me 410 B-5''' je pod trupom dobil pritrdilna ogrodja za [[torpedo]] in odstranil mitraljeze MG 131 v nosu, da bi naredil prostor za FuG 200 <nowiki><i id="mwAWU">Hohentwiel</i></nowiki> 550 pomorski patruljni [[radar]]. V tej različici bombni prostor ni bil uporabljen, da bi naredili prostor za 650 L rezervoar za gorivo, daljinsko upravljane [[Topovska kupola|kupole]] za streljanje nazaj pa so bile zamenjane z dodatnim 700 L rezervoarjem za gorivo za misije na dolgih razdaljah. '''Me 410 B-6''' je bila podobna predelana različica za boj proti ladjam, vendar namenjena le za obrambo obale kratkega dosega. Za to misijo ni uporabljala torpeda, temveč je bil preprosta modifikacija B-1 z radarjem FuG 200. '''Me 410 B-7/B-8''' sta bila posodobljena modela izvidniških letal B-3, ki pa v resnici nista bila nikoli izdelana. '''Me 410 C''' je bila različica za visoke višine, zasnovana v začetku leta 1944, z dvema novima zasnovama kril, ki sta povečali [[Razpon kril|razpon]] na 18,25 ali 20,45 m. Večja krila so omogočila, da se je oprema umaknila neposredno nazaj. Nov univerzalni nosilec motorja bi omogočil uporabo katerega koli od [[Turbopolnilnik|turbopolnjenih]] motorjev DB 603JZ, [[BMW 801]]J ali dvostopenjskih mehansko polnjenih motorjev Jumo 213E, ki bi poganjali nov štirikraki [[Letalski vijak|propeler]] z zelo širokimi kraki. [[Zvezdasti motor|Radialni motorji]] BMW 801 so bili zračno hlajeni, DB 603 in Jumo 213 pa sta uporabljala obročasti hladilnik, vsi ''Krafteijevi'' motorni "moduli" pa so bili nameščeni na trupu zaradi lažje namestitve in vzdrževanja na terenu, zato so bili običajni hladilniki pod krili odstranjeni. Nobenega niso nikoli zgradili, saj je bila proizvodnja Me 410 ukinjena, še preden so motorji bili pripravljeni na obratovanje. '''Me 410 D''' je bil enostavnejša nadgradnja serije B za izboljšanje zmogljivosti na višini kot serija C. Poganjali bi ga motorji DB 603JZ, imel pa naj bi predelan sprednji del trupa, da bi povečali vidno polje pilota in zmanjšali upor. Dele zunanjih krilnih plošč so zamenjali z lesenimi, da bi prihranili strateške materiale. Zgrajenih jih je bilo več, toda tako kot mnogi drugi poskusi lesene gradnje nemške letalske industrije pozno v drugi svetovni vojni je tudi izguba tovarne folij Goldschmitt Tego v [[Wuppertal|Wuppertalu]] med nočnim bombnim napadom [[Kraljevo vojno letalstvo|kraljevih zračnih sil]] pomenila, da so bila kisla nadomestna lepila, ki so bila na voljo, preveč korozivna za lepljene materiale, leseni deli pa so radi odpovedali. Avgusta 1944, mesec dni po začetku veljavnosti ''programa Jägernot'', je bila proizvodnja ukinjena, da bi se osredotočili na [[Različice Messerschmitt Bf 109|Bf 109 G]], potem ko je bilo izdelanih 1160 Me 410. == Uporabniki == ; {{Zastava|Nacistična Nemčija}} * '''''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''''' je bil glavni operater Me 410 in ga je uporabljal med letoma 1943 in 1945.. ** ''Stabsschwarm & 2.(F)/Aufklärungsgruppe 22'' ** ''1.(F)/Aufklärungsgruppe 33'' ** ''1.(F)/FAGr.121'' ** ''1.,2(Ekdo).,5.(F)/Aufklärungsgruppe 122'' (kasneje''FAGr 122'') ** ''Seenotgruppe 80'' ** ''9.,20./ZG 1 'Wespen''' ** ''2.,4.,6.,Stab/[[Zerstörergeschwader 26 »Horst Wessel«|ZG 26]] 'Horst Wessel''' ** ''1.,2.,3.,/[[Zerstörergeschwader 76|ZG 76]]'' ** ''Eprobungskommando/(Z)25'' ** ''5.(nacht),14.(nacht),15.,16./[[Kampfgeschwader 2|KG 2]]'' ** ''1.(Jagd),2.(nacht),5.(Erg/jagd),6./[[Kampfgeschwader 51 »Edelweiß«|KG 51]] 'Edelweiss''' ** ''1./NJG 5'' ([[De Havilland Mosquito|Mosquito]] lovec) ** ''3./[[Nachtjagdgeschwader 1|NJG 1]]'' (Mosquito lovec) ; {{GBR}} * '''[[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljeve zračne sile]]''' so med vojno in kmalu po njej prejele vsaj dve zaseženi letali. ** No. 1426 RAF je med vojno uporabljal eno samo letalo Me 410 A-3 (WNr.10259, serijska številka RAF TF209). == Preživela letala == [[Slika:Me_410.jpg|sličica| Me 410, W.Nr.10018, ( ''FE499'' ) po pošiljanju v ZDA]] Dva Me 410 sta preživela: ; Me 410 A-1/U1 (W.Nr.10018, predelano iz letala Me 210) : To letalo, ki ga hrani Ameriški nacionalni letalski in vesoljski muzej in čaka na restavriranje, je v objektu za ohranjanje, restavriranje in skladišče Paul E. Garber v Suitlandu v Marylandu. Avgusta 1943 so ga našli nedotaknjenega na letališču v Trapaniju na Siciliji, z oznakami 2. ''Staffel'' / ''Fernaufklärungsgruppe'' 122 in je bil leta 1944 poslan v Združene države Amerike; dobil je ameriško serijsko številko ''FE499'' . <ref>{{Navedi splet |last=West, Jim |title=Me 410A-2/U1 FE-499 |url=http://www.indianamilitary.org/FreemanAAF/Aircraft%20-%20German/FE%200499-Me410A2U1/0499.htm |access-date=18 July 2015 |publisher=www.indianamilitary.org}}</ref> [[Slika:Messerschmitt_Me_410_(3444884769).jpg|sličica| Me 410, št. 420430, muzej RAF Cosford (2009)]] ; Me 410 A-1/U2 (številka letala 420430) : To letalo je del zbirke muzeja RAF in je javno razstavljeno v muzeju Kraljevega letalstva Midlands v Cosfordu. Podjetje Messerschmitt v Augsburgu ga je zgradilo konec leta 1943. Obstajajo dokazi, da je služil z [[Zerstörergeschwader 26 »Horst Wessel«|Zerstörergeschwader 26,]] preden je bil maja 1945 predan v Vaerloseu na Danskem. Bil je eden od šestih Me 410, ki so jih leta 1945 odpeljali v Združeno kraljestvo na oceno, a edini, ki je bil kasneje izbran za ohranitev in se je izognil razrezu. Leta 1986 je bil obnovljen, po tem pa sta bila oba motorja uspešno preizkušena na tleh. Leta 1989 so ga preselili v Cosford in tam ostaja. == Specifikacije (Me 410 A-1/U-2) == {{Specifikacije letala|crew=2|length main=12,484 m|span main=16,3513 m|height main=4,28 m|area main=36,2031 m2|empty weight main=7,518 kg|loaded weight main=9,651 kg|jet or prop?=prop|power main=1,290 kW|number of props=2|engine (prop)=Daimler-Benz DB 603A V-12 obrnjena vodno hlajena motorja|power alt=1,750 hp|propellers=3-kraki s konstantno hitrostjo|max speed main=507 km/h pri 0 m, 624 km/h pri 6,700 m|cruise speed main=587 km/h|ferry range main=2.300 km|ceiling main=10.000 m|guns=2 × 7.92 mm MG 17 mitraljeza s po 1,000 naboji 2 × 20 mm MG 151/20 topova s po 350 naboji 2 × 20 mm MG 151/20 topova s po 250 naboji, v bombnem prostoru 2 × 13 mm MG 131mitraljeza s po 500 naboji, v FDSL 131/1B daljinsko kontroliranih kupolah|armament=<!-- Armament --> <br>|bombs=do 1000 kg bomb|rockets=4 x 21 cm Werfer-Granate 21 rakete}} == Sklici == === Navedbe === <references /> === Bibliografije === * {{Navedi knjigo |last=Caldwell |first=Donald L. |title=The Luftwaffe over Germany: Defense of the Reich |last2=Muller |first2=Richard R. |author-link2=Richard R. Muller |publisher=Greenhill Books |year=2007 |isbn=978-1-85367-712-0 |location=London, UK |language=en}} * {{Navedi knjigo |last=Forsyth |first=Robert |title=Me 210/410 Zerstörer Units |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2019 |isbn=978-1-4728-2911-5 |language=en}} * {{Navedi knjigo |last=Green |first=William |title=The warplanes of the Third Reich |date=1970 |publisher=Doubleday |isbn=0385057822 |edition=1st 1973 reprint |location=New York, US |language=en}} * {{Navedi knjigo |last=Hess |first=William. N. |title=B-17 Flying Fortress - Combat and Development History |publisher=Motor Books |year=1994 |isbn=0-87938-881-1 |language=en}} * {{Navedi knjigo |last=Smith |first=J.R. |title=German Aircraft of the Second World War |last2=Kay |first2=Antony L. |publisher=Putnam |year=1972 |isbn=0-85177-836-4 |location=London, UK |language=en}} * {{Navedi knjigo |last=Wagner |first=Ray |title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945 |last2=Nowarra |first2=Heinz |date=1971 |publisher=Doubleday |location=New York, US |language=en}} == Nadaljno branje == * {{Navedi knjigo |last=Scutts |first=Jerry |title=Mustang aces of the Eighth Air Force |date=1994 |publisher=Osprey Aerospace |isbn=1-85532-447-4 |location=Oxford, UK |language=en}} * {{Navedi knjigo |last=Stocker |first=Werner |title=Messerschmitt Me 210/Me 410 Hornisse/Hornet : an illustrated production history |last2=Petrick |first2=Peter |date=2007 |publisher=Midland |isbn=978-1-85780-271-9 |location=Hinckley, UK |language=en}} == Zunanje povezave == * [http://www.cockpitinstrumente.de/archiv/Dokumente/ABC/m/Messerschmitt/Me%20410/Me%20410%20A-1%20U4%20Wa%20Bk%205.pdf Nemški priročnik za namestitev topa ''Bordkanone'' BK 5 na letalo Me 410A-1/U-4 iz druge svetovne vojne] * [https://www.rafmuseum.org.uk/research/collections/messerschmitt-me-410a-1-u2/ Me 410 v muzeju kraljevih letalskih sil v Cosfordu] * [http://www.lonesentry.com/articles/ttt34/me-410.html Poročilo ameriških obveščevalnih služb o Me 410 na LoneSentry.com] {{Messerschmitt}}{{Letalske oznake RLM}}{{Letvica predmeta|portal1=Aviation|commons=Category:Messerschmitt Me 410}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Letala Messerschmitt]] svs5yudzmrcdwasa9i2ab0s89mtkwbm 0 606496 6732642 6731136 2026-08-08T08:38:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732642 wikitext text/x-wiki [[File:Bear Seamount.jpg|thumb|Bear Seamount]] '''Podvodna gora''' je velika podmorska reliefna oblika, ki se dviga z oceanskega dna, ne da bi dosegla vodno gladino (morsko gladino), zato ni [[otok]], otoček ali [[klif]]. Podvodne gore običajno nastanejo iz ugaslih [[ognjenik|vulkanov]], ki se strmo dvigajo in se običajno dvigajo z morskega dna do višine 100–4000 m. Oceanografi jih opredeljujejo kot neodvisne oblike, ki se dvigajo vsaj 1000 m nad morskim dnom, značilne stožčaste oblike.<ref name="IHO 2008">IHO, 2008. Standardization of Undersea Feature Names: Guidelines Proposal form Terminology, 4th ed. International Hydrographic Organization and Intergovernmental Oceanographic Commission, Monaco.</ref> Vrhovi so pogosto na stotine do tisoče metrov pod gladino in se zato štejejo za globoko morje.<ref>Nybakken, James W. and Bertness, Mark D., 2008. ''Marine Biology: An Ecological Approach''. Sixth Edition. Benjamin Cummings, San Francisco</ref> Med svojim razvojem skozi geološki čas lahko največje podmorske gore dosežejo morsko gladino, kjer valovno delovanje erodira vrh in tvori ravno površino. Ko se umirijo in potopijo pod morsko gladino, se takšne podmorske gore z ravnim vrhom imenujejo ''[[gujot]]i'' ali ''mizaste gore''.<ref name="IHO 2008"/> V [[Zemlja|Zemljinih]] oceanih je identificiranih več kot 14.500 podvodnih gora,<ref name=Watts2019>{{cite journal |title=Science, Seamounts and Society |last=Watts|first=T. |journal=Geoscientist |date=August 2019 |pages=10–16}}</ref> od katerih je bilo kartiranih 9951 podvodnih gora in 283 gajotov, ki pokrivajo skupno površino 8.796.150 km²,<ref name="Harris, P.T. 2014">{{cite journal |last1=Harris|first1=P. T. |last2=MacMillan-Lawler|first2=M. |last3=Rupp|first3=J. |last4=Baker|first4=E. K. |year=2014 |title=Geomorphology of the oceans |journal=Marine Geology |volume=352 |pages=4–24|doi=10.1016/j.margeo.2014.01.011 |bibcode=2014MGeol.352....4H }}</ref> vendar so jih znanstveniki le nekaj podrobno preučili. Podvodne gore in gajoti so najpogostejši v severnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in sledijo značilnemu evolucijskemu vzorcu izbruhov, kopičenja, posedanja in erozije. V zadnjih letih so opazili več aktivnih podvodnih gora, na primer Kamaʻehuakanaloa (prej Lōʻihi) v [[Havajsko otočje|Havajskem otočju]]. Zaradi svoje številčnosti so podvodne gore eden najpogostejših morskih ekosistemov na svetu. Interakcije med podvodnimi gorami in podvodnimi tokovi ter njihov dvignjen položaj v vodi privabljajo [[plankton]], [[korale]], [[ribe]] in [[Morski sesalec|morske sesalce]]. Njihov agregacijski učinek je opazila komercialna ribiška industrija, številne podvodne gore pa podpirajo obsežen ribolov. Še vedno obstaja zaskrbljenost glede negativnega vpliva ribolova na ekosisteme podvodnih gora in dobro dokumentirani primeri upada staleža, na primer pri oranžni sluzoglavki (''Hoplostethus atlanticus''). 95 % ekološke škode povzroči ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki s podvodnih gora strga celotne ekosisteme. Zaradi velikega števila podvodnih gora še vedno ni ustrezno preučenih in celo kartiranih. [[Batimetrija]] in satelitska [[višinomer|altimetrija]] sta dve tehnologiji, ki si prizadevata zapolniti to vrzel. Obstajajo primeri, ko so vojaške ladje trčile v neraziskane podvodne gore; na primer, podvodna gora Muirfield je poimenovana po ladji, ki jo je leta 1973 zadela. Vendar pa je največja nevarnost podvodnih gora zrušitev bokov; ko se starajo, izbokline, ki pronicajo v podvodne gore, pritiskajo na njihove boke in povzročajo [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]], ki lahko povzročijo ogromne [[cunami]]je. == Geografija == [[File:SeamontDavidson expedition bathymetric-2002.jpg|thumb|Batimetrično kartiranje dela podvodne gore Davidson. Pike označujejo pomembne koralne drevesnice]] Podvodne gore najdemo v vseh oceanskih bazenih na svetu, izjemno široko razporejene tako v prostoru kot po starosti. Podmorska gora je tehnično opredeljena kot izoliran vzpon, ki se dviga 1000 m ali več od okoliškega morskega dna, z omejeno površino vrha,<ref name=EoE-seamount/> stožčaste oblike.<ref name="IHO 2008"/> Obstaja več kot 14.500 podvodnih gora.<ref name=Watts2019/> Poleg podvodnih gora je v svetovnih oceanih več kot 80.000 majhnih gričev, grebenov in hribov, nižjih od 1000 m.<ref name="Harris, P.T. 2014"/> Večina podvodnih gora je vulkanskega izvora in so zato običajno na oceanski skorji v bližini [[Srednjeoceanski hrbet|srednjeoceanskih hrbtov]], [[plaščni oblak|plaščnih oblakov]] in otoških lokov. Na splošno je pokritost s podvodnimi gorami in gajoti največja kot delež površine morskega dna v severnem Tihem oceanu, kar je enako 4,39 % te oceanske regije. [[Arktični ocean]] ima le 16 podvodnih gora in nobenega gajota, Sredozemsko in [[Črno morje]] pa imata skupaj le 23 podvodnih gora in 2 gajota. Kartiranih 9951 podvodnih gora pokriva površino 8.088.550 km². Podvodne gore imajo povprečno površino 790 km², najmanjše pa najdemo v Arktičnem oceanu ter Sredozemskem in Črnem morju; največja povprečna velikost podvodnih gora, 890 km², je v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Največja podvodna gora ima površino 15.500 km² in je v severnem Tihem oceanu. Gajoti pokrivajo skupno površino 707.600 km² in imajo povprečno površino 2500 km², kar je več kot dvakrat več od povprečne velikosti podvodnih gora. Skoraj 50 % območja gujotov in 42 % števila gujotov je v severnem Tihem oceanu, ki pokriva 342.070 km². Vsi trije največji gujoti so v severnem Tihem oceanu: Kuko gujot (ocenjeno 24.600 km²), Suiko gujot (ocenjeno 20.220 km²) in Pallada gujot (ocenjeno 13.680 km²).<ref name="Harris, P.T. 2014"/> === Združevanje === Podmorske gore se pogosto nahajajo v skupinah ali potopljenih arhipelazih, klasičen primer so Cesarjeve podvodne gore, podaljšek Havajskih otokov. Nastale so pred milijoni let zaradi vulkanizma in so se od takrat pogreznile daleč pod morsko gladino. Ta dolga veriga otokov in podvodnih gora se razteza tisoče kilometrov severozahodno od otoka Havaji. [[File:Distribution of seamounts and guyots in the North Pacific.pdf|thumb|Porazdelitev podvodnih gora in gajotov v severnem Pacifiku]] [[File:N Atlantic seamounts (Converted).pdf|thumb|left|Porazdelitev podvodnih gora in gajotov v severnem Atlantiku]] V Tihem oceanu je več podvodnih gora kot v Atlantiku, njihovo porazdelitev pa lahko opišemo kot več podolgovatih verig podvodnih gora, ki se nalagajo na bolj ali manj naključno porazdelitev v ozadju.<ref name="Craig, C.H. 1988">{{cite journal | last1 = Craig | first1 = C.H. | last2 = Sandwell | first2 = D.T. | year = 1988 | title = Global distribution of seamounts from Seasat profiles | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 93 | issue = B9| pages = 10408–410, 420 | doi=10.1029/jb093ib09p10408 | bibcode=1988JGR....9310408C}}</ref> Verige podvodnih gora se pojavljajo v vseh treh glavnih oceanskih bazenih, pri čemer ima Tihi ocean največ podvodnih gora in najobsežnejše verige. Mednje spadajo [[Havajsko-cesarska veriga]], Marianska, Gilbertova, Tuomotujeva in Australska podvodna gora (in otoške skupine) v severnem Pacifiku ter grebena Louisville in Sala y Gomez v južnem Tihem oceanu. V severnem Atlantskem oceanu se podvodna gora Nove Anglije razteza od vzhodne obale Združenih držav Amerike do srednjeoceanskega hrbta. Craig in Sandwell<ref name="Craig, C.H. 1988"/> sta ugotovila, da so skupine večjih atlantskih podvodnih gora običajno povezane z drugimi dokazi o aktivnosti vročih točk, kot so na grebenu Walvis, grebenu Vitória-Trindade, [[Bermudski otoki|Bermudskih otokih]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]]. Srednjeatlantski hrbet in razpršeni grebeni v Indijskem oceanu so prav tako povezani z obilnimi podvodnimi gorami.<ref>Kitchingman, A., Lai, S., 2004. Inferences on Potential Seamount Locations from Mid-Resolution Bathymetric Data. in: Morato, T., Pauly, D. (Eds.), FCRR Seamounts: Biodiversity and Fisheries. Fisheries Centre Research Reports. University of British Columbia, Vancouver, BC, pages 7–12.</ref> Sicer pa podvodne gore v Indijskem in Južnem oceanu običajno ne tvorijo izrazitih verig, temveč se zdi, da je njihova porazdelitev bolj ali manj naključna. Osamljene podvodne gore in tiste brez jasnega vulkanskega izvora so manj pogoste; primeri so podvodna gora Bollons, podvodna gora Eratosthenes, aksialna podvodna gora in greben Gorringe.<ref name=agu>{{cite book |doi=10.1029/GM043 |bibcode=1987GMS....43.....K |title=Seamounts, Islands, and Atolls |series=Geophysical Monograph Series |date=1987 |isbn=978-1-118-66420-9 |last1=Keating |first1=Barbara H. |last2=Fryer |first2=Patricia |last3=Batiza |first3=Rodey |last4=Boehlert |first4=George W. |volume=43 }}{{page needed|date=September 2024}}</ref> Če bi vse znane podvodne gore združili na enem območju, bi ustvarili reliefno obliko velikosti Evrope.<ref name=seasci>{{cite press release |title=Seamount scientists offer new comprehensive view of deep-sea mountains |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100222162013.htm |work=ScienceDaily |publisher=Scripps Institution of Oceanography / UC San Diego |date=23 February 2010 }}</ref> Zaradi svoje splošne številčnosti so ene najpogostejših in najmanj razumljenih morskih struktur in [[biom]]ov na Zemlji,<ref name=seasci-sig /> nekakšna raziskovalna meja.<ref name=oceanography-geo /> == Geologija == === Geokemija in evolucija === [[File:Submarine Eruption-numbers.svg|thumb|right|Diagram podmorske erupcije (legenda: 1. Oblak vodne pare 2. Voda 3. Plast 4. Tok lave 5. Magmatski kanal 6. Magmatska komora 7. Nasip 8. Blazinasta lava) [[:File:Submarine Eruption-numbers.svg|Kliknite za povečavo]]]] Večina podvodnih gora nastane z enim od dveh vulkanskih procesov, čeprav so nekatere, kot je provinca podvodnih gora [[Božični otok]] blizu Avstralije, bolj enigmatične.<ref name=naturegeo>{{cite journal|author1=K. Hoernle |author2=F. Hauff |author3=R. Werner |author4=P. van den Bogaard |author5=A. D. Gibbons |author6=S. Conrad |author7=R. D. Müller |name-list-style=amp |title=Origin of Indian Ocean Seamount Province by shallow recycling of continental lithosphere|journal=Nature Geoscience|date=27 November 2011|volume=4|issue=12 |pages=883–887|doi=10.1038/ngeo1331|bibcode = 2011NatGe...4..883H |citeseerx=10.1.1.656.2778}}</ref> Vulkani v bližini meja plošč in srednjeoceanskih hrbtov nastanejo z dekompresijskim taljenjem kamnin v zgornjem [[Zemljin plašč|plašču]]. [[Magma]] z manjšo gostoto se dviga skozi skorjo na površje. Vulkani, ki nastanejo v bližini ali nad subdukcijskimi conami, nastanejo, ker [[subdukcija|subdukcijska]] [[tektonska plošča]] doda hlapne snovi prevladujoči plošči, kar zniža njeno tališče. Kateri od teh dveh procesov, ki sodelujeta pri nastanku podvodne gore, ima velik vpliv na njene eruptivne materiale. Tokovi lave s podmorskih gora srednjeoceanskega hrbta in mejnih plošč so večinoma [[bazalt]]ne (tako toleitne kot alkalne), medtem ko so tokovi iz vulkanov subdukcijskih grebenov večinoma kalc-alkalne lave. V primerjavi s podmorskimi gorami srednjeoceanskega hrbta imajo podmorske gore v coni subdukcije običajno več [[natrij]]a, alkalij in hlapnih snovi ter manj [[magnezij]]a, kar povzroči bolj eksplozivne, viskozne izbruhe.<ref name=oceanography-geo/> Vse vulkanske podvodne gore sledijo določenemu vzorcu rasti, aktivnosti, posedanja in končnega izumrtja. Prva faza razvoja podvodne gore je njena zgodnja aktivnost, pri kateri se njene stene in jedro dvignejo iz morskega dna. Sledi obdobje intenzivnega vulkanizma, med katerim novi vulkan izbruhne skoraj ves (npr. 98 %) svojega celotnega magmatskega volumna. Podvodna gora lahko celo zraste nad morsko gladino in postane oceanski otok (na primer [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai|izbruh Hunga Tonga leta 2009]]). Po obdobju eksplozivne aktivnosti blizu oceanske površine izbruhi počasi utihnejo. Ker izbruhi postajajo vse redkejši in podvodna gora izgublja sposobnost samovzdrževanja, vulkan začne erodirati. Ko dokončno ugasnejo (morda po kratkem obdobju pomlajevanja), jih valovi odmeljejo nazaj. Podvodne gore so zgrajene v veliko bolj dinamičnem oceanskem okolju kot kopenske gore, kar povzroči horizontalno posedanje, ko se podvodna gora premika s tektonsko ploščo proti subdukcijskemu območju. Tukaj se subducira pod rob plošče in na koncu uniči, vendar lahko pusti dokaze o svojem prehodu, tako da v nasprotno steno subdukcijskega jarka vreže vdolbino. Večina podvodnih gora je že zaključila svoj eruptivni cikel, zato je dostop raziskovalcev do zgodnjih tokov omejen zaradi pozne vulkanske aktivnosti.<ref name=oceanography-geo>{{cite journal|author1=Hubert Straudigal |author2=David A Clauge |name-list-style=amp |title=The Geological History of Deep-Sea Volcanoes: Biosphere, Hydrosphere, and Lithosphere Interactions |journal=Oceanography |volume=32 |series=Seamounts Special Issue |issue=1 |url=http://www.tos.org/oceanography/issues/issue_archive/issue_pdfs/23_1/23-1_staudigel2.pdf |access-date=25 July 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613141518/http://www.tos.org/oceanography/issues/issue_archive/issue_pdfs/23_1/23-1_staudigel2.pdf |archive-date=13 June 2010}}</ref> Zlasti pri vulkanih na oceanskih hrbtih je bilo opaženo, da sledijo določenemu vzorcu eruptivne aktivnosti, ki je bil prvič opažen pri havajskih podvodnih gorah, zdaj pa se je izkazalo, da je to proces, ki mu sledijo vse podvodne gore tipa oceanskih hrbtov. V prvi fazi vulkan izbruhne bazalt različnih vrst, kar je posledica različnih stopenj taljenja plašča. V drugi, najaktivnejši fazi svojega življenja vulkani na oceanskih grebenih bruhajo toleitni do blago alkalni bazalt zaradi taljenja večjega območja v plašču. To je dokončno omejeno z alkalnimi tokovi pozno v zgodovini erupcij, saj se povezava med podvodno goro in njenim virom vulkanizma prekine zaradi gibanja skorje. Nekatere podvodne gore po premoru od 1,5 do 10 milijonov let doživljajo tudi kratko 'pomlajeno' obdobje, katerega tokovi so zelo alkalni in proizvajajo veliko ksenolitov.<ref name=oceanography-geo/> V zadnjih letih so geologi potrdili, da so številne podvodne gore aktivni podvodni vulkani; dva primera sta Kamaʻehuakanaloa (prej Lo'ihi) na Havajskih otokih in Vailulu'u v skupini Manu'a (Samoa).<ref name=agu/> === Vrste lave === [[File:Pillow basalt crop l.jpg|thumb|right|Blazinasta lava, vrsta bazaltnega toka, ki izvira iz interakcij lave in vode med podmorskimi izbruhi<ref name="noaa-pillow lava">{{cite web|title=Pillow lava|url=http://www.pmel.noaa.gov/vents/nemo/explorer/concepts/pillows.html|publisher=NOAA|access-date=25 July 2010}}</ref>]] Najbolj očitni tokovi lave na podvodni gori so eruptivni tokovi, ki pokrivajo njihove boke, vendar so pomemben del rasti podvodne gore tudi magmatski vdori v obliki nasipov in pragov. Najpogostejša vrsta toka je [[blazinasta lava]], poimenovana po svoji značilni obliki. Manj pogosti so ploščati tokovi, ki so stekleni in obrobni ter kažejo na večje tokove. V plitvovodnih podvodnih gorah prevladujejo vulkanskoklastične sedimentne kamnine. So produkt eksplozivne aktivnosti podvodnih gora, ki so blizu vodne gladine in lahko nastanejo tudi zaradi mehanske obrabe obstoječih vulkanskih kamnin. === Zgradba === Podvodne gore se lahko oblikujejo v najrazličnejših tektonskih okoljih, kar ima za posledico zelo raznoliko strukturno brežino. So najrazličnejših strukturnih oblik, od stožčastih do ravnih in kompleksno oblikovanih. Nekatere so zgrajene zelo velike in zelo nizke, kot sta Koko Guyot<ref>{{cite web|url=http://www-odp.tamu.edu/publications/197_IR/chap_01/c1_9.htm|title=SITE 1206|work=Ocean Drilling Program Database-Results of Site 1206|publisher=Ocean Drilling Program|access-date=26 July 2010}}</ref> in Detroit Seamount;<ref name="Stanford-2005">{{cite web|url=http://pangea.stanford.edu/research/groups/crustal/docs/Kerr.DetroitSeamount.G3.2005.pdf |title=Seismic stratigraphy of Detroit Seamount, Hawaiian–Emperor Seamount chain|author1=Kerr, B. C. |author2=D. W. Scholl |author3=S. L. Klemperer|date=July 12, 2005|publisher=Stanford University|access-date=15 July 2010}}</ref> druge so zgrajene bolj strmo, kot sta Kamaʻehuakanaloa Seamount<ref name="HCV-Main">{{cite web| last = Rubin| first = Ken| title = General Information About Loihi| work = Hawaii Center for Volcanology| publisher = School of Ocean and Earth Science and Technology| date = January 19, 2006| url = http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/loihi.html| access-date = 26 July 2010}}</ref> in Bowie Seamount.<ref name=SI>{{cite web | title = The Bowie Seamount Area | publisher=John F. Dower and Frances J. Fee | date = February 1999 | url = http://www.dfo-mpo.gc.ca/Library/246468.pdf |access-date=26 July 2010}}</ref> Nekatere podvodne gore imajo tudi karbonatno ali sedimentno kapo. Številne podvodne gore kažejo znake vsiljive dejavnosti, ki lahko povzroči inflacijo, strmejši vulkanski pobočja in na koncu zrušitev bokov.<ref name=oceanography-geo/> Obstaja tudi več podrazredov podvodnih gora. Prvi so [[gujot]]i, podvodne gore z ravnim vrhom. Ti vrhovi morajo biti 200 m ali več pod gladino morja; premer teh ravnih vrhov je lahko več kot 10 km.<ref>{{cite encyclopedia| title=Guyots|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/250080/guyot|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=24 July 2010}}</ref> Hribčki so izolirane višinske konice, ki merijo manj kot 1000 metrov. Nazadnje so vrhovi [[stebri (geologija)|majhnim stebrom]] podobne podvodne strukture.<ref name=EoE-seamount/> == Ekologija == === Ekološka vloga podvodnih gora === [[File:Diurnal Flow over a Ridge - NOAA-PMEL.gif|thumb|Animacije, ki prikazujejo pretok morskih tokov čez podvodne gore in grebene]] Podvodne gore so ekološko izjemno pomembne za svoj [[biom]], vendar je njihova vloga v okolju slabo razumljena. Ker štrlijo nad okoliško morsko dno, motijo ​​standardni pretok vode, kar povzroča vrtince in z njimi povezane hidrološke pojave, ki na koncu povzročijo premikanje vode na sicer mirnem oceanskem dnu. Izmerjeni so bili tokovi do 0,9 vozla oziroma 48 centimetrov na sekundo. Zaradi tega se na dvigajočih so podvodnih gorah pogosto nadpovprečne populacije [[plankton]]a, zato so podvodne gore središča, kjer se zbirajo ribe, ki se z njimi hranijo, in nato postanejo žrtev nadaljnjega plenjenja, zaradi česar so podvodne gore pomembne biološke žarišča.<ref name=EoE-seamount>{{cite encyclopedia|title=Seamount|url=http://www.eoearth.org/article/Seamount|encyclopedia=Encyclopedia of Earth|access-date=24 July 2010|date=December 9, 2008}}</ref> Podvodne gore zagotavljajo [[habitat]]e in drstišča za te večje živali, vključno s številnimi ribami. Nekatere vrste, vključno črni oreo (''Allocyttus niger'') in ''Apogon nigrofasciatus'', se na podvodnih gorah pojavljajo pogosteje kot kjer koli drugje na oceanskem dnu. Morski sesalci, morski psi, tuni in glavonožci se zbirajo nad podvodnimi gorami, da bi se prehranili, pa tudi nekatere vrste morskih ptic, ko so tereni še posebej plitvi.<ref name=EoE-seamount/> [[File:Bubblegum coral on davidson.jpg|thumb|right|Riba ''Coryphaenoides sp.'' in korala ''Paragorgia arborea'' na grebenu podvodne gore Davidson. To sta dve vrsti, ki ju privlači podvodna gora; zlasti ''Paragorgia arborea'' raste tudi v okolici, vendar niti približno tako obilno.<ref name=physorg.com>{{cite web|url=http://www.physorg.com/news153594680.html|title=Seamounts may serve as refuges for deep-sea animals that struggle to survive elsewhere|publisher=[[PhysOrg]]|date=February 11, 2009|access-date=December 7, 2009}}</ref>]] Podvodne gore se pogosto dvigajo v plitvejša območja, ki so bolj gostoljubna za morsko življenje in zagotavljajo habitate za morske vrste, ki jih ni na ali okoli okoliškega globljega oceanskega dna. Ker so podvodne gore ločene druga od druge, tvorijo 'podmorske otoke', ki ustvarjajo enako biogeografsko zanimivost. Ker so oblikovane iz vulkanske kamnine, je substrat veliko trši od okoliškega sedimentnega globokomorskega dna. To povzroča obstoj drugačne vrste favne kot na morskem dnu in vodi do teoretično višje stopnje endemizma.<ref name=noaa2006-sheet>{{cite web| url=http://oceanexplorer.noaa.gov/explorations/06davidson/background/conservation/davidson_fact_sheet.pdf|title=Davidson Seamount|year=2006|publisher=NOAA, Monterey Bay National Marine Sanctuary|access-date=2 December 2009}}</ref> Vendar pa nedavne raziskave, osredotočene zlasti na podmorsko goro Davidson, kažejo, da podvodne gore morda niso posebej endemične in razprave o njihovem vplivu na endemičnost še vedno potekajo. Vendar pa je bilo prepričljivo dokazano, da zagotavljajo habitat vrstam, ki imajo težave s preživetjem drugje.<ref name="PLoS ONE-2009">{{cite journal|author2=Lundsten L. |author3=Ream M., Barry J. |author4=DeVogelaere A.|date=January 7, 2009|title=Endemicity, Biogeography, Composition, and Community Structure On a Northeast Pacific Seamount|journal=PLoS ONE|volume=4|issue=1|doi=10.1371/journal.pone.0004141|last=McClain|first=Craig R.|article-number=e4141|pmid=19127302|pmc=2613552|editor1-last=Rands|editor1-first=Sean|bibcode = 2009PLoSO...4.4141M |doi-access=free}}</ref><ref name="DeVogelaere et. al.-2009">{{cite journal|author2=J. P. Barry |author3=G. M. Cailliet |author4=D. A. Clague |author5=A. DeVogelaere |author6=J. B. Geller|date=January 13, 2009|title=Benthic invertebrate communities on three seamounts off southern and central California|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=374|pages=23–32|doi=10.3354/meps07745|last=Lundsten|first=L|bibcode=2009MEPS..374...23L|doi-access=free}}</ref> Vulkanske kamnine na pobočjih podvodnih gora so gosto naseljene z ribami, ki se hranijo z suspenzijami, zlasti koralami, ki izkoriščajo močne tokove okoli gore, da si zagotovijo hrano. Te korale so zato gostiteljice številnih drugih organizmov v komenzalnem razmerju, na primer krhkih zvezd, ki plezajo po koralah, da se spravijo z morskega dna, kar jim pomaga ujeti delce hrane ali majhen zooplankton, ki jih odnašajo.<ref>{{cite web | url=https://oceanexplorer.noaa.gov/explorations/04mountains/background/commensals/commensals.html | title=NOAA Ocean Explorer: Mountains in the Sea 2004 }}</ref> To je v ostrem nasprotju s tipičnim globokomorskim habitatom, kjer se živali, ki se hranijo z nanosi, zanašajo na hrano, ki jo dobijo s tal.<ref name=EoE-seamount/> V tropskih območjih obsežna rast koral povzroči nastanek koralnih atolov pozno v življenju podmorske gore.<ref name="DeVogelaere et. al.-2009" /><ref name=oceanography-census /> Poleg tega se mehki sedimenti po navadi kopičijo na podvodnih gorah, ki jih običajno naseljujejo mnogoščetinci (koprščati morski črvi), oligočeci (mikrodrilni črvi) in polži (morski polži). Najdeni so bili tudi ksenofioforji. Običajno zbirajo majhne delce in tako tvorijo plasti, kar spremeni odlaganje sedimentov in ustvari habitat za manjše živali. Številne podvodne gore imajo tudi hidrotermalne združbe odprtin, na primer podvodna gora Suiyo<ref>{{cite journal|last1=Higashi|first1=Y|title=Microbial diversity in hydrothermal surface to subsurface environments of Suiyo Seamount, Izu-Bonin Arc, using a catheter-type in situ growth chamber|journal=FEMS Microbiology Ecology|year=2004|volume=47|pmid=19712321|issue=3|pages=327–336|doi=10.1016/S0168-6496(04)00004-2|display-authors=etal|doi-access=free|bibcode=2004FEMME..47..327H}}</ref> in Kamaʻehuakanaloa.<ref name=FeMO-Intro>{{cite web |url=http://earthref.org/cgi-bin/er.cgi?s=http://earthref.org/FEMO/loihi.htm |title=Introduction to the Biology and Geology of Lōʻihi Seamount |work= Lōʻihi Seamount |publisher= Fe-Oxidizing Microbial Observatory (FeMO) |date=2009-02-01| access-date=2009-03-02}}</ref> K temu prispeva geokemična izmenjava med podvodnimi gorami in oceansko vodo. Podvodne gore so zato lahko ključne postaje za nekatere selivske živali, zlasti za kite. Nekatere nedavne raziskave kažejo, da kiti lahko uporabljajo takšne elemente kot navigacijske pripomočke med selitvijo.<ref name=ask-sem>{{cite web|last=Kennedy|first=Jennifer|title=Seamount: What is a Seamount?|url=http://marinelife.about.com/od/glossary/g/seamountdef.htm|publisher=ask.com|access-date=25 July 2010|archive-date=7 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807002637/http://marinelife.about.com/od/glossary/g/seamountdef.htm}}</ref> Dolgo časa se domneva, da tudi številne pelagične živali obiskujejo podvodne gore, da bi nabrale hrano, vendar dokazov za ta učinek združevanja ni bilo. Prva demonstracija te domneve je bila objavljena leta 2008.<ref name=marineecoprog>Morato, T., Varkey, D.A., Damaso, C., Machete, M., Santos, M., Prieto, R., Santos, R.S. and Pitcher, T.J. (2008). "Evidence of a seamount effect on aggregating visitors". ''Marine Ecology Progress'' Series 357: pages 23–32.</ref> === Ribolov === Vpliv podvodnih gora na populacije rib ni ostal neopažen v komercialnem ribiškem sektorju. Ob podvodnih gorah so prvič intenzivno lovili v drugi polovici 20. stoletja zaradi slabih upravljavskih praks in povečanega ribolovnega pritiska, kar je resno zmanjšalo število staleža na tipičnem ribolovnem območju, [[kontinentalna polica|celinski polici]]. Podmorske gore so od takrat prizorišče ciljnega ribolova.<ref name=ices>{{cite web|title=Seamounts – hotspots of marine life|url=http://www.ices.dk/marineworld/seamounts.asp|publisher=International Council for the Exploration of the Sea|access-date=24 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100413164705/http://www.ices.dk/marineworld/seamounts.asp|archive-date=13 April 2010}}</ref> Skoraj 80 vrst rib in školjk se komercialno lovi na podvodnih gorah, vključno z jastogom (''Palinuridae''), skušo (''Scombridae'' in druge), rdečo kraljevo rakovico (''Paralithodes camtschaticus''), rdečim lutom (''Lutjanus campechanus''), tuno (''Scombridae''), oranžno sluzoglavko (''Hoplostethus atlanticus'') in ostrižem (''Percidae'').<ref name=EoE-seamount/> === Ohranjanje === [[File:Orange roughy.png|thumb|right|Zaradi prelova na drstiščih podvodnih gora so se staleži oranžne sluzoglavke (''Hoplostethus atlanticus'') močno zmanjšali; strokovnjaki pravijo, da bi lahko trajalo desetletja, da se vrsta povrne na prejšnje število.]] Ekološko ohranjanje podvodnih gora je ovirano že zaradi pomanjkanja razpoložljivih informacij. Podmorske gore so zelo slabo raziskane, saj je bilo vzorčenih le 350 od ocenjenih 100.000 podvodnih gora na svetu, podrobneje pa manj kot 100.<ref name=censeam-overview/> Velik del tega pomanjkanja informacij je mogoče pripisati pomanjkanju tehnologije in zahtevni nalogi doseganja teh podvodnih struktur; tehnologija za njihovo popolno raziskovanje obstaja šele v zadnjih nekaj desetletjih. Preden se lahko začnejo dosledna prizadevanja za ohranjanje, je treba najprej kartirati podvodne gore sveta, kar je naloga, ki še vedno poteka. Prekomerni ribolov je resna grožnja ekološkemu blagostanju podvodnih gora. Obstaja več dobro dokumentiranih primerov izkoriščanja ribolova, na primer oranžna sluzoglavka (''Hoplostethus atlanticus'') ob obalah Avstralije in Nove Zelandije ter pelagični oklopnik (''Pseudopentaceros richardsoni'') blizu Japonske in Rusije. Razlog za to je, da so ribe, ki so tarča ribolova nad podvodnimi gorami, običajno dolgožive, počasi rastejo in počasi dozorevajo. Problem še poslabšujejo nevarnosti ribolova z vlečnimi mrežami, ki škodujejo skupnostim na površini podvodnih gora in dejstvo, da so številne podvodne gore v mednarodnih vodah, zaradi česar je ustrezno spremljanje oteženo.<ref name=ices/> Zlasti ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu je izjemno uničujoč za ekologijo podvodnih gora in je odgovoren za kar 95 % ekološke škode na podvodnih gorah.<ref>Report of the Secretary-General (2006) [https://www.un.org/Depts/los/general_assembly/documents/impact_of_fishing.pdf ''The Impacts of Fishing on Vulnerable Marine Ecosystems''] United Nations. 14 July 2006. Retrieved on 26 July 2010.</ref> [[File:Koral1.jpg|thumb|left|Koralni uhani te vrste so pogosto narejeni iz koral, pobranih ob podvodnih gorah]] [[Korale]] s podvodnih gora so prav tako ranljive, saj so zelo cenjene za izdelavo nakita in okrasnih predmetov. Na podvodnih gorah so bili doseženi znatni pridelki, zaradi česar so koralna dna pogosto izčrpana. Posamezne države začenjajo opažati vpliv ribolova na podvodne gore, [[Evropska komisija]] pa se je strinjala s financiranjem ''projekta OASIS'', podrobne študije o vplivih ribolova na skupnosti podvodnih gora v severnem Atlantiku. Drug projekt, ki deluje na področju ohranjanja narave, je ''CenSeam'', projekt popisa morskega življenja, ustanovljen leta 2005. ''CenSeam'' je namenjen zagotavljanju okvira, potrebnega za določanje prioritet, integracijo, razširitev in olajšanje raziskovalnih prizadevanj na podvodnih gorah, da bi znatno zmanjšali neznano in si zagotovili globalno razumevanje ekosistemov podvodnih gora ter njihove vloge v biogeografiji, biotski raznovrstnosti, produktivnosti in evoluciji morskih organizmov.<ref name=censeam-overview>{{cite web|title=CenSeam Mission|url=http://censeam.niwa.co.nz/censeam_about|publisher=CenSeam|access-date=22 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100524081850/http://censeam.niwa.co.nz/censeam_about <!--Added by H3llBot-->|archive-date=24 May 2010}}</ref><ref name="censeam-science">{{cite web|title=CenSeam Science|url=http://censeam.niwa.co.nz/science|publisher=CenSeam|access-date=22 July 2010|archive-date=25 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110425152955/http://censeam.niwa.co.nz/science|url-status=dead}}</ref> Morda najbolje ekološko raziskana podvodna gora na svetu je Davidsonova, kjer je šest večjih odprav zabeležilo več kot 60.000 opazovanj vrst. Kontrast med podvodno goro in okolico je bil dobro opazen.<ref name="PLoS ONE-2009"/> Eden glavnih ekoloških zatočišč na podvodni gori je njen globokomorski koralni vrt, mnogi opaženi primerki pa so bili stari več kot stoletje.<ref name=physorg.com/> Po širitvi znanja o podvodni gori je bila velika podpora za njeno razglasitev za morsko zaetišče, predlog, ki je bil leta 2008 odobren kot del nacionalnega morskega zaetišča Monterey Bay.<ref name=noaa-pressrelease>{{cite web|url=http://cordellbank.noaa.gov/management/jmprpressrelease.pdf|title=NOAA Releases Plans for Managing and Protecting Cordell Bank, Gulf of Farallones and Monterey Bay National Marine Sanctuaries|date=November 20, 2008|work=Press release|publisher=NOAA|access-date=2 December 2009}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> Veliko tega, kar je ekološko znanega o podvodnih gorah, temelji na opazovanjih Davidsona.<ref name=physorg.com/><ref name=marineecoprog/> Druga taka podvodna gora je Bowie Seamount, ki jo je Kanada zaradi svojega ekološkega bogastva prav tako razglasila za zaščiteno morsko območje.<ref name=ZO>{{cite web | title = Bowie Seamount Marine Protected Area | publisher = Fisheries and Oceans Canada |date=1 October 2011 | url = http://www.pac.dfo-mpo.gc.ca/oceans/protection/mpa-zpm/bowie/index-eng.htm |access-date=31 December 2011}}</ref> == Raziskovanje == [[File:Sealevel chart.jpg|thumb|right|Graf, ki prikazuje dvig svetovne morske gladine (v mm), kot ga je izmeril oceanski satelitski višinomer TOPEX/Poseidon (levo) NASA/CNES in njegova nadaljnja misija ''Jason-1'']] Preučevanje podvodnih gora je bilo dolgo časa ovirano zaradi pomanjkanja tehnologije. Čeprav so podvodne gore vzorčili že v 19. stoletju, je njihova globina in položaj pomenila, da tehnologija za dovolj podrobno raziskovanje in vzorčenje podvodnih gora ni obstajala vse do zadnjih nekaj desetletij. Tudi s pravo tehnologijo, ki je bila na voljo, je bilo raziskanih le pičlih 1 % celotnega števila, vzorčenje in informacije pa ostajajo pristranske proti zgornjim 500 m. Pri skoraj vsakem potopu k podvodnim goram se opazujejo ali zbirajo nove vrste in pridobivajo se dragocene informacije.<ref name="seasci-sig">{{cite press release |title=Seamounts identified as significant, unexplored territory |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100430091605.htm |work=ScienceDaily |publisher=National Oceanic And Atmospheric Administration |date=30 April 2010 }}</ref> Preden lahko podvodne gore in njihov oceanografski vpliv v celoti razumemo, jih je treba kartirati, kar je zaradi njihovega velikega števila zahtevna naloga. Najbolj podrobne kartografske prikaze podvodnih gora zagotavlja večžarkovni ehosonding (sonar), vendar je po več kot 5000 javno organiziranih križarjenjih količina kartirane površine morskega dna še vedno majhna. Satelitska altimetrija je širša alternativa, čeprav ne tako podrobna, s 13.000 katalogiziranimi podvodnimi gorami; vendar je to še vedno le delček od skupno 100.000. Razlog za to je, da negotovosti v tehnologiji omejujejo prepoznavanje na značilnosti 1500 m ali več. V prihodnosti bi lahko tehnološki napredek omogočil večji in podrobnejši katalog.<ref name="oceanography-census">{{cite journal |last1=Wessel |first1=Paul |last2=Sandwell |first2=David T. |last3=Kim |first3=Seung-Sep |title=The Global Seamount Census |journal=Oceanography |date=2010 |volume=23 |issue=1 |pages=24–33 |doi=10.5670/oceanog.2010.60 |jstor=24861056 |doi-access=free |bibcode=2010Ocgpy..23...24W }}</ref> Opazovanja iz ''CryoSat-2'' v kombinaciji s podatki iz drugih satelitov so pokazala na tisoče prej nekartiranih podvodnih gora, še več pa jih bo, ko bodo podatki interpretirani.<ref>Amos, Jonathan. "[https://www.bbc.com/news/science-environment-29465446 Satellites detect 'thousands' of new ocean-bottom mountains]" ''BBC News'', 2 October 2014.</ref><ref>"[https://scripps.ucsd.edu/news/new-map-exposes-previously-unseen-details-seafloor New Map Exposes Previously Unseen Details of Seafloor]"</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sandwell | first1 = David T. | last2 = Müller | first2 = R. Dietmar | last3 = Smith | first3 = Walter H. F. | last4 = Garcia | first4 = Emmanuel | last5 = Francis | first5 = Richard | year = 2014 | title = New global marine gravity model from CryoSat-2 and Jason-1 reveals buried tectonic structure | journal = Science | volume = 346 | issue = 6205| pages = 65–67 | doi = 10.1126/science.1258213 | pmid=25278606| bibcode = 2014Sci...346...65S | s2cid = 31851740 }}</ref><ref>"[http://www.space.dtu.dk/english/Research/Projects/Cryosat_4Plus Cryosat 4 Plus]" ''DTU Space''</ref> == Globokomorsko rudarjenje == Podvodne gore so možen prihodnji vir gospodarsko pomembnih kovin. Čeprav ocean predstavlja 70 % Zemljine površine, so tehnološki izzivi močno omejili obseg rudarjenja v globokem morju. Zaradi nenehno zmanjševanja zalog na kopnem pa nekateri rudarski strokovnjaki vidijo oceansko rudarjenje kot usojeno prihodnost, podvodne gore pa izstopajo kot kandidati.<ref name="oceanography-mining">{{cite journal|author1=James R. Hein|author2=Tracy A. Conrad|author3=Hubert Staudigel|title=Seamount Mineral Deposits: A Source for Rare Minerals for High Technology Industries|journal=Oceanography|volume=23|series=Seamounts Special Issue| issue=1| url=http://www.tos.org/oceanography/issues/issue_archive/issue_pdfs/23_1/23-1_hein.pdf|access-date=26 July 2010|issn=1042-8275|archive-url=https://web.archive.org/web/20100613135224/http://www.tos.org/oceanography/issues/issue_archive/issue_pdfs/23_1/23-1_hein.pdf|archive-date=13 June 2010}}</ref> [[File:US Navy 050127-N-4658L-030 The Los Angeles-class fast-attack submarine USS San Francisco (SSN 711) in dry dock to assess damage sustained after running aground approximately 350 miles south of Guam Jan. 8, 2005.jpg|thumb|right|USS ''San Francisco'' v suhem doku na [[Guam]]u januarja 2005 po trčenju z neznano podvodno goro. Škoda je bila obsežna in podmornico so komaj rešili.<ref name="ssn711"/>]] Podvodne gore so bogate in vse imajo potencial za pridobivanje kovinskih virov zaradi različnih procesov obogatitve med njihovim življenjem. Primer epitermalne mineralizacije zlata na morskem dnu je stožčasta podvodna gora, ki je približno 8 km južno od otoka Lihir v [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]]. Stožčasta podvodna gora ima osnovni premer približno 2,8 km in se dviga približno 600 m nad morskim dnom do globine 1050 m. Vzorci z njenega vrha vsebujejo najvišje koncentracije zlata, kar jih je bilo doslej zabeleženih na sodobnem morskem dnu (največ 230 g/t Au, povprečno 26 g/t, n=40).<ref>{{cite journal|last=Muller|first=Daniel |author2=Leander Franz |author3=Sven Petersen |author4=Peter Herzig |author5=Mark Hannington|date=2003|title=Comparison between magmatic activity and gold mineralization at Conical Seamount and Lihir Island, Papua New Guinea|journal=Mineralogy and Petrology|volume=79|issue=3–4 |pages=259–283|bibcode=2003MinPe..79..259M|doi=10.1007/s00710-003-0007-3|s2cid=129643758 }}</ref> Železo-manganov, hidrotermalni železov oksid, sulfid, sulfat, žveplo, hidrotermalni manganov oksid in fosforit<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Phosphate?topic=49557 ''Phosphate''. Encyclopedia of Earth. Topic ed. Andy Jorgensen. Ed.-in-Chief C.J.Cleveland. National Council for Science and the Environment. Washington DC]</ref> (slednji zlasti v delih [[Mikronezija|Mikronezije]]) so mineralni viri, ki se odlagajo na ali znotraj podvodnih gora. Vendar pa imata le prva dva potencial, da bi bila v naslednjih nekaj desetletjih tarča rudarjenja.<ref name="oceanography-mining"/> == Nevarnosti == Nekatere podvodne gore še niso bile kartirane in zato predstavljajo navigacijsko nevarnost. Na primer, podvodna gora Muirfield je poimenovana po ladji, ki jo je leta 1973 zadela.<ref>{{cite book|author=Nigel Calder|title=How to Read a Navigational Chart: A Complete Guide to the Symbols, Abbreviations, and Data Displayed on Nautical Charts|publisher=International Marine/Ragged Mountain Press|year=2002}}</ref> Podmornica [[USS San Francisco (SSN-711)|USS ''San Francisco'']] je leta 2005 s hitrostjo 35 vozlov (64,8 km/h) zadela neznano podvodno goro, pri čemer je utrpela resno škodo, v nesreči pa je umrl tudi en mornar.<ref name="ssn711">{{cite web|title=USS San Francisco (SSN 711)|url=http://www.ssbn611.org/uss_san_francisco.htm|access-date=25 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20090925023959/http://www.ssbn611.org/uss_san_francisco.htm|archive-date=25 September 2009}}</ref> Eno glavnih tveganj za podvodne gore je, da pogosto v poznih fazah njihovega življenja izbruhi začnejo pronicati v podvodno goro. Ta aktivnost vodi do napihovanja, prekomernega raztezanja vulkanskih bokov in na koncu do porušitve bokov, kar vodi do podmorskih zemeljskih plazov, ki lahko povzročijo velike cunamije, ki so lahko med največjimi naravnimi nesrečami na svetu. Kot primer močnega udora pobočij vulkana je udor vrha na severnem robu podmorja Vlinder povzročil izrazito strmino in polje ruševin do 6 km stran.<ref name=oceanography-geo /> Katastrofalen udor podmorja Detroit je močno zravnal celotno strukturo.<ref name="Stanford-2005" /> Nazadnje so znanstveniki leta 2004 našli morske fosile 61 m navzgor po pobočju gore Kohala na Havajih. Analiza usedanja je pokazala, da je bilo to v času njihovega odlaganja 500 m navzgor po pobočju vulkana,<ref name="John Seach-Kohala">{{cite web|url=http://www.volcanolive.com/kohala.html|title=Kohala Volcano |last=Seach|first=John|work=Volcanism reference base|publisher=John Seach, vulcanologist|access-date=25 July 2010}}</ref> kar je veliko previsoko, da bi ga dosegel normalen val. Datum se je ujemal z obsežnim udorom pobočja bližnjega vulkana [[Mauna Loa]] in domneva se, da je fosile odložil ogromen cunami, ki ga je povzročil zemeljski plaz.<ref name="NS">{{cite journal | title = Hawaiian tsunami left a gift at foot of volcano | journal = New Scientist | issue = 2464 | page = 14 | date = 2004-09-11 | url =https://www.newscientist.com/article/mg18324641.900-hawaiian-tsunami-left-a-gift-at-foot-of-volcano.html | access-date = 25 July 2010}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Seamounts}} '''Geografija in geologija''' *[http://earthref.org/databases/SC/ Earthref Seamount Catalogue]. A database of seamount maps and catalogue listings. *[http://oceanexplorer.noaa.gov/explorations/02alaska/background/geology/geology.html Volcanic History of Seamounts in the Gulf of Alaska]. * [http://www.agu.org/pubs/crossref/2001/2001JB900004.shtml The giant Ruatoria debris avalanche on the northern Hikurangi margin, New Zealand] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100716025516/http://www.agu.org/pubs/crossref/2001/2001JB900004.shtml |date=2010-07-16 }}. Aftermath of a seamount carving into the far side of a subduction trench. *[https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/1995/95_09_08.html Evolution of Hawaiian volcanoes]. The life cycle of seamounts was originally observed off of the Hawaiian arc. *[http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/lava_water.html How Volcanoes Work: Lava and Water]. An explanation of the different types of lava-water interactions. '''Ekologija''' *[https://web.archive.org/web/20081002142904/http://swfsc.noaa.gov/publications/CR/1987/8709.PDF A review of the effects of seamounts on biological processes].{{dead link|date=September 2024}} NOAA paper. *[https://web.archive.org/web/20100604013937/http://www.tos.org/oceanography/issues/issue_archive/23_1.html Mountains in the Sea], a volume on the biological and geological effects of seamounts, available fully online. *[http://seamounts.sdsc.edu SeamountsOnline], seamount biology database. *[http://www.unep-wcmc.org/resources/publications/UNEP_WCMC_bio_series/25.htm Vulnerability of deep sea corals to fishing on seamounts beyond areas of national jurisdiction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070627233726/http://www.unep-wcmc.org/resources/publications/UNEP_WCMC_bio_series/25.htm |date=2007-06-27 }}, United Nations Environment Program. [[Kategorija:Podvodne gore]] [[Kategorija:Fizična oceanografija]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] axl3ltzpfafkwzr06bmtzyiosc5u9bx 10 606536 6732453 6732162 2026-08-07T20:27:32Z Yerpo 8417 --IW 6732453 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Opus]] | data3 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Navdih | data4 = {{{navdih<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Obdobje | data5 = {{{obdobje<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Ustvarjeno | data8 = {{{ustvarjeno<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Žanr | data9 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Dolžina | data10 = {{{dolžina<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Stavki | data11 = {{{stavki<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Izvedba | data12 = {{{izvedba<includeonly>|</includeonly>}}} | header13 = Premiera | label14 = Datum | data14 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label15 = Kraj | data15 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label16 = Dirigent | data16 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> smj1g2nqml2v8283p2un7en16ijswe3 0 606547 6732443 6731424 2026-08-07T19:54:06Z A09 188929 -ponavljanje 6732443 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Župan Mestne občine Celje | body = | native_name = | insignia = Coat_of_arms_of_Celje.svg | insigniasize = 70px | insigniacaption = Grb Celja | flag = | flagsize = | flagborder = | flagcaption = | image = SFC24-MayorFursuitLandscape_(Matija_Kovač_cropped).jpg | imagesize = | alt = Matija Kovač | incumbent = [[Matija Kovač]] | acting = | incumbentsince = 20. december 2022 | department = [[Mestna uprava Mestne občine Celje]] | style = | type = | status = | abbreviation = | member_of = | reports_to = [[Mestni svet Mestne občine Celje]] | residence = | seat = [[Narodni dom, Celje]] | nominator = | appointer = | appointer_qualified = | termlength = | termlength_qualified = | constituting_instrument = | precursor = | formation = | first = | last = | abolished = | succession = | unofficial_names = Župan Celja | deputy = | salary = | website = }} '''Župan Mestne občine Celje''' je eden od organov [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]]. [[Župan]] vodi in zastopa mestno občino na državni in mednarodni ravni, usmerja njen razvoj, pripravlja proračune ter skrbi za uresničitev odločitev [[Mestni svet Mestne občine Celje|mestnega sveta]]. Prav tako zagotavlja učinkovito delovanje [[Občinska uprava|občinske uprave]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-05 |title=Župan |url=https://moc.celje.si/upravljanje/organi-obcine/zupan/ |access-date=2026-08-05 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> == Seznam županov == * [[Anton Rojec]], 1990–1994 (predsednik občine) * [[Jožef Zimšek]], 1994–1998 * [[Bojan Šrot]], 1998–2022 * [[Matija Kovač]], 20. december 2022– == Sklici == <references /> [[Kategorija:Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Župani Celja|*]] [[Kategorija:Politika Celja]] mff745xga7c06qi1arl8pclfji3v05s 4 606582 6732260 6731939 2026-08-07T14:49:33Z Pinky sl 2932 Wikipedija:Navajanje virov#Splošni sklici 6732260 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Splošni sklici]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to section}} {{Redirect from shortcut}} }} teiryt3ud8ydjug09gec0ks52wo180h 4 606583 6732262 6731940 2026-08-07T14:49:52Z Pinky sl 2932 tn 6732262 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Splošni sklici]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to section}} {{Redirect from shortcut}} }} 7v23lwuw1uadre7xzl1u7fwj1muzmli 0 606589 6732272 6731997 2026-08-07T14:57:11Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6732272 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Filipini | map = Philippines.A2002088.0220.1km.jpg | continent = [[Azija]] | region = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|13|N|122|E|type:country}} | area ranking = 72. | km area = 300.000<ref name="Boquet">{{cite book |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=April 19, 2017 |publisher=Springer |isbn=9783319519265 |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ|page=15}}</ref><ref name="psa.gov.ph">{{cite web |url=https://psa.gov.ph/content/philippine-population-density-based-2015-census-population |title=Philippine Population Density (Based on the 2015 Census of Population) |date=September 1, 2016}}{{Better source needed|date=July 2020|reason=Source is not focused on geography.}}</ref><ref name="worldbank.org">{{cite web|url=http://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&series=AG.SRF.TOTL.K2&country=SAU|title=World Development Indicators - DataBank|website=databank.worldbank.org}}</ref> | percent land = 99,38 | km coastline = 36.289 | exclusive economic zone = 2.263.816 km² | borders = Brez <!-- | northernmost point = [[Y'Ami island]] --> <!-- | southernmost point = [[Saluag Island of Sibutu Islands]] --> <!-- | easternmost point = [[Pusan Point]], Davao Oriental --> <!-- | westernmost point = [[Spratly Islands]]<br />112°00'E --> | geographic center = | highest point = [[Apo (gora)|Apo]]<br />2954 m<ref name="peaklist">{{cite web|url=http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/philippines.html|title=Philippines Mountain Ultra-Prominence|publisher=peaklist.org|access-date=June 19, 2009}}</ref><ref>(2011-04-06). [https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ "The World Factbook – Philippines"]. Central Intelligence Agency. Retrieved on March 14, 2011.</ref> | lowest point = [[Emden Deep]]<br />10.540 m ([[morska gladina]]) | longest river = [[Cagajan (reka)|Cagajan]] | largest lake = [[Laguna de Bay]] }} '''Filipini''' so otočje, ki obsega 7641 otokov{{refn|Število otokov je bilo leta 1945 ocenjeno na 7107, leta 2017 pa posodobljeno na 7641, potem ko je filipinski Nacionalni organ za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA) objavil, da je identificiral 400 do 500 dodatnih kopenskih značilnosti, ki bi jih lahko šteli za otoke<ref>{{cite news|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=February 20, 2016|newspaper=CNN Philippines|access-date=August 18, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|archive-date=June 20, 2018|url-status=dead}}</ref><ref name=namria>{{cite web|url=http://www.gmanetwork.com/news/story/555068/news/nation/namria-discovers-400-to-500-new-islands-in-phl-archipelago|title=Namria discovers 400 to 500 new islands in PHL archipelago|date=February 12, 2016 }}</ref>}} in s skupno površino 300.000 kvadratnih kilometrov so peta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas"/> Enajst največjih otokov obsega 95 % celotne kopne površine. Največji od teh otokov je [[Luzon]] s približno 105.000 kvadratnimi kilometri. Naslednji največji otok je [[Mindanao]] s približno 95.000 kvadratnimi kilometri. Otočje leži med [[Tajvan]]om in [[Borneo]]m. Filipinsko otočje je razdeljeno na tri otoške skupine: Luzon, [[Visajas]] in Mindanao. Otočje Luzon vključujejo sam Luzon, [[Palavan]], [[Mindoro]], Marinduque, Masbate, Romblon, Catanduanes, Batanes in Polillo. Visajas je skupina otokov v osrednjem delu Filipinov. Otočje Mindanao vključujejo sam Mindanao, Dinagat, Siargao, Camiguin, Samal in [[otočje Sulu]]. Filipini ležijo med 4° 40' in 21° 10' severne (N) zemljepisne širine in 126° 34' vzhodne (E) zemljepisne dolžine. == Fizična geografija == [[File:Carta hydrographica y chorographica de las Yslas Filipinas - Biblioteca Nacional de España.jpg|thumb|286x286px|Filipinsko otočje, ki ga je narisal jezuitski oče Pedro Murillo Velarde (1696–1753)]] Filipinsko otočje leži v jugovzhodni Aziji in šteje približno 7641 otokov.<ref name=namria /><ref>{{cite news |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |title=More islands, more fun in PH |work=CNN Philippines |date=February 20, 2016 |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018 |url-status=dead }}</ref> Filipini zavzemajo območje, ki se razteza na 1850 kilometrih od približno petega do dvajsetega vzporednika severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Skupna površina kopnega je 300.000 kvadratnih kilometrov,<ref>{{cite journal |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |journal=Infomapper |date=December 1991 |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf}}</ref><ref name="The Philippines">{{cite web|title=The Philippines|url=https://www.gov.ph/about-the-philippines/|website=Republic of the Philippines, National Government Portal|access-date=December 16, 2017|archive-date=December 17, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171217013952/https://www.gov.ph/about-the-philippines/|url-status=dead}}</ref> katastrski podatki pa kažejo, da bi lahko bila še večja.<ref>{{cite web |url=https://www.dbm.gov.ph/wp-content/uploads/DBM%20Publications/FPB/ZBB-2012/a.pdf |title=Assessment of the Effectiveness and Efficiency of the Cadastral Survey Program of the Department of Environment and Natural Resources (DENR) |last1=Llanto |first1=Gilberto M. |last2=Rosellon |first2=Maureen Ane D. |publisher=Philippine Institute for Development Studies |access-date=January 17, 2021}}</ref> Zaradi tega je peta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=August 10, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=December 7, 2017}}</ref> Poseljenih je le približno 1000 otokov, manj kot polovica teh pa je večjih od 2,5 kvadratnega kilometra. Enajst otokov predstavlja 95 odstotkov filipinske kopenske površine, dva od teh – Luzon in Mindanao – pa merita 105.000 kvadratnih kilometrov oziroma 95.000 kvadratnih kilometrov. Skupaj s skupino otokov v Visajasu med njimi predstavljajo tri glavne regije arhipelaga, ki jih na filipinski zastavi označujejo tri zvezdice. Filipine morje razdeli na številne otoke. To jim daje peto najdaljšo obalo na svetu, dolgo 36.289 kilometrov.<ref name=aboutpmusic>{{cite web|url=http://aboutphilippines.ph/filer/toledo-cebu/PHILIPPINE%20MUSIC.pdf|date=June 20, 2015 |title=PHILIPPINE MUSIC|publisher=Balikbayan family-union – AboutPhilippines| author1=Anupol| author2=Cayabyab| author3=Chua|author4=Luarca|author5=Shimamoto|author6=Torio|author7=Yumol}}{{dead link|date=February 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><!--says the coastline is 17,500 km--><ref name="CIAfields"><!--says the coastline is 36,289&nbsp;km and that only Canada, Russia, Indonesia, and Greenland have longer coastlines-->Central Intelligence Agency. (2009). [https://web.archive.org/web/20070613004524/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2060.html "Field Listing :: Coastline"]. Washington, D.C.: Author. Retrieved 2009-11-07.</ref> Izključna ekonomska cona Filipinov obsega 2.263.816 km², 200 navtičnih milj (370 km) od obale.<ref>[http://www.seaaroundus.org/eez/summaryInfo.aspx?eez=608# Exclusive Economic Zones] – Sea Around Us Project – Fisheries, Ecosystems & Biodiversity – Data and Visualization.</ref> Leži med 116° 40' in 126° 34' vzhodne zemljepisne dolžine ter 4° 40' in 21° 10' severne zemljepisne širine, na vzhodu pa ga obdaja [[Filipinsko morje]], na zahodu [[Južnokitajsko morje]]<ref>[https://web.archive.org/web/20130213111846/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?ID=201302090013&Type=aIPL "U.S. report details rich resources in South China Sea."] (archived from [http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&ID=201302090013 the original] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203082913/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&ID=201302090013 |date=December 3, 2021 }} on 2013-02-133)</ref> in na jugu [[Celebeško morje]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Celebes_Sea?topic=49523 "Celebes Sea"]. ''Encyclopedia of Earth''. Eds. P. Saundry & C.J. Cleveland. National Council for Science and the Environment. Washington, DC{{dead link|date=July 2020}}</ref> Otok [[Borneo]] je nekaj sto kilometrov jugozahodno,<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/edens/borneo/awesome.html|title=An Awesome Island|website=Borneo: Island in the Clouds|publisher=PBS|access-date=November 11, 2012}}</ref> [[Tajvan]] pa neposredno na severu. [[Moluki]] in [[Sulavezi]] so na jugozahodu, [[Palav]] pa vzhodno od otokov. Ob obali vzhodnega Mindanaa je [[Filipinski jarek]], ki se spušča do globine 10.430 metrov. Filipini so del zahodnopacifiškega ločnega sistema, za katerega so značilni aktivni [[vulkan]]i. Med najbolj opaznimi vrhovi so [[Ognjenik Majon|gora Majon]] blizu mesta Legazpi, [[ognjenik Taal]] južno od [[Manila|Manile]] in [[Apo (gora)|gora Apo]] na Mindanau. Vsi filipinski otoki so nagnjeni k [[potres]]om. Severno luzonsko višavje ali ''Cordillera'' Central se dviga med 2500 in 2750 metri nadmorske višine in se skupaj s [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] v severovzhodnem delu Luzona in gorovjem Mindanao ponaša z [[deževni gozd|deževnimi gozdovi]], ki nudijo zatočišče številnim gorskim plemenskim skupinam. Deževni gozdovi ponujajo tudi odličen [[habitat]] za več kot 500 vrst ptic, vključno s [[filipinski orel|filipinskim orlom]] (''Pithecophaga jefferyi''), približno 1100 vrstami [[kukavičevke|orhidej]] in približno 8500 vrstami cvetočih rastlin. Najdaljša reka je reka [[Cagajan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki je dolga približno 520 kilometrov.<ref>{{cite web |author1=College of Forestry and Natural Resources, University of the Philippines Los Baños |title=Climate-Responsive Integrated Master Plan for Cagayan River Basin; Volume I - Executive Summary |url=https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |website=River Basin Control Office |publisher=Department of Environment and Natural Resources |access-date=July 30, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730173552/https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |archive-date=July 30, 2020 |page=5 |url-status=dead }}</ref> [[Manilski zaliv]],<ref name="Jacinto et al (A)">Jacinto, G.S., Azanza, R.V., Velasquez, I.B. and Siringan, F.P.(2006)."Manila Bay:Environmental Challenges and Opportunities" in Wolanski, E.(ed.) The Environment in Asia Pacific Harbours. Springer: Dordrecht, Netherlands. p309-328.</ref> na obali katerega leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]],<ref>{{cite web|url=http://www.llda.gov.ph/|title=Official Website of the Laguna Lake Development Authority|website=www.llda.gov.ph|access-date=August 18, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323222359/http://llda.gov.ph/|archive-date=March 23, 2018|url-status=dead}}</ref> največjim jezerom na Filipinih.<ref name="rehabinfo">{{Cite web |url=http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |title=Pasig River Rehabilitation Program |last1=Murphy |first1=Denis |last2=Anana |first2=Ted |date=2004 |website=Habitat International Coalition |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012123338/http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |archive-date=October 12, 2007 |access-date=January 4, 2021 |url-status=dead }}</ref> Zaliv Subic,<ref name=geocurrents>{{cite web|title=Subic Bay: From American Servicemen to Korean Businessmen|url=http://geocurrents.info/geopolitics/subic-bay-from-american-servicemen-to-korean-businessmen|publisher=GeoCurrents|access-date=August 16, 2013|author=Martin W. Lewis|date=October 22, 2010}}</ref> zaliv Davao,<ref>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/236001316 |author1=Bos A.R. |author2=H.M. Smits |title= First Record of the dottyback Manonichthys alleni (Teleostei: Perciformes: Pseudochromidae) from the Philippines |journal= Marine Biodiversity Records |year=2013 |volume=6 |doi=10.1017/s1755267213000365 |article-number=e61 |bibcode=2013MBdR....6E..61B }}</ref> in zaliv Moro so drugi pomembni zalivi.<ref>{{cite web|last1=Barut|first1=Noel|title=National Tuna Fishery Report - Philippines|url=http://www.soest.hawaii.edu/PFRP/sctb15/papers/Philipphines.pdf|website=School of Ocean and Earth Science and Technology|publisher=Marine Fisheries Research Division National Fisheries Research and Development Institute|access-date=May 4, 2015}}</ref> Preliv San Juanico ločuje otoka Samar in Leyte, vendar ga prečka [[most San Juanico]].<ref>{{cite news |last1=Quirante |first1=Ninfa Iluminada B. |title=San Juanico Bridge, a symbol of love |url=https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |access-date=July 27, 2020 |work=Philippine Information Agency |date=March 13, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180313054242/https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |archive-date=March 13, 2018 |language=en}}</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto Princesa|Podzemna reka Puerto Princesa]], ki teče 8,2 kilometra pod zemljo skozi kraško pokrajino, preden doseže ocean, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/652 |title=Puerto-Princesa Subterranean River National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=July 18, 2020}}</ref> Drugi obsežni rečni sistemi so reka Pulangi, ki se izliva v reko Mindanao (''Rio Grande de Mindanao''); Agusan na Mindanau, ki se izliva proti severu v Mindanavsko morje; in Pampanga, ki teče proti jugu iz vzhodnega osrednjega Luzona v Manilski zaliv. Več rek je bilo izkoriščenih za hidroelektrarne. Globalna analiza daljinskega zaznavanja iz leta 2018 je pokazala, da je na Filipinih 2126 km² plimskih ravnic, zato so Filipini po obsegu plimskih ravnic uvrščeni na 15. mesto.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=December 19, 2018 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8|url-access=subscription }}</ref> Za zaščito bioloških virov države je vlada naredila prvi korak k pripravi akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost, s katerim bi obravnavali ohranjanje ogroženih vrst. Večina otokov je bila nekoč prekrita s tropskimi deževnimi gozdovi. Vendar pa je nezakonita sečnja zmanjšala gozdno pokritost na manj kot 10 % celotne površine kopnega. [[File:MajorVolcanoesOfThePhilippines-USGS.gif|thumb|Glavni vulkani na Filipinih]] == Geologija == Filipinsko otočje je geološko del Filipinskega mobilnega pasu, ki je med [[Filipinska plošča|Filipinsko ploščo]], Južnokitajskim morskim bazenom [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] in [[Sundska plošča|Sundsko ploščo]]. Filipinski jarek (imenovan tudi Mindanajski jarek) je [[tektonski jarek|podmorski jarek]], dolg 1320 kilometrov, neposredno vzhodno od Filipinskega mobilnega pasu in je posledica trka tektonskih plošč. Filipinska morska plošča se pod Filipinski mobilni pas podriva s hitrostjo približno 16 centimetrov na leto. Filipinski prelomni sistem je sestavljen iz vrste seizmičnih [[prelom (geologija)|prelomov]], ki povzročijo več potresov na leto, od katerih se večina ne čuti.'' Globina Galathea'' v Filipinskem jarku je najgloblja točka v državi in ​​tretja najgloblja na svetu. Jarek je v Filipinskem morju. Otoki so sestavljeni iz vulkanskih, koralnih in glavnih skalnih formacij. Razvrščenih je dvanajst glavnih gozdnih formacij, ki so mangrovski gozd, obmorski gozd, sladkovodni močvirski gozd, šotni močvirski gozd, molavski gozd (gozd nad apnencem), bonsajski gozd (gozd nad ultramafičnimi kamninami), tropski polzimzeleni deževni gozd, tropski vlažni listopadni gozd, dipterokarpni gozd (tropski nižinski zimzeleni deževni gozd), tropski spodnjegorski deževni gozd, mahovni gozd (tropski zgornji gorski deževni gozd) in tropski subalpski gozd.<ref>Tan,  Benito Ching. (2010). Forest Formations of the Philippines by E.S. Fernando, Min Hwan Suh, Jaeho Lee and Don Koo Lee. The Gardens’ Bulletin, Singapore, 61(2), 553--554. <nowiki>https://www.biodiversitylibrary.org/part/279272</nowiki></ref><ref>{{Cite web |title=Forest Formations |url=https://www.philchm.ph/wp-content/uploads/forest-formations.pdf |access-date=June 4, 2025 |website=Philippine Clearing House Mechanism}}</ref> Najvišja gora je gora Apo. Meri do 2954 metrov nadmorske višine in je na otoku Mindanao.<ref>{{cite book |last1=Division |first1=Library of Congress Federal Research |title=Philippines: A Country Study |date=1993 |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |isbn=978-0-8444-0748-7 |page=xvi |url=https://books.google.com/books?id=64KnPJbfHRMC&q=philippines+mount+apo+2954 |access-date=July 27, 2020 |language=en}}</ref> Druga najvišja točka je prav tako na gori Dulang-dulang, vrh 2941 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite web |title=The 10 highest mountains in the Philippines |url=http://www.pinoymountaineer.com/2016/01/the-10-highest-mountains-in-the-philippines-2016-update.html |website=Pinoy Mountaineer |date=January 24, 2016 |publisher=Gideon Lasco |access-date=17 September 2023}}</ref> Filipini, ki ležijo na zahodnem robu [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]], doživljajo pogosto seizmično in vulkansko aktivnost.<ref>{{cite book |last1=Holden |first1=William |last2=Nadeau |first2=Kathleen |last3=Porio |first3=Emma |title=Ecological Liberation Theology |date=February 16, 2017 |publisher=Springer, Cham |isbn=978-3-319-50780-4 |pages=5–9 |url=https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-50782-8 |access-date=August 17, 2020 |chapter=The Philippines: Understanding the Economic and Ecological Crisis |doi=10.1007/978-3-319-50782-8_2}}</ref> Planota Benham na vzhodu v Filipinskem morju je podvodno območje, ki je aktivno v tektonski [[subdukcija|subdukciji]]. Dnevno je zabeleženih približno 20 potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnji večji potres je bil potres na Luzonu leta 1990. Obstaja veliko aktivnih vulkanov, kot so vulkan Majon, gora [[Pinatubo]] in vulkan Taal.<ref name="PHIVOLCS-Volcanoes">{{cite web |title=Volcanoes of the Philippines |url=https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |website=Philippine Institute of Volcanology and Seismology |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170806190713/https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |archive-date=August 6, 2017}}</ref> Izbruh gore Pinatubo junija 1991 je povzročil drugi največji kopenski izbruh v 20. stoletju.<ref name = Pinatubo1991>{{cite web|author = Newhall, Chris |author2 = James W. Hendley II |author3 = Peter H. Stauffer |name-list-style = amp |title = The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |url = https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-url = https://web.archive.org/web/20130825233934/http://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-date = August 25, 2013 |publisher = U.S. Department of the Interior. U.S. Geological Survey |date = February 28, 2005 |access-date = April 9, 2007}}</ref> Filipini so drugi največji proizvajalec geotermalne energije na svetu za Združenimi državami Amerike, saj geotermalna energija pokriva 18 % potreb države po električni energiji.<ref>{{Cite news |url=https://www.nytimes.com/2008/06/29/business/worldbusiness/29iht-energy.1.14068397.html |author=Davies, Ed |author2=Karen Lema |name-list-style=amp |title=Pricey oil makes geothermal projects more attractive for Indonesia and the Philippines |newspaper=The New York Times|date = June 29, 2008 |access-date=December 18, 2009}}</ref> Gora Pinatubo je znana po uničujočem izbruhu VEI-6 15. junija 1991. Vulkan Taal, eden od vulkanov desetletja, je 12. januarja 2020 izbruhnil z magnitudo VEI-3,7. Gora Majon je znana po skoraj popolnem stožcu, in ima od leta 1616 burno zgodovino 47 izbruhov, izbruh VEI-4 23. junija 1897 pa je sedem dni deževal ogenj. Zaradi kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti države obstajajo pomembna nahajališča mineralov.<ref>{{cite journal |last1=Bryner |first1=Leonid |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |date=1969 |volume=64 |pages=645–647 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644 |citeseerx=10.1.1.875.7878 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Santos Jr. |first1=Gabriel |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |journal=Metallogenetic and Geochemical Provinces |date=1974 |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5 }}</ref> Ta nahajališča veljajo za zelo dragocena.<ref name="Inquirer-PhilippinesSits">{{cite news |last1=Esplanada |first1=Jerry E. |title=Philippines sits on $840B of mine—US {{!}} Inquirer Business |url=https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine—us |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=March 1, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302194026/https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine%E2%80%94us |archive-date=March 2, 2012}}</ref> Država naj bi imela druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] za Južno Afriko, poleg tega pa tudi veliko nahajališč [[baker|bakra]].<ref name="NYTimesMiners">{{cite news|author = Greenlees, Donald |title = Miners shun mineral wealth of the Philippines |url = https://www.nytimes.com/2008/05/14/business/worldbusiness/14iht-mine.1.12876764.html |newspaper =The New York Times|date = May 14, 2008 |access-date=July 18, 2020}}</ref> [[Paladij]], prvotno odkrit v Južni Ameriki, ima največja nahajališča na svetu tudi na Filipinih.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{cite news |last1=Cinco |first1=Maricar |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=June 3, 2016 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea|archive-date=July 24, 2020}}</ref> Otok Romblon je vir visokokakovostnega [[marmor]]ja.<ref>{{cite news|url=https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|title=Marvelous marble|date=January 16, 2014|newspaper=The Manila Standard|access-date=January 4, 2021|archive-date=November 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123162628/https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|url-status=dead}}</ref> Drugi minerali so kromit, [[nikelj]] in [[cink]]. Kljub temu so pomanjkanje kazenskega pregona, slabo upravljanje, nasprotovanje zaradi prisotnosti avtohtonih skupnosti in pretekli primeri okoljske škode in nesreč povzročili, da so ti mineralni viri ostali večinoma neizkoriščeni.<ref name="NYTimesMiners" /><ref>{{cite web|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/|title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining|publisher=Mongabay|author=Keith Schneider |date=June 8, 2017 |access-date=July 18, 2020}}</ref> == Topografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|Relief Filipinov]] === Luzon === [[File:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|left|Luzon na satelitski sliki]] ==== Otočja Batanes in Babujan ==== Batanski otoki in Babujanski otoki so na skrajnem severnem koncu Filipinov in Luzonskega preliva, obrnjena proti Tajvanu. Vsebujejo najsevernejšo točko kopnega, otoček Y'Ami na Batanskih otokih, ločen od Tajvana s prelivom Bashi (širok približno 80,467 km). ==== Zahodni Luzon ==== Regija se razteza od rta Mairaira v Pagudpudu, Ilocos Norte na severu, do rta Pigs v Marivelesu, Bataan. Teren sega od obalnih ravnic do razgibanih gora, ki jih na zahodu obdaja Južnokitajsko morje, na vzhodu pa gorovja Cordillera Central in Zambales. Zahodni Luzon je znan po svojih plažah, mestih za deskanje in zgodovinskih mestih. ==== Dolina reke Cagajan ==== Dolina reke Cagajan je med Kordiljerami na zahodu in gorovjem Sierra Madre na vzhodu. Skozi njeno središče teče najdaljša reka v državi, [[Cagajan (reka)|Cagajan]], ki teče proti severu, preden se pri mestu Aparri izliva v Luzonski preliv. ==== Kordiljere in Caraballos ==== {{glavni|Cordillera Central (Luzon)}} Kordiljere in Caraballos skupaj z gorovjem Sierra Madre tvorijo glavni gorski sistem v severnem Luzonu. Kordiljere sestavljajo dve, včasih tri gorske verige, ki so v severozahodnem osrednjem Luzonu. Prva, imenovana Caraballo del Sur, tvori jedro sistema in ima najvišje vrhove na meji med provincami Abra, Ilocos Norte in Cagayan. Caraballo Occidentalles se nadalje deli na dve verigi, Severno gorovje in Osrednje gorovje. Obdajata osrednje dele upravne regije Cordillera. Caraballos (Baler Caraballo) se začne tam, kjer se srečata Sierra Madre in Kordiljere. So južno od doline Cagajan, severovzhodno od osrednjih luzonskih nižin. ==== Gorovje Sierra Madre ==== V vzhodnem delu Luzona leži najdaljše gorovje na Filipinih, [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], ki se razteza od province Quezon na jugu do Cagajana na severu. Osemdeset odstotkov gorovja predstavlja [[tropski deževni gozd]], ki se zaradi obsežne nezakonite sečnje zmanjšuje. Gorovje služi kot vzhodna stena otoka Luzon, ki ščiti prebivalce pred tropskimi cikloni, ki običajno prihajajo iz Tihega oceana. ==== Osrednjeluzonske ravnice ==== Največja ravnica v državi je v Osrednji regiji Luzon in proizvaja večino nacionalne zaloge riža, zaradi česar si je prislužila vzdevek ''riževa skleda Filipinov''. Ravnine obsegajo province Bulacan, Nueva Ecija, Pampanga, Tarlac in Pangasinan. {{multiple image|caption_align=center|header_align=center | align = center | direction = horizontal | width = 200 File:La Paz Sand Dunes.jpg | image1 = La Paz Sand Dunes.jpg | alt1 = The La Paz sand dunes in Laoag, part of the Ilocos coastline | caption1 = Peščene sipine La Paz se nahajajo v južnem delu države | image2 = UpperUma2206.jpg | alt2 = Pasil Valley in Kalinga, part of the Cordillera Central mountain range | caption2 = Dolina Pasil v Kalingi, delu gorovja Cordillera Central | image3 = Gabaldon,NuevaEcijajf9578 06.JPG | alt3 = The Sierra Madre Mountains as viewed from San Antonio | caption3 = Gorovje Sierra Madre, kot ga vidimo iz San Antonia | image4 = Manila Bay with Mount Arayat.jpg | alt4 = The plains of Central Luzon, with Mount Arayat in the background | caption4 = Ravnice osrednjega Luzona, ki v ozadju prikazujejo zaliv Manila | image5 = SanNarciso,Zambalesjf0676 14.JPG | alt5 = The Zambales Mountains as viewed from San Narciso | caption5 =Pogled na gorovje Zambales iz San Narcisa | image6 = Mount Banahaw volcano complex as seen from Cardona, Rizal.jpg | alt6 = Laguna de Bay at Cardona, with the Banahaw volcano complex in the distance | caption6 = Laguna de Bay pri Cardoni, z vulkanskim kompleksom Banahaw v daljavi | image7 = Legazpi view from Lamba.jpg | alt7 = Mayon Volcano | caption7 = Vulkan Mayon s pogledom na mesto Legazpi }} ==== Manilsko-katagaluganske ravnice ==== Južno od osrednjih luzonskih ravnic leži največje celinsko sladkovodno jezero v jugovzhodni Aziji, [[Laguna de Bay]]. Vzhodno od jezera je ravnica, ki se razteza proti zahodu do Manilskega zaliva. Velike reke iz zalivov in gorskih izvirov prečkajo ravnico. V severnem delu regije, torej v Manili in Rizalu, je bila večina ravnice preurejena v mesta in kraje ter je zato industrializirana. Vzhodno od jezera leži južni konec gorovja Sierra Madre v severni provinci Quezon. Jugozahodno od Lagune de Bay je tretje največje jezero v državi, [[Taal (jezero)|Taal]], ki ga na severu omejuje greben Tagaytay, greben, ki se razteza od južnega Caviteja do severnih provinc Batangas. ==== Polotok Bondoc ==== Polotok Bondoc je v jugovzhodnem delu province Quezon. ==== Polotok Bicol ==== Jugovzhodno od Lagune de Bay leži polotok Bicol, ki je s celinskim Luzonom povezan s prelivom Tajabas. Pretežno ravna pokrajina ima več samotnih vrhov, običajno aktivnih vulkanov, med katerimi so Iriga, Majon in Bulusan. Polotok ima nepravilno obalo z velikimi zalivi, med katerimi so zalivi Lamon, San Miguel, Lagonoj in Albaj na severu ter Tajabas, Ragaj in Sorsogon na jugu. === Otok Mindoro === Obalne ravnice Mindoro so značilne po riževih in koruznih poljih, rekah, plažah in obsežnih odprtih prostorih. Večina prebivalstva je skoncentrirana na severni in vzhodni obali tega otoka, kjer sta mesti Calapan in [[Puerto Galera]]. Gorovje Mindoro se začne z goro Halcon in je nadalje razdeljeno na tri dele. Severozahodni del se konča pri rtu Calavite in je orientacijski bod za ladje. Vzhodni del izvira iz jezera Naujan, zahodni del pa sledi prelivu Mindoro. === Palavan === Otoki Kalajaan so na zahodu Palavana. ''Kalayaan'' je filipinska beseda, ki pomeni "svoboda". === Visajas === [[File:Expanded Visayas.png|thumb|Visajska skupina otokov: zahodne Visaje (rdeče), otok Negros (zelene), osrednje Visaje (svetlo modre) in vzhodne Visaje (rožnate)]] ==== Območje Panaj-Negros-Cebu ==== Panaj je tretji največji otok na Filipinih, za Mindanaom in Luzonom. Negros je dom vulkana Canlaon, enega najbolj aktivnih vulkanov na Filipinih. Cebu je 126. največji otok na svetu. Drugi otoki v bližini so: Guimaras na jugu, Negros na jugovzhodu, otok Bantayan in skupina otokov Romblon na severu ter Boracay na severu. === Mindanao === [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14585692528).jpg|thumb|Star zemljevid Mindanaa iz Atlasa Filipinskih otokov (1900)]] ==== Vzhodnopacifiške Kordiljere ==== Vzhodno obalo Mindanaa odlikuje dolgo gorovje, Vzhodnopacifiške Kordiljere, ki se raztezajo od rta Bilar pri Surigau na severu do rta San Agustin pri Davaou na jugu. Njegov severni del tvorijo gorovja Divata (pisana tudi Diuata), ki jih od juga ločujejo nizki prelazi na sredini. Vzhodno od gorovja so ozki pasovi nižavja z več zalivi, med katerimi sta najbolj izstopajoča zaliva Lianga in Bislig.<ref name=ThePhilippineIslandWorld>{{cite book|last1=Wernstedt|first1=Frederick L.|last2=Spencer|first2=Joseph Earl|title=The Philippine Island World: A Physical, Cultural, and Regional Geography|date=1978|publisher=University of California Press|location=Berkeley|isbn=9780520035133|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C/page/n44 32]–37|url=https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C|access-date=January 27, 2016}}</ref><ref name=HumanHelminthiases>{{cite book|last1=Hinz|first1=Erhard|title=Human Helminthiases in the Philippines the Epidemiological and Geomedical Situation|date=1985|publisher=Springer Berlin Heidelberg|location=Berlin, Heidelberg|isbn=9783642708411|pages=129–131|url=https://books.google.com/books?id=_PvsCAAAQBAJ|access-date=January 27, 2016}}</ref> ==== Davaosko-Agusanska korita ==== Zahodno od Pacifiških Kordiljer leži obsežno nižavje, Davaosko-Agusanska korita. Njen severni del vključuje dolino Agusan, ki tvori spodnje porečje reke [[Agusan (reka)|Agusan]]. Reka teče proti severu in se izliva v zaliv Butuan. Južni del nižine odvaja vodo več drugih rek, med njimi Tagum, ki teče proti jugu v Davaoski zaliv. ==== Osrednjemindanaško višavje ==== Zahodno od korita Davao-Agusan se nahaja kompleksna vrsta gorskih verig, imenovanih Osrednjemindanaško višavje (znano tudi kot Osrednje Kordiljere). Iz teh gora izvira več rek, med katerimi so reke Rio Grande de Mindanao, Pulangi, Maridagao in Tagoloan. V gorovju je več visokih gora, kot je [[- Apo (gora)|gora Apo]], najvišja v državi. ==== Planote Bukidnon-Lanao ==== Severno-osrednji del Mindanaa prevladuje obsežno višavno območje, planota Bukidnon-Lanao, ki vključuje gorovja Kitanglad in Kalatungan. Znotraj planote leži drugo največje jezero v državi, [[Lanao (jezero)|jezero Lanao]], ki leži na nadmorski višini 2296 čevljev, odteka pa ga reka Agus, ki teče proti severu do ustja v zalivu Iligan. ==== Porečje Cotabato ==== Južno od planote Bukidnon-Lanao leži velika [[depresija (geologija)|depresija]], porečje Cotabato, ki tvori spodnje porečje drugega največjega rečnega sistema v državi, [[Rio Grande de Mindanao]] (znanega tudi kot reka Mindanao). Obdano s tremi gorskimi verigami, je edina odprtina porečja v morje na severozahodu pri zalivu Illana, kjer se reka Mindanao izliva v ocean. Jugovzhodno od glavnega porečja sta dve veliki dolini, Koronadal in Allah. ==== Višavje Tiruray ==== Južno in zahodno od porečja Cotabato je zmerno visoko gorovje, višavje Tiruray, ki ločuje porečje od južne obale. Južno od višavja so ozki pasovi obal. ==== Polotok Zamboanga ==== Na severozahodni konici Mindanaa je večinoma gorat polotok Zamboanga. Veriga gorskih verig v tej regiji se imenuje Zamboanga Cordilleras, z najvišjo nadmorsko višino na gori Dapi, ki je visoka 2617 metrov. Južna obala je nepravilna, z dvema manjšima polotokoma, Sibuguey in Baganian, ki se raztezata proti jugu do zaliva Moro. === Obrobni otoki Mindanao === ==== Otoki Dinagat in Siargao ==== Severno od gorovja Divata v severovzhodnem Mindanau ležita otok Siargao in skupina otokov Dinagat. ==== Otočje Sulu ==== Jugozahodno od polotoka Zamboanga je otočje Sulu, veriga otokov, ki obsega manjše otočke province Basilan, Sulu in Tavi-Tavi. == Upravna geografija == {{glavni|Upravna delitev Filipinov}} Filipini so razdeljeni na hierarhijo lokalnih vladnih enot (LGU), pri čemer je glavna enota 81 provinc in 38 neodvisnih mest. Province so nadalje razdeljene na sestavna mesta in občine, ki so sestavljene iz ''barangajev'', najmanjše lokalne vladne enote. === Regije === {{glavni|Regije Filipinov}} Filipine sestavlja 18 regij. Vsaka regija, z izjemo regije glavnega mesta, je nadalje razdeljena na sestavne province. Regija glavnega mesta je razdeljena na štiri posebna okrožja. Večina vladnih uradov ustanovi regionalne pisarne v mestu, ki služijo sestavnim provincam. Takšna mesta so označena kot ''regionalna središča''. Regije same nimajo ločene lokalne vlade, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro. === Province === Regije, z izjemo glavnega mesta, tvori 82 provinc. Vsaka provinca ima glavno mesto ali občino. Od 82 provinc na Filipinih jih je 16 brez izhoda na morje in 16 otoških provinc. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map PHL present.svg|thumb|Zemljevid območij Köppnove klasifikacije podnebja|276x276px]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: '''''tag-init''''' ali '''''tag-araw''''', vroča suha sezona ali poletje od marca do maja; '''''tag-ulan''''', deževna sezona od junija do novembra; in '''''tag-lamig''''', hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (od maja do oktobra) je znan kot ''Habagat'', suhi vetrovi severovzhodnega monsuna (od novembra do aprila) pa kot ''Amihan''. Temperature se običajno gibljejo od 21 °C do 32 °C, čeprav je lahko hladneje ali bolj vroče, odvisno od letnega časa. Najhladnejši mesec je januar; najtoplejši je maj.<ref name="PAGASA-Climate">{{cite web |title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |website=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |quote=Glede na povprečje vseh vremenskih postaj na Filipinih, razen Baguia, je povprečna letna temperatura 26,6 °C. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 25,5 °C, najtoplejši mesec pa maj s povprečno temperaturo 28,3 °C. Zemljepisna širina je nepomemben dejavnik pri spreminjanju temperature, medtem ko nadmorska višina kaže večje temperaturne razlike. Tako je povprečna letna temperatura Baguia z nadmorsko višino 1500 metrov 18,3 °C.}}</ref> Nekatere lokacije nimajo sušnega obdobja (kar pomeni, da imajo vsi meseci povprečno količino padavin nad 60 mm), nekatera območja na višji nadmorski višini pa imajo lahko subtropsko podnebje. Manila in večina nižinskih območij so od marca do maja vroči in prašni. Tudi v tem času pa temperature redko narastejo nad 37 °C. Povprečne letne temperature morske gladine redko padejo pod 27 °C. Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale države doseže kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. Pri upoštevanju temperature lokacija glede na zemljepisno širino in dolžino ni pomemben dejavnik. Ne glede na to, ali so na skrajnem severu, jugu, vzhodu ali zahodu države, so temperature na morski gladini običajno v istem območju. Nadmorska višina ima običajno večji vpliv. Povprečna letna temperatura Baguia na nadmorski višini 1500 metrov je 18,3 °C, zaradi česar je priljubljena destinacija v vročih poletjih.<ref name="PAGASA-Climate" /> Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale doseže kar 5000 milimetrov), v nekaterih zaščitenih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.<ref name=cp /> Monsunsko deževje, čeprav močno in premočno, običajno ni povezano z močnimi vetrovi in ​​valovi. Toda Filipini ležijo ob pasu [[tajfun]]ov in jih od julija do oktobra vsako leto prizadenejo nevarne nevihte. Te so še posebej nevarne za severni in vzhodni Luzon ter regije Bicol in vzhodni Visajas, občasno pa je opustošena tudi Manila. V zadnjem desetletju so Filipine hudo prizadele naravne nesreče. Samo leta 2005 je osrednji Luzon prizadela suša, ki je močno zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarne in tajfun, ki je poplavil praktično vse ulice nižje ležeče Manile. Še bolj uničujoč je bil potres leta 1990, ki je opustošil široko območje Luzona, vključno z Baguiom in drugimi severnimi območji. Mesto Cebu in bližnja območja je prizadel tajfun, ki je ubil več kot sto ljudi, potopil ladje, uničil del pridelka sladkorja ter za več dni odklopil vodo in elektriko. Filipine vsako leto prizadene povprečno šest do devet neurij, ki dosežejo kopno. Izbruh vulkana [[Pinatubo]] leta 1991 je poškodoval tudi velik del osrednjega Luzona, [[lahar]]je, ki so pokopali mesta in kmetijska zemljišča, pepel pa je vplival na globalne temperature. Otoki, ki ležijo ob pasu tajfunov, od julija do oktobra vsako leto doživijo 15–20 tajfunov,<ref name=cp>Library of Congress – Federal Research Division. (March 2006). [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf ''Country Profile: Philippines'']. Retrieved July 30, 2020. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150214022548/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf |date=February 14, 2015 }}</ref> pri čemer v tipičnem letu na filipinsko območje odgovornosti vstopi približno devetnajst tajfunov,<ref>{{Cite book |url = http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-url = https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date = July 19, 2011 |title = Economics of the Philippine Milkfish Resource System |chapter-url = https://web.archive.org/web/*/http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htmhtm |chapter = III. The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |author1 = Chong, Kee-Chai |author2 = Ian R. Smith |author3 = Maura S. Lizarondo |name-list-style = amp |publisher = The United Nations University |year = 1982 |isbn = 978-92-808-0346-4 |access-date = July 4, 2020 |url-status = dead }}</ref> osem ali devet pa jih doseže kopno.<ref name=PagasaWMO>{{cite web |url = http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |author = Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration (PAGASA) |title = Member Report to the ESCAP/WMO Typhoon Committee, 41st Session |page = 4 |date = January 2009 |access-date = December 17, 2009 |archive-date = March 20, 2009 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090320001056/http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |url-status = dead }}</ref><ref name=digitaltyphoon>[http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ ''Monthly Typhoon Tracking Charts''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824055222/http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ |date=August 24, 2011 }}. (2010). Retrieved April 24, 2010, from the National Institute of Informatics, Kitamoto Laboratory, Digital Typhoon Website.</ref> Zgodovinsko gledano so tajfune včasih imenovali ''baguiosi''.<ref>{{cite web |url=https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606220234/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |url-status=dead |archive-date=June 6, 2014 |title=Tropical Cyclone Disasters in the Philippines A Listing of Major Typhoons by Month Through 1979 |last=Henderson |first=Faye |publisher=Agency for International Development |page=11 |access-date=July 25, 2020}}</ref> Najbolj deževen zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov padavin od 14. do 18. julija 1911.<ref>{{cite book |date=2009 |title=Manual on Estimation of Probable Maximum Precipitation (PMP) |url=http://www.wmo.int/pages/prog/hwrp/publications/PMP/WMO%201045%20en.pdf |location=Geneva |publisher=World Meteorological Organization |page=223 |isbn=978-92-63-11045-9}}</ref> Filipini so močno izpostavljeni podnebnim spremembam in so med desetimi državami na svetu, ki so najbolj ranljive za tveganja podnebnih sprememb.<ref>Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'', Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS). Page V.</ref> Gradnja stavb se izvaja z mislijo na naravne nesreče. Večina podeželskih stanovanj je bila sestavljena iz kolib ''nipa'', ki se zlahka poškodujejo, vendar so poceni in jih je enostavno zamenjati. Večina mestnih stavb je jeklenih in betonskih konstrukcij, zasnovanih (ne vedno uspešno) tako, da so odporne tako na tajfune kot na potrese. Vendar je škoda še vedno precejšnja in vsako leto je zaradi tajfunov, potresov in drugih naravnih nesreč veliko ljudi razseljenih. Samo leta 1987 je Ministrstvo za socialno varstvo in razvoj pomagalo 2,4 milijona žrtvam naravnih nesreč. ==Statistika== ===Statistika CIE=== Če ni drugače navedeno, so spodnji podatki vzeti iz podatkov CIA Factbook za Filipine.<ref name=factbook-ph /> ====Površina==== :* Skupaj: 300.000 km² :**Uvrstitev države na svetu: ''72.'' :* Kopno: 298.170 km² :* Voda: 1830 km² ==== Obala ==== * 36.289 km ==== Pomorske zahteve ==== (merjeno od zahtevanih osnovnih črt Filipinov) * [[Kontinentalna polica]]: do globine izkoriščanja * [[Izključna ekonomska cona]]: 2.263.816 km² z 200 nmi * Teritorialno morje: nepravilni poligon, ki se razteza do 100 nmi od obale, kot je opredeljena v pogodbi iz leta 1898; od poznih 1970-ih si je lastil tudi poligonalno območje v Južnokitajskem morju, ki se razprostira do 285 nmi v širino. ==== Naravni viri ==== * [[Les]], [[nafta]], [[nikelj]], [[kobalt]], [[srebro]], [[zlato]], [[sol]] in [[baker]] ==== Raba zemljišč ==== * Obdelovalna zemljišča: 20 % * Trajni nasadi: 16,67 % * Drugo: 64,33 % (2005) ====Namakana zemlja==== * 15.500 km² (2003) ====Naravne nevarnosti==== Filipini sedijo v pasu [[tajfun]]ov in jih običajno prizadene 15 in pet do šest ciklonskih neviht na leto; [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]]; aktivni [[vulkan]]i; uničujoči [[potres]]i; [[cunami]]s. ====Okolje - aktualna vprašanja==== *Nenadzorovano [[krčenje gozdov]] na povodnih območjih; [[erozija]] tal; onesnaženost zraka in vode v Manili; vse večja onesnaženost obalnih močvirij z [[mangrova]]mi, ki so pomembna območja za razmnoževanje rib; hudo onesnaženje vode, ki je povzročilo smrt ene od večjih rek v državi, čeprav potekajo stalna prizadevanja za oživljanje.<ref>Cezar Tigno, [http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp Oživljanje reke Pasig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100707235139/http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp |date=7. julij 2010 }}, Azijska razvojna banka, april 2009.</ref> [[Tajfun Haiyan]] je novembra 2013 povzročil velike težave. ====Okolje - mednarodni sporazumi==== *Pogodbenica: [[biotska raznovrstnost]], podnebne spremembe, ogrožene vrste, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, tropski les 83, tropski les 94, mokrišča, kitolov *Podpisano, vendar ne ratificirano: podnebne spremembe-Kjotski protokol, [[dezertifikacija]]. ===Subnacionalne enklave in eksklave=== ====Eksklave in enklave==== * [[Caloocan]] je razdeljen na dvoje z [[Valenzuela, Metro Manila|Valenzuela]] in [[Quezon City]] * V provinci Cotabato je občina President Roxas razdeljena na dvoje z občino Antipas * Manilsko južno pokopališče je eksklava okrožja San Andres, ki je v glavnem mestu Manila. Razdeljen je in obdan z Makati. ====Pene-enklave/eksklave in nedostopna okrožja==== * V Soccsksargen: ** Provinca Sarangani je ločena na dva dela z General Santos in Sarangani Bay * Na polotoku Zamboanga: ** mesto Isabela, glavno mesto province Basilan (del avtonomne regije Bangsamoro), je del polotoka Zamboanga, čeprav ga od njega ločuje [[Bazilanski preliv]] ** [[Zamboanga City]], visoko urbanizirano neodvisno mesto, je statistično del province Zamboanga del Sur, vendar je od nje ločeno s provinco Zamboanga Sibugay ===Podnacionalna štiritočka=== štiritočka je točka na Zemlji, ki se dotika štirih različnih regij. Take točke se pogosto imenujejo ''štirje vogali'' zaradi vogalov štirih regij, ki se tam srečajo. * Štiri province v Mindanau se srečajo na točki na vrhu [[Apo (gora)|Mount Apo]]: Bukidnon regije Severni Mindanao, Davao del Norte in Davao del Sur regije Davao ter Provinca Cotabato regije Soccsksargen === Geografski center === Otoška provinca Marinduque se ponaša z nazivom geografsko središče Filipinov.<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html Regional Tourism Stakeholders to meet in Marinduque] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045926/http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov</ref> Guverner Marinduqueja je izjavil, da je njihova trditev, da je geografsko središče Filipinov, prejela obvestilo in podporo Nacionalnega organa za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA).<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html STATE OF THE PROVINCE ADDRESS of Gov.JOSE ANTONIO N. CARRION, GOVERNOR OF MARINDUQUE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045945/http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html |date=December 6, 2009 }}, July 7, 2008.</ref> Luzonski datum iz leta 1911 v Marinduqueju se uporablja kot točka številka ena za vse izdelovalce kart v državi.<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/datum.html Luzon Datum of 1911] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045828/http://www.marinduque.gov.ph/datum.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov</ref> Meje filipinskega otočja so opisane v III. členu Pariške pogodbe (1898) kot nepravilni mnogokotnik.<ref>[http://avalon.law.yale.edu/19th_century/sp1898.asp Treaty of Peace Between the United States and Spain], The Avalon project.</ref> Kvadrat, ki obdaja ta mnogokotnik, bi imel vogale pri 20°N 116°E, 20°N 127°E, 4,75°N 127°V, 4,75°N 116°V. Središče tega kvadra bi ležalo na 121,5 V, 12,375 S. Ta točka leži približno na sredini ožine Tablas med otokoma Tablas in Mindoro. Zakon št. 9522 z naslovom »Zakon o določitvi temeljnih črt filipinskega teritorialnega morja«<ref>[http://www.lawphil.net/statutes/repacts/ra2009/ra_9522_2009.html Republic Act No. 9522],''An Act to Define the Baselines of the Territorial Sea of the Philippines'', as amended by Section 1 of Republic Act No. 5446, [http://www.lawphil.net The LawPhil project].</ref> opisuje nepravilni mnogokotnik, ki se prilega okvirju s središčem na 121°44'47.45"V 12°46'6.1252"N, kar je točka, ki je tudi približno v središču ožine Tablas. [[File:MT. Madja-as of Antique.jpg|thumb|Mount Madja-as v provinci Antique ]] Podatki CIA umeščajo Filipine na 13°N 122°E.<ref name=factbook-ph>[https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ Philippines : Geography], CIA World Factbook.</ref> Skrajne točke pod filipinskim nadzorom od leta 2010 so: {| class="wikitable" style="font-size:95%;width:70em;" |- ! scope="col" rowspan=2 | Smer ! scope="col" rowspan=2 | Lokacija ! scope="col" colspan=2 | Koordinate |- ! scope="col" | [[Zemljepisna širina]] (N) ! scope="col" | [[Zemljepisna dolžina]] (E) |- ! scope="row" | Sever | Mavulis, Amianan Island, Batanski otoki | style="text-align:center;" | 21º7’18.41" | style="text-align:center;" | 121º56’48.79" |- ! scope="row" | Vzhod | Pusan Point, Davao Oriental{{ref label|a|a|a}} | style="text-align:center;" | 7º17’19.80" | style="text-align:center;" | 126º36’18.26" |- ! scope="row" | Jug | Frances Reef, Tavi-Tavi | style="text-align:center;" | 4º24’53.84" | style="text-align:center;" | 119º14’50.71" |- ! scope="row" | Zahod | Thitu Island{{ref label|b|b|b}}, Kalayaan, Palavan | style="text-align:center;" | 11°3’10.19" | style="text-align:center;" | 114°16’54.66" |-class="sortbottom" style="background-color:#F2F2F2;" | colspan=4 | {{unbulleted list | {{note label|a|a|a}}Pusan ​​Point je najvzhodnejše inkorporirano ozemlje Filipinov, medtem ko je [[Benhamska planota]] najvzhodnejše neinkorporirano ozemlje Filipinov. | {{note label|b|b|b}}Otok Thitu je najzahodnejši od vseh otokov Spratly, ki jih nadzirajo Filipini od decembra 2009 }} |} Središče polja, ki bi zajemalo te točke, bi bilo na 12°46’6,13"N, 120°26’36,46"E. Ta točka je v prelivu Mindoro, približno 12 km od otoka Apo v Sablayanu, zahodni Mindoro. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.tourism.gov.ph/explore Government Portal of the Republic of the Philippines ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251212094858/https://www.tourism.gov.ph/explore |date=December 12, 2025 }} * [https://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno5446.html An act to amend section one of republic act numbered thirty hundred and forty-six, entitled "An act to define the baselines of the territorial sea of the Philippines"] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Filipinov]] h3pn3l54msj9euosygfvpc9q2udmgz8 6732278 6732272 2026-08-07T15:01:22Z Ljuba24b 92351 dp 6732278 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Filipini | map = Philippines.A2002088.0220.1km.jpg | continent = [[Azija]] | region = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|13|N|122|E|type:country}} | area ranking = 72. | km area = 300.000<ref name="Boquet">{{cite book |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=April 19, 2017 |publisher=Springer |isbn=9783319519265 |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ|page=15}}</ref><ref name="psa.gov.ph">{{cite web |url=https://psa.gov.ph/content/philippine-population-density-based-2015-census-population |title=Philippine Population Density (Based on the 2015 Census of Population) |date=September 1, 2016}}{{Better source needed|date=July 2020|reason=Source is not focused on geography.}}</ref><ref name="worldbank.org">{{cite web|url=http://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&series=AG.SRF.TOTL.K2&country=SAU|title=World Development Indicators - DataBank|website=databank.worldbank.org}}</ref> | percent land = 99,38 | km coastline = 36.289 | exclusive economic zone = 2.263.816 km² | borders = Brez <!-- | northernmost point = [[Y'Ami island]] --> <!-- | southernmost point = [[Saluag Island of Sibutu Islands]] --> <!-- | easternmost point = [[Pusan Point]], Davao Oriental --> <!-- | westernmost point = [[Spratly Islands]]<br />112°00'E --> | geographic center = | highest point = [[Apo (gora)|Apo]]<br />2954 m<ref name="peaklist">{{cite web|url=http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/philippines.html|title=Philippines Mountain Ultra-Prominence|publisher=peaklist.org|access-date=June 19, 2009}}</ref><ref>(2011-04-06). [https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ "The World Factbook – Philippines"]. Central Intelligence Agency. Retrieved on March 14, 2011.</ref> | lowest point = [[Emden Deep]]<br />10.540 m ([[morska gladina]]) | longest river = [[Cagajan (reka)|Cagajan]] | largest lake = [[Laguna de Bay]] }} '''Filipini''' so otočje, ki obsega 7641 otokov{{refn|Število otokov je bilo leta 1945 ocenjeno na 7107, leta 2017 pa posodobljeno na 7641, potem ko je filipinski Nacionalni organ za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA) objavil, da je identificiral 400 do 500 dodatnih kopenskih značilnosti, ki bi jih lahko šteli za otoke<ref>{{cite news|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=February 20, 2016|newspaper=CNN Philippines|access-date=August 18, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|archive-date=June 20, 2018|url-status=dead}}</ref><ref name=namria>{{cite web|url=http://www.gmanetwork.com/news/story/555068/news/nation/namria-discovers-400-to-500-new-islands-in-phl-archipelago|title=Namria discovers 400 to 500 new islands in PHL archipelago|date=February 12, 2016 }}</ref>}} in s skupno površino 300.000 kvadratnih kilometrov so peta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas"/> Enajst največjih otokov obsega 95 % celotne kopne površine. Največji od teh otokov je [[Luzon]] s približno 105.000 kvadratnimi kilometri. Naslednji največji otok je [[Mindanao]] s približno 95.000 kvadratnimi kilometri. Otočje leži med [[Tajvan]]om in [[Borneo]]m. Filipinsko otočje je razdeljeno na tri otoške skupine: Luzon, [[Visajas]] in Mindanao. Otočje Luzon vključujejo sam Luzon, [[Palavan]], [[Mindoro]], Marinduque, Masbate, Romblon, Catanduanes, Batanes in Polillo. Visajas je skupina otokov v osrednjem delu Filipinov. Otočje Mindanao vključujejo sam Mindanao, Dinagat, Siargao, Camiguin, Samal in [[otočje Sulu]]. Filipini ležijo med 4° 40' in 21° 10' severne (N) zemljepisne širine in 126° 34' vzhodne (E) zemljepisne dolžine. == Fizična geografija == [[File:Carta hydrographica y chorographica de las Yslas Filipinas - Biblioteca Nacional de España.jpg|thumb|286x286px|Filipinsko otočje, ki ga je narisal jezuitski oče Pedro Murillo Velarde (1696–1753)]] Filipinsko otočje leži v jugovzhodni Aziji in šteje približno 7641 otokov.<ref name=namria /><ref>{{cite news |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |title=More islands, more fun in PH |work=CNN Philippines |date=February 20, 2016 |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018 |url-status=dead }}</ref> Filipini zavzemajo območje, ki se razteza na 1850 kilometrih od približno petega do dvajsetega vzporednika severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Skupna površina kopnega je 300.000 kvadratnih kilometrov,<ref>{{cite journal |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |journal=Infomapper |date=December 1991 |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf}}</ref><ref name="The Philippines">{{cite web|title=The Philippines|url=https://www.gov.ph/about-the-philippines/|website=Republic of the Philippines, National Government Portal|access-date=December 16, 2017|archive-date=December 17, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171217013952/https://www.gov.ph/about-the-philippines/|url-status=dead}}</ref> katastrski podatki pa kažejo, da bi lahko bila še večja.<ref>{{cite web |url=https://www.dbm.gov.ph/wp-content/uploads/DBM%20Publications/FPB/ZBB-2012/a.pdf |title=Assessment of the Effectiveness and Efficiency of the Cadastral Survey Program of the Department of Environment and Natural Resources (DENR) |last1=Llanto |first1=Gilberto M. |last2=Rosellon |first2=Maureen Ane D. |publisher=Philippine Institute for Development Studies |access-date=January 17, 2021}}</ref> Zaradi tega je peta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=August 10, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=December 7, 2017}}</ref> Poseljenih je le približno 1000 otokov, manj kot polovica teh pa je večjih od 2,5 kvadratnega kilometra. Enajst otokov predstavlja 95 odstotkov filipinske kopenske površine, dva od teh – Luzon in Mindanao – pa merita 105.000 kvadratnih kilometrov oziroma 95.000 kvadratnih kilometrov. Skupaj s skupino otokov v Visajasu med njimi predstavljajo tri glavne regije arhipelaga, ki jih na filipinski zastavi označujejo tri zvezdice. Filipine morje razdeli na številne otoke. To jim daje peto najdaljšo obalo na svetu, dolgo 36.289 kilometrov.<ref name=aboutpmusic>{{cite web|url=http://aboutphilippines.ph/filer/toledo-cebu/PHILIPPINE%20MUSIC.pdf|date=June 20, 2015 |title=PHILIPPINE MUSIC|publisher=Balikbayan family-union – AboutPhilippines| author1=Anupol| author2=Cayabyab| author3=Chua|author4=Luarca|author5=Shimamoto|author6=Torio|author7=Yumol}}{{dead link|date=February 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><!--says the coastline is 17,500 km--><ref name="CIAfields"><!--says the coastline is 36,289&nbsp;km and that only Canada, Russia, Indonesia, and Greenland have longer coastlines-->Central Intelligence Agency. (2009). [https://web.archive.org/web/20070613004524/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2060.html "Field Listing :: Coastline"]. Washington, D.C.: Author. Retrieved 2009-11-07.</ref> Izključna ekonomska cona Filipinov obsega 2.263.816 km², 200 navtičnih milj (370 km) od obale.<ref>[http://www.seaaroundus.org/eez/summaryInfo.aspx?eez=608# Exclusive Economic Zones] – Sea Around Us Project – Fisheries, Ecosystems & Biodiversity – Data and Visualization.</ref> Leži med 116° 40' in 126° 34' vzhodne zemljepisne dolžine ter 4° 40' in 21° 10' severne zemljepisne širine, na vzhodu pa ga obdaja [[Filipinsko morje]], na zahodu [[Južnokitajsko morje]]<ref>[https://web.archive.org/web/20130213111846/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?ID=201302090013&Type=aIPL "U.S. report details rich resources in South China Sea."] (archived from [http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&ID=201302090013 the original] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203082913/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&ID=201302090013 |date=December 3, 2021 }} on 2013-02-133)</ref> in na jugu [[Celebeško morje]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Celebes_Sea?topic=49523 "Celebes Sea"]. ''Encyclopedia of Earth''. Eds. P. Saundry & C.J. Cleveland. National Council for Science and the Environment. Washington, DC{{dead link|date=July 2020}}</ref> Otok [[Borneo]] je nekaj sto kilometrov jugozahodno,<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/edens/borneo/awesome.html|title=An Awesome Island|website=Borneo: Island in the Clouds|publisher=PBS|access-date=November 11, 2012}}</ref> [[Tajvan]] pa neposredno na severu. [[Moluki]] in [[Sulavezi]] so na jugozahodu, [[Palav]] pa vzhodno od otokov. Ob obali vzhodnega Mindanaa je [[Filipinski jarek]], ki se spušča do globine 10.430 metrov. Filipini so del zahodnopacifiškega ločnega sistema, za katerega so značilni aktivni [[vulkan]]i. Med najbolj opaznimi vrhovi so [[Ognjenik Majon|gora Majon]] blizu mesta Legazpi, [[ognjenik Taal]] južno od [[Manila|Manile]] in [[Apo (gora)|gora Apo]] na Mindanau. Vsi filipinski otoki so nagnjeni k [[potres]]om. Severno luzonsko višavje ali ''Cordillera'' Central se dviga med 2500 in 2750 metri nadmorske višine in se skupaj s [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] v severovzhodnem delu Luzona in gorovjem Mindanao ponaša z [[deževni gozd|deževnimi gozdovi]], ki nudijo zatočišče številnim gorskim plemenskim skupinam. Deževni gozdovi ponujajo tudi odličen [[habitat]] za več kot 500 vrst ptic, vključno s [[filipinski orel|filipinskim orlom]] (''Pithecophaga jefferyi''), približno 1100 vrstami [[kukavičevke|orhidej]] in približno 8500 vrstami cvetočih rastlin. Najdaljša reka je reka [[Cagajan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki je dolga približno 520 kilometrov.<ref>{{cite web |author1=College of Forestry and Natural Resources, University of the Philippines Los Baños |title=Climate-Responsive Integrated Master Plan for Cagayan River Basin; Volume I - Executive Summary |url=https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |website=River Basin Control Office |publisher=Department of Environment and Natural Resources |access-date=July 30, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730173552/https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |archive-date=July 30, 2020 |page=5 |url-status=dead }}</ref> [[Manilski zaliv]],<ref name="Jacinto et al (A)">Jacinto, G.S., Azanza, R.V., Velasquez, I.B. and Siringan, F.P.(2006)."Manila Bay:Environmental Challenges and Opportunities" in Wolanski, E.(ed.) The Environment in Asia Pacific Harbours. Springer: Dordrecht, Netherlands. p309-328.</ref> na obali katerega leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]],<ref>{{cite web|url=http://www.llda.gov.ph/|title=Official Website of the Laguna Lake Development Authority|website=www.llda.gov.ph|access-date=August 18, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323222359/http://llda.gov.ph/|archive-date=March 23, 2018|url-status=dead}}</ref> največjim jezerom na Filipinih.<ref name="rehabinfo">{{Cite web |url=http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |title=Pasig River Rehabilitation Program |last1=Murphy |first1=Denis |last2=Anana |first2=Ted |date=2004 |website=Habitat International Coalition |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012123338/http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |archive-date=October 12, 2007 |access-date=January 4, 2021 |url-status=dead }}</ref> Zaliv Subic,<ref name=geocurrents>{{cite web|title=Subic Bay: From American Servicemen to Korean Businessmen|url=http://geocurrents.info/geopolitics/subic-bay-from-american-servicemen-to-korean-businessmen|publisher=GeoCurrents|access-date=August 16, 2013|author=Martin W. Lewis|date=October 22, 2010}}</ref> zaliv Davao,<ref>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/236001316 |author1=Bos A.R. |author2=H.M. Smits |title= First Record of the dottyback Manonichthys alleni (Teleostei: Perciformes: Pseudochromidae) from the Philippines |journal= Marine Biodiversity Records |year=2013 |volume=6 |doi=10.1017/s1755267213000365 |article-number=e61 |bibcode=2013MBdR....6E..61B }}</ref> in zaliv Moro so drugi pomembni zalivi.<ref>{{cite web|last1=Barut|first1=Noel|title=National Tuna Fishery Report - Philippines|url=http://www.soest.hawaii.edu/PFRP/sctb15/papers/Philipphines.pdf|website=School of Ocean and Earth Science and Technology|publisher=Marine Fisheries Research Division National Fisheries Research and Development Institute|access-date=May 4, 2015}}</ref> Preliv San Juanico ločuje otoka Samar in Leyte, vendar ga prečka [[most San Juanico]].<ref>{{cite news |last1=Quirante |first1=Ninfa Iluminada B. |title=San Juanico Bridge, a symbol of love |url=https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |access-date=July 27, 2020 |work=Philippine Information Agency |date=March 13, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180313054242/https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |archive-date=March 13, 2018 |language=en}}</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto Princesa|Podzemna reka Puerto Princesa]], ki teče 8,2 kilometra pod zemljo skozi kraško pokrajino, preden doseže ocean, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/652 |title=Puerto-Princesa Subterranean River National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=July 18, 2020}}</ref> Drugi obsežni rečni sistemi so reka Pulangi, ki se izliva v reko Mindanao (''Rio Grande de Mindanao''); Agusan na Mindanau, ki se izliva proti severu v Mindanavsko morje; in Pampanga, ki teče proti jugu iz vzhodnega osrednjega Luzona v Manilski zaliv. Več rek je bilo izkoriščenih za hidroelektrarne. Globalna analiza daljinskega zaznavanja iz leta 2018 je pokazala, da je na Filipinih 2126 km² plimskih ravnic, zato so Filipini po obsegu plimskih ravnic uvrščeni na 15. mesto.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=December 19, 2018 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8|url-access=subscription }}</ref> Za zaščito bioloških virov države je vlada naredila prvi korak k pripravi akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost, s katerim bi obravnavali ohranjanje ogroženih vrst. Večina otokov je bila nekoč prekrita s tropskimi deževnimi gozdovi. Vendar pa je nezakonita sečnja zmanjšala gozdno pokritost na manj kot 10 % celotne površine kopnega. [[File:MajorVolcanoesOfThePhilippines-USGS.gif|thumb|Glavni vulkani na Filipinih]] == Geologija == Filipinsko otočje je geološko del Filipinskega mobilnega pasu, ki je med [[Filipinska plošča|Filipinsko ploščo]], Južnokitajskim morskim bazenom [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] in [[Sundska plošča|Sundsko ploščo]]. Filipinski jarek (imenovan tudi Mindanajski jarek) je [[tektonski jarek|podmorski jarek]], dolg 1320 kilometrov, neposredno vzhodno od Filipinskega mobilnega pasu in je posledica trka tektonskih plošč. Filipinska morska plošča se pod Filipinski mobilni pas podriva s hitrostjo približno 16 centimetrov na leto. Filipinski prelomni sistem je sestavljen iz vrste seizmičnih [[prelom (geologija)|prelomov]], ki povzročijo več potresov na leto, od katerih se večina ne čuti.'' Globina Galathea'' v Filipinskem jarku je najgloblja točka v državi in ​​tretja najgloblja na svetu. Jarek je v Filipinskem morju. Otoki so sestavljeni iz vulkanskih, koralnih in glavnih skalnih formacij. Razvrščenih je dvanajst glavnih gozdnih formacij, ki so mangrovski gozd, obmorski gozd, sladkovodni močvirski gozd, šotni močvirski gozd, molavski gozd (gozd nad apnencem), bonsajski gozd (gozd nad ultramafičnimi kamninami), tropski polzimzeleni deževni gozd, tropski vlažni listopadni gozd, dipterokarpni gozd (tropski nižinski zimzeleni deževni gozd), tropski spodnjegorski deževni gozd, mahovni gozd (tropski zgornji gorski deževni gozd) in tropski subalpski gozd.<ref>Tan,  Benito Ching. (2010). Forest Formations of the Philippines by E.S. Fernando, Min Hwan Suh, Jaeho Lee and Don Koo Lee. The Gardens’ Bulletin, Singapore, 61(2), 553--554. <nowiki>https://www.biodiversitylibrary.org/part/279272</nowiki></ref><ref>{{Cite web |title=Forest Formations |url=https://www.philchm.ph/wp-content/uploads/forest-formations.pdf |access-date=June 4, 2025 |website=Philippine Clearing House Mechanism}}</ref> Najvišja gora je gora Apo. Meri do 2954 metrov nadmorske višine in je na otoku Mindanao.<ref>{{cite book |last1=Division |first1=Library of Congress Federal Research |title=Philippines: A Country Study |date=1993 |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |isbn=978-0-8444-0748-7 |page=xvi |url=https://books.google.com/books?id=64KnPJbfHRMC&q=philippines+mount+apo+2954 |access-date=July 27, 2020 |language=en}}</ref> Druga najvišja točka je prav tako na gori Dulang-dulang, vrh 2941 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite web |title=The 10 highest mountains in the Philippines |url=http://www.pinoymountaineer.com/2016/01/the-10-highest-mountains-in-the-philippines-2016-update.html |website=Pinoy Mountaineer |date=January 24, 2016 |publisher=Gideon Lasco |access-date=17 September 2023}}</ref> Filipini, ki ležijo na zahodnem robu [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]], doživljajo pogosto seizmično in vulkansko aktivnost.<ref>{{cite book |last1=Holden |first1=William |last2=Nadeau |first2=Kathleen |last3=Porio |first3=Emma |title=Ecological Liberation Theology |date=February 16, 2017 |publisher=Springer, Cham |isbn=978-3-319-50780-4 |pages=5–9 |url=https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-50782-8 |access-date=August 17, 2020 |chapter=The Philippines: Understanding the Economic and Ecological Crisis |doi=10.1007/978-3-319-50782-8_2}}</ref> Planota Benham na vzhodu v Filipinskem morju je podvodno območje, ki je aktivno v tektonski [[subdukcija|subdukciji]]. Dnevno je zabeleženih približno 20 potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnji večji potres je bil potres na Luzonu leta 1990. Obstaja veliko aktivnih vulkanov, kot so vulkan Majon, gora [[Pinatubo]] in vulkan Taal.<ref name="PHIVOLCS-Volcanoes">{{cite web |title=Volcanoes of the Philippines |url=https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |website=Philippine Institute of Volcanology and Seismology |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170806190713/https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |archive-date=August 6, 2017}}</ref> Izbruh gore Pinatubo junija 1991 je povzročil drugi največji kopenski izbruh v 20. stoletju.<ref name = Pinatubo1991>{{cite web|author = Newhall, Chris |author2 = James W. Hendley II |author3 = Peter H. Stauffer |name-list-style = amp |title = The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |url = https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-url = https://web.archive.org/web/20130825233934/http://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-date = August 25, 2013 |publisher = U.S. Department of the Interior. U.S. Geological Survey |date = February 28, 2005 |access-date = April 9, 2007}}</ref> Filipini so drugi največji proizvajalec geotermalne energije na svetu za Združenimi državami Amerike, saj geotermalna energija pokriva 18 % potreb države po električni energiji.<ref>{{Cite news |url=https://www.nytimes.com/2008/06/29/business/worldbusiness/29iht-energy.1.14068397.html |author=Davies, Ed |author2=Karen Lema |name-list-style=amp |title=Pricey oil makes geothermal projects more attractive for Indonesia and the Philippines |newspaper=The New York Times|date = June 29, 2008 |access-date=December 18, 2009}}</ref> Gora Pinatubo je znana po uničujočem izbruhu VEI-6 15. junija 1991. Vulkan Taal, eden od vulkanov desetletja, je 12. januarja 2020 izbruhnil z magnitudo VEI-3,7. Gora Majon je znana po skoraj popolnem stožcu, in ima od leta 1616 burno zgodovino 47 izbruhov, izbruh VEI-4 23. junija 1897 pa je sedem dni deževal ogenj. Zaradi kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti države obstajajo pomembna nahajališča mineralov.<ref>{{cite journal |last1=Bryner |first1=Leonid |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |date=1969 |volume=64 |pages=645–647 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644 |citeseerx=10.1.1.875.7878 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Santos Jr. |first1=Gabriel |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |journal=Metallogenetic and Geochemical Provinces |date=1974 |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5 }}</ref> Ta nahajališča veljajo za zelo dragocena.<ref name="Inquirer-PhilippinesSits">{{cite news |last1=Esplanada |first1=Jerry E. |title=Philippines sits on $840B of mine—US {{!}} Inquirer Business |url=https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine—us |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=March 1, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302194026/https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine%E2%80%94us |archive-date=March 2, 2012}}</ref> Država naj bi imela druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] za Južno Afriko, poleg tega pa tudi veliko nahajališč [[baker|bakra]].<ref name="NYTimesMiners">{{cite news|author = Greenlees, Donald |title = Miners shun mineral wealth of the Philippines |url = https://www.nytimes.com/2008/05/14/business/worldbusiness/14iht-mine.1.12876764.html |newspaper =The New York Times|date = May 14, 2008 |access-date=July 18, 2020}}</ref> [[Paladij]], prvotno odkrit v Južni Ameriki, ima največja nahajališča na svetu tudi na Filipinih.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{cite news |last1=Cinco |first1=Maricar |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=June 3, 2016 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea|archive-date=July 24, 2020}}</ref> Otok Romblon je vir visokokakovostnega [[marmor]]ja.<ref>{{cite news|url=https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|title=Marvelous marble|date=January 16, 2014|newspaper=The Manila Standard|access-date=January 4, 2021|archive-date=November 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123162628/https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|url-status=dead}}</ref> Drugi minerali so kromit, [[nikelj]] in [[cink]]. Kljub temu so pomanjkanje kazenskega pregona, slabo upravljanje, nasprotovanje zaradi prisotnosti avtohtonih skupnosti in pretekli primeri okoljske škode in nesreč povzročili, da so ti mineralni viri ostali večinoma neizkoriščeni.<ref name="NYTimesMiners" /><ref>{{cite web|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/|title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining|publisher=Mongabay|author=Keith Schneider |date=June 8, 2017 |access-date=July 18, 2020}}</ref> == Topografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|Relief Filipinov]] === Luzon === [[File:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|left|Luzon na satelitski sliki]] ==== Otočja Batanes in Babujan ==== Batanski otoki in Babujanski otoki so na skrajnem severnem koncu Filipinov in Luzonskega preliva, obrnjena proti Tajvanu. Vsebujejo najsevernejšo točko kopnega, otoček Y'Ami na Batanskih otokih, ločen od Tajvana s prelivom Bashi (širok približno 80,467 km). ==== Zahodni Luzon ==== Regija se razteza od rta Mairaira v Pagudpudu, Ilocos Norte na severu, do rta Pigs v Marivelesu, Bataan. Teren sega od obalnih ravnic do razgibanih gora, ki jih na zahodu obdaja Južnokitajsko morje, na vzhodu pa gorovja Cordillera Central in Zambales. Zahodni Luzon je znan po svojih plažah, mestih za deskanje in zgodovinskih mestih. ==== Dolina reke Cagajan ==== Dolina reke Cagajan je med Kordiljerami na zahodu in gorovjem Sierra Madre na vzhodu. Skozi njeno središče teče najdaljša reka v državi, [[Cagajan (reka)|Cagajan]], ki teče proti severu, preden se pri mestu Aparri izliva v Luzonski preliv. ==== Kordiljere in Caraballos ==== {{glavni|Cordillera Central (Luzon)}} Kordiljere in Caraballos skupaj z gorovjem Sierra Madre tvorijo glavni gorski sistem v severnem Luzonu. Kordiljere sestavljajo dve, včasih tri gorske verige, ki so v severozahodnem osrednjem Luzonu. Prva, imenovana Caraballo del Sur, tvori jedro sistema in ima najvišje vrhove na meji med provincami Abra, Ilocos Norte in Cagayan. Caraballo Occidentalles se nadalje deli na dve verigi, Severno gorovje in Osrednje gorovje. Obdajata osrednje dele upravne regije Cordillera. Caraballos (Baler Caraballo) se začne tam, kjer se srečata Sierra Madre in Kordiljere. So južno od doline Cagajan, severovzhodno od osrednjih luzonskih nižin. ==== Gorovje Sierra Madre ==== V vzhodnem delu Luzona leži najdaljše gorovje na Filipinih, [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], ki se razteza od province Quezon na jugu do Cagajana na severu. Osemdeset odstotkov gorovja predstavlja [[tropski deževni gozd]], ki se zaradi obsežne nezakonite sečnje zmanjšuje. Gorovje služi kot vzhodna stena otoka Luzon, ki ščiti prebivalce pred tropskimi cikloni, ki običajno prihajajo iz Tihega oceana. ==== Osrednjeluzonske ravnice ==== Največja ravnica v državi je v Osrednji regiji Luzon in proizvaja večino nacionalne zaloge riža, zaradi česar si je prislužila vzdevek ''riževa skleda Filipinov''. Ravnine obsegajo province Bulacan, Nueva Ecija, Pampanga, Tarlac in Pangasinan. {{multiple image|caption_align=center|header_align=center | align = center | direction = horizontal | width = 200 File:La Paz Sand Dunes.jpg | image1 = La Paz Sand Dunes.jpg | alt1 = The La Paz sand dunes in Laoag, part of the Ilocos coastline | caption1 = Peščene sipine La Paz se nahajajo v južnem delu države | image2 = UpperUma2206.jpg | alt2 = Pasil Valley in Kalinga, part of the Cordillera Central mountain range | caption2 = Dolina Pasil v Kalingi, delu gorovja Cordillera Central | image3 = Gabaldon,NuevaEcijajf9578 06.JPG | alt3 = The Sierra Madre Mountains as viewed from San Antonio | caption3 = Gorovje Sierra Madre, kot ga vidimo iz San Antonia | image4 = Manila Bay with Mount Arayat.jpg | alt4 = The plains of Central Luzon, with Mount Arayat in the background | caption4 = Ravnice osrednjega Luzona, ki v ozadju prikazujejo zaliv Manila | image5 = SanNarciso,Zambalesjf0676 14.JPG | alt5 = The Zambales Mountains as viewed from San Narciso | caption5 =Pogled na gorovje Zambales iz San Narcisa | image6 = Mount Banahaw volcano complex as seen from Cardona, Rizal.jpg | alt6 = Laguna de Bay at Cardona, with the Banahaw volcano complex in the distance | caption6 = Laguna de Bay pri Cardoni, z vulkanskim kompleksom Banahaw v daljavi | image7 = Legazpi view from Lamba.jpg | alt7 = Mayon Volcano | caption7 = Vulkan Mayon s pogledom na mesto Legazpi }} ==== Manilsko-katagaluganske ravnice ==== Južno od osrednjih luzonskih ravnic leži največje celinsko sladkovodno jezero v jugovzhodni Aziji, [[Laguna de Bay]]. Vzhodno od jezera je ravnica, ki se razteza proti zahodu do Manilskega zaliva. Velike reke iz zalivov in gorskih izvirov prečkajo ravnico. V severnem delu regije, torej v Manili in Rizalu, je bila večina ravnice preurejena v mesta in kraje ter je zato industrializirana. Vzhodno od jezera leži južni konec gorovja Sierra Madre v severni provinci Quezon. Jugozahodno od Lagune de Bay je tretje največje jezero v državi, [[Taal (jezero)|Taal]], ki ga na severu omejuje greben Tagaytay, greben, ki se razteza od južnega Caviteja do severnih provinc Batangas. ==== Polotok Bondoc ==== Polotok Bondoc je v jugovzhodnem delu province Quezon. ==== Polotok Bicol ==== Jugovzhodno od Lagune de Bay leži polotok Bicol, ki je s celinskim Luzonom povezan s prelivom Tajabas. Pretežno ravna pokrajina ima več samotnih vrhov, običajno aktivnih vulkanov, med katerimi so Iriga, Majon in Bulusan. Polotok ima nepravilno obalo z velikimi zalivi, med katerimi so zalivi Lamon, San Miguel, Lagonoj in Albaj na severu ter Tajabas, Ragaj in Sorsogon na jugu. === Otok Mindoro === Obalne ravnice Mindoro so značilne po riževih in koruznih poljih, rekah, plažah in obsežnih odprtih prostorih. Večina prebivalstva je skoncentrirana na severni in vzhodni obali tega otoka, kjer sta mesti Calapan in [[Puerto Galera]]. Gorovje Mindoro se začne z goro Halcon in je nadalje razdeljeno na tri dele. Severozahodni del se konča pri rtu Calavite in je orientacijski bod za ladje. Vzhodni del izvira iz jezera Naujan, zahodni del pa sledi prelivu Mindoro. === Palavan === Otoki Kalajaan so na zahodu Palavana. ''Kalayaan'' je filipinska beseda, ki pomeni "svoboda". === Visajas === [[File:Expanded Visayas.png|thumb|Visajska skupina otokov: zahodne Visaje (rdeče), otok Negros (zelene), osrednje Visaje (svetlo modre) in vzhodne Visaje (rožnate)]] ==== Območje Panaj-Negros-Cebu ==== Panaj je tretji največji otok na Filipinih, za Mindanaom in Luzonom. Negros je dom vulkana Canlaon, enega najbolj aktivnih vulkanov na Filipinih. Cebu je 126. največji otok na svetu. Drugi otoki v bližini so: Guimaras na jugu, Negros na jugovzhodu, otok Bantayan in skupina otokov Romblon na severu ter Boracay na severu. === Mindanao === [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14585692528).jpg|thumb|Star zemljevid Mindanaa iz Atlasa Filipinskih otokov (1900)]] ==== Vzhodnopacifiške Kordiljere ==== Vzhodno obalo Mindanaa odlikuje dolgo gorovje, Vzhodnopacifiške Kordiljere, ki se raztezajo od rta Bilar pri Surigau na severu do rta San Agustin pri Davaou na jugu. Njegov severni del tvorijo gorovja Divata (pisana tudi Diuata), ki jih od juga ločujejo nizki prelazi na sredini. Vzhodno od gorovja so ozki pasovi nižavja z več zalivi, med katerimi sta najbolj izstopajoča zaliva Lianga in Bislig.<ref name=ThePhilippineIslandWorld>{{cite book|last1=Wernstedt|first1=Frederick L.|last2=Spencer|first2=Joseph Earl|title=The Philippine Island World: A Physical, Cultural, and Regional Geography|date=1978|publisher=University of California Press|location=Berkeley|isbn=9780520035133|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C/page/n44 32]–37|url=https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C|access-date=January 27, 2016}}</ref><ref name=HumanHelminthiases>{{cite book|last1=Hinz|first1=Erhard|title=Human Helminthiases in the Philippines the Epidemiological and Geomedical Situation|date=1985|publisher=Springer Berlin Heidelberg|location=Berlin, Heidelberg|isbn=9783642708411|pages=129–131|url=https://books.google.com/books?id=_PvsCAAAQBAJ|access-date=January 27, 2016}}</ref> ==== Davaosko-Agusanska korita ==== Zahodno od Pacifiških Kordiljer leži obsežno nižavje, Davaosko-Agusanska korita. Njen severni del vključuje dolino Agusan, ki tvori spodnje porečje reke [[Agusan (reka)|Agusan]]. Reka teče proti severu in se izliva v zaliv Butuan. Južni del nižine odvaja vodo več drugih rek, med njimi Tagum, ki teče proti jugu v Davaoski zaliv. ==== Osrednjemindanaško višavje ==== Zahodno od korita Davao-Agusan se nahaja kompleksna vrsta gorskih verig, imenovanih Osrednjemindanaško višavje (znano tudi kot Osrednje Kordiljere). Iz teh gora izvira več rek, med katerimi so reke Rio Grande de Mindanao, Pulangi, Maridagao in Tagoloan. V gorovju je več visokih gora, kot je [[- Apo (gora)|gora Apo]], najvišja v državi. ==== Planote Bukidnon-Lanao ==== Severno-osrednji del Mindanaa prevladuje obsežno višavno območje, planota Bukidnon-Lanao, ki vključuje gorovja Kitanglad in Kalatungan. Znotraj planote leži drugo največje jezero v državi, [[Lanao (jezero)|jezero Lanao]], ki leži na nadmorski višini 2296 čevljev, odteka pa ga reka Agus, ki teče proti severu do ustja v zalivu Iligan. ==== Porečje Cotabato ==== Južno od planote Bukidnon-Lanao leži velika [[depresija (geologija)|depresija]], porečje Cotabato, ki tvori spodnje porečje drugega največjega rečnega sistema v državi, [[Rio Grande de Mindanao]] (znanega tudi kot reka Mindanao). Obdano s tremi gorskimi verigami, je edina odprtina porečja v morje na severozahodu pri zalivu Illana, kjer se reka Mindanao izliva v ocean. Jugovzhodno od glavnega porečja sta dve veliki dolini, Koronadal in Allah. ==== Višavje Tiruray ==== Južno in zahodno od porečja Cotabato je zmerno visoko gorovje, višavje Tiruray, ki ločuje porečje od južne obale. Južno od višavja so ozki pasovi obal. ==== Polotok Zamboanga ==== Na severozahodni konici Mindanaa je večinoma gorat polotok Zamboanga. Veriga gorskih verig v tej regiji se imenuje Zamboanga Cordilleras, z najvišjo nadmorsko višino na gori Dapi, ki je visoka 2617 metrov. Južna obala je nepravilna, z dvema manjšima polotokoma, Sibuguey in Baganian, ki se raztezata proti jugu do zaliva Moro. === Obrobni otoki Mindanao === ==== Otoki Dinagat in Siargao ==== Severno od gorovja Divata v severovzhodnem Mindanau ležita otok Siargao in skupina otokov Dinagat. ==== Otočje Sulu ==== Jugozahodno od polotoka Zamboanga je otočje Sulu, veriga otokov, ki obsega manjše otočke province Basilan, Sulu in Tavi-Tavi. == Upravna geografija == [[File:Ph regions and provinces.svg|thumb|350px|Zemljevid Filipinov, ki prikazuje lokacijo vseh regij in provinc]] {{glavni|Upravna delitev Filipinov}} Filipini so razdeljeni na hierarhijo lokalnih vladnih enot (LGU), pri čemer je glavna enota 81 provinc in 38 neodvisnih mest. Province so nadalje razdeljene na sestavna mesta in občine, ki so sestavljene iz ''barangajev'', najmanjše lokalne vladne enote. === Regije === {{glavni|Regije Filipinov}} Filipine sestavlja 18 regij. Vsaka regija, z izjemo regije glavnega mesta, je nadalje razdeljena na sestavne province. Regija glavnega mesta je razdeljena na štiri posebna okrožja. Večina vladnih uradov ustanovi regionalne pisarne v mestu, ki služijo sestavnim provincam. Takšna mesta so označena kot ''regionalna središča''. Regije same nimajo ločene lokalne vlade, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro. === Province === Regije, z izjemo glavnega mesta, tvori 82 provinc. Vsaka provinca ima glavno mesto ali občino. Od 82 provinc na Filipinih jih je 16 brez izhoda na morje in 16 otoških provinc. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map PHL present.svg|thumb|left|Zemljevid območij Köppnove klasifikacije podnebja|276x276px]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: '''''tag-init''''' ali '''''tag-araw''''', vroča suha sezona ali poletje od marca do maja; '''''tag-ulan''''', deževna sezona od junija do novembra; in '''''tag-lamig''''', hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (od maja do oktobra) je znan kot ''Habagat'', suhi vetrovi severovzhodnega monsuna (od novembra do aprila) pa kot ''Amihan''. Temperature se običajno gibljejo od 21 °C do 32 °C, čeprav je lahko hladneje ali bolj vroče, odvisno od letnega časa. Najhladnejši mesec je januar; najtoplejši je maj.<ref name="PAGASA-Climate">{{cite web |title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |website=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |quote=Glede na povprečje vseh vremenskih postaj na Filipinih, razen Baguia, je povprečna letna temperatura 26,6 °C. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 25,5 °C, najtoplejši mesec pa maj s povprečno temperaturo 28,3 °C. Zemljepisna širina je nepomemben dejavnik pri spreminjanju temperature, medtem ko nadmorska višina kaže večje temperaturne razlike. Tako je povprečna letna temperatura Baguia z nadmorsko višino 1500 metrov 18,3 °C.}}</ref> Nekatere lokacije nimajo sušnega obdobja (kar pomeni, da imajo vsi meseci povprečno količino padavin nad 60 mm), nekatera območja na višji nadmorski višini pa imajo lahko subtropsko podnebje. Manila in večina nižinskih območij so od marca do maja vroči in prašni. Tudi v tem času pa temperature redko narastejo nad 37 °C. Povprečne letne temperature morske gladine redko padejo pod 27 °C. Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale države doseže kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. Pri upoštevanju temperature lokacija glede na zemljepisno širino in dolžino ni pomemben dejavnik. Ne glede na to, ali so na skrajnem severu, jugu, vzhodu ali zahodu države, so temperature na morski gladini običajno v istem območju. Nadmorska višina ima običajno večji vpliv. Povprečna letna temperatura Baguia na nadmorski višini 1500 metrov je 18,3 °C, zaradi česar je priljubljena destinacija v vročih poletjih.<ref name="PAGASA-Climate" /> Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale doseže kar 5000 milimetrov), v nekaterih zaščitenih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.<ref name=cp /> Monsunsko deževje, čeprav močno in premočno, običajno ni povezano z močnimi vetrovi in ​​valovi. Toda Filipini ležijo ob pasu [[tajfun]]ov in jih od julija do oktobra vsako leto prizadenejo nevarne nevihte. Te so še posebej nevarne za severni in vzhodni Luzon ter regije Bicol in vzhodni Visajas, občasno pa je opustošena tudi Manila. V zadnjem desetletju so Filipine hudo prizadele naravne nesreče. Samo leta 2005 je osrednji Luzon prizadela suša, ki je močno zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarne in tajfun, ki je poplavil praktično vse ulice nižje ležeče Manile. Še bolj uničujoč je bil potres leta 1990, ki je opustošil široko območje Luzona, vključno z Baguiom in drugimi severnimi območji. Mesto Cebu in bližnja območja je prizadel tajfun, ki je ubil več kot sto ljudi, potopil ladje, uničil del pridelka sladkorja ter za več dni odklopil vodo in elektriko. Filipine vsako leto prizadene povprečno šest do devet neurij, ki dosežejo kopno. Izbruh vulkana [[Pinatubo]] leta 1991 je poškodoval tudi velik del osrednjega Luzona, [[lahar]]je, ki so pokopali mesta in kmetijska zemljišča, pepel pa je vplival na globalne temperature. Otoki, ki ležijo ob pasu tajfunov, od julija do oktobra vsako leto doživijo 15–20 tajfunov,<ref name=cp>Library of Congress – Federal Research Division. (March 2006). [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf ''Country Profile: Philippines'']. Retrieved July 30, 2020. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150214022548/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf |date=February 14, 2015 }}</ref> pri čemer v tipičnem letu na filipinsko območje odgovornosti vstopi približno devetnajst tajfunov,<ref>{{Cite book |url = http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-url = https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date = July 19, 2011 |title = Economics of the Philippine Milkfish Resource System |chapter-url = https://web.archive.org/web/*/http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htmhtm |chapter = III. The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |author1 = Chong, Kee-Chai |author2 = Ian R. Smith |author3 = Maura S. Lizarondo |name-list-style = amp |publisher = The United Nations University |year = 1982 |isbn = 978-92-808-0346-4 |access-date = July 4, 2020 |url-status = dead }}</ref> osem ali devet pa jih doseže kopno.<ref name=PagasaWMO>{{cite web |url = http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |author = Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration (PAGASA) |title = Member Report to the ESCAP/WMO Typhoon Committee, 41st Session |page = 4 |date = January 2009 |access-date = December 17, 2009 |archive-date = March 20, 2009 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090320001056/http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |url-status = dead }}</ref><ref name=digitaltyphoon>[http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ ''Monthly Typhoon Tracking Charts''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824055222/http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ |date=August 24, 2011 }}. (2010). Retrieved April 24, 2010, from the National Institute of Informatics, Kitamoto Laboratory, Digital Typhoon Website.</ref> Zgodovinsko gledano so tajfune včasih imenovali ''baguiosi''.<ref>{{cite web |url=https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606220234/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |url-status=dead |archive-date=June 6, 2014 |title=Tropical Cyclone Disasters in the Philippines A Listing of Major Typhoons by Month Through 1979 |last=Henderson |first=Faye |publisher=Agency for International Development |page=11 |access-date=July 25, 2020}}</ref> Najbolj deževen zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov padavin od 14. do 18. julija 1911.<ref>{{cite book |date=2009 |title=Manual on Estimation of Probable Maximum Precipitation (PMP) |url=http://www.wmo.int/pages/prog/hwrp/publications/PMP/WMO%201045%20en.pdf |location=Geneva |publisher=World Meteorological Organization |page=223 |isbn=978-92-63-11045-9}}</ref> Filipini so močno izpostavljeni podnebnim spremembam in so med desetimi državami na svetu, ki so najbolj ranljive za tveganja podnebnih sprememb.<ref>Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'', Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS). Page V.</ref> Gradnja stavb se izvaja z mislijo na naravne nesreče. Večina podeželskih stanovanj je bila sestavljena iz kolib ''nipa'', ki se zlahka poškodujejo, vendar so poceni in jih je enostavno zamenjati. Večina mestnih stavb je jeklenih in betonskih konstrukcij, zasnovanih (ne vedno uspešno) tako, da so odporne tako na tajfune kot na potrese. Vendar je škoda še vedno precejšnja in vsako leto je zaradi tajfunov, potresov in drugih naravnih nesreč veliko ljudi razseljenih. Samo leta 1987 je Ministrstvo za socialno varstvo in razvoj pomagalo 2,4 milijona žrtvam naravnih nesreč. ==Statistika== [[File:Federal states of the Philippines.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje tradicionalne skupine otokov [[Luzon]], [[Visajas]] in [[Mindanao]], z največjim mestom na vsakem posameznem območju.]] ===Statistika CIE=== Če ni drugače navedeno, so spodnji podatki vzeti iz podatkov CIA Factbook za Filipine.<ref name=factbook-ph /> ====Površina==== :* Skupaj: 300.000 km² :**Uvrstitev države na svetu: ''72.'' :* Kopno: 298.170 km² :* Voda: 1830 km² ==== Obala ==== * 36.289 km ==== Pomorske zahteve ==== (merjeno od zahtevanih osnovnih črt Filipinov) * [[Kontinentalna polica]]: do globine izkoriščanja * [[Izključna ekonomska cona]]: 2.263.816 km² z 200 nmi * Teritorialno morje: nepravilni poligon, ki se razteza do 100 nmi od obale, kot je opredeljena v pogodbi iz leta 1898; od poznih 1970-ih si je lastil tudi poligonalno območje v Južnokitajskem morju, ki se razprostira do 285 nmi v širino. ==== Naravni viri ==== * [[Les]], [[nafta]], [[nikelj]], [[kobalt]], [[srebro]], [[zlato]], [[sol]] in [[baker]] ==== Raba zemljišč ==== * Obdelovalna zemljišča: 20 % * Trajni nasadi: 16,67 % * Drugo: 64,33 % (2005) ====Namakana zemlja==== * 15.500 km² (2003) ====Naravne nevarnosti==== Filipini sedijo v pasu [[tajfun]]ov in jih običajno prizadene 15 in pet do šest ciklonskih neviht na leto; [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]]; aktivni [[vulkan]]i; uničujoči [[potres]]i; [[cunami]]s. ====Okolje - aktualna vprašanja==== *Nenadzorovano [[krčenje gozdov]] na povodnih območjih; [[erozija]] tal; onesnaženost zraka in vode v Manili; vse večja onesnaženost obalnih močvirij z [[mangrova]]mi, ki so pomembna območja za razmnoževanje rib; hudo onesnaženje vode, ki je povzročilo smrt ene od večjih rek v državi, čeprav potekajo stalna prizadevanja za oživljanje.<ref>Cezar Tigno, [http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp Oživljanje reke Pasig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100707235139/http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp |date=7. julij 2010 }}, Azijska razvojna banka, april 2009.</ref> [[Tajfun Haiyan]] je novembra 2013 povzročil velike težave. ====Okolje - mednarodni sporazumi==== *Pogodbenica: [[biotska raznovrstnost]], podnebne spremembe, ogrožene vrste, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, tropski les 83, tropski les 94, mokrišča, kitolov *Podpisano, vendar ne ratificirano: podnebne spremembe-Kjotski protokol, [[dezertifikacija]]. ===Subnacionalne enklave in eksklave=== ====Eksklave in enklave==== * [[Caloocan]] je razdeljen na dvoje z [[Valenzuela, Metro Manila|Valenzuela]] in [[Quezon City]] * V provinci Cotabato je občina President Roxas razdeljena na dvoje z občino Antipas * Manilsko južno pokopališče je eksklava okrožja San Andres, ki je v glavnem mestu Manila. Razdeljen je in obdan z Makati. ====Pene-enklave/eksklave in nedostopna okrožja==== * V Soccsksargen: ** Provinca Sarangani je ločena na dva dela z General Santos in Sarangani Bay * Na polotoku Zamboanga: ** mesto Isabela, glavno mesto province Basilan (del avtonomne regije Bangsamoro), je del polotoka Zamboanga, čeprav ga od njega ločuje [[Bazilanski preliv]] ** [[Zamboanga City]], visoko urbanizirano neodvisno mesto, je statistično del province Zamboanga del Sur, vendar je od nje ločeno s provinco Zamboanga Sibugay ===Podnacionalna štiritočka=== štiritočka je točka na Zemlji, ki se dotika štirih različnih regij. Take točke se pogosto imenujejo ''štirje vogali'' zaradi vogalov štirih regij, ki se tam srečajo. * Štiri province v Mindanau se srečajo na točki na vrhu [[Apo (gora)|Mount Apo]]: Bukidnon regije Severni Mindanao, Davao del Norte in Davao del Sur regije Davao ter Provinca Cotabato regije Soccsksargen === Geografski center === Otoška provinca Marinduque se ponaša z nazivom geografsko središče Filipinov.<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html Regional Tourism Stakeholders to meet in Marinduque] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045926/http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov</ref> Guverner Marinduqueja je izjavil, da je njihova trditev, da je geografsko središče Filipinov, prejela obvestilo in podporo Nacionalnega organa za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA).<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html STATE OF THE PROVINCE ADDRESS of Gov.JOSE ANTONIO N. CARRION, GOVERNOR OF MARINDUQUE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045945/http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html |date=December 6, 2009 }}, July 7, 2008.</ref> Luzonski datum iz leta 1911 v Marinduqueju se uporablja kot točka številka ena za vse izdelovalce kart v državi.<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/datum.html Luzon Datum of 1911] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045828/http://www.marinduque.gov.ph/datum.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov</ref> Meje filipinskega otočja so opisane v III. členu Pariške pogodbe (1898) kot nepravilni mnogokotnik.<ref>[http://avalon.law.yale.edu/19th_century/sp1898.asp Treaty of Peace Between the United States and Spain], The Avalon project.</ref> Kvadrat, ki obdaja ta mnogokotnik, bi imel vogale pri 20°N 116°E, 20°N 127°E, 4,75°N 127°V, 4,75°N 116°V. Središče tega kvadra bi ležalo na 121,5 V, 12,375 S. Ta točka leži približno na sredini ožine Tablas med otokoma Tablas in Mindoro. Zakon št. 9522 z naslovom »Zakon o določitvi temeljnih črt filipinskega teritorialnega morja«<ref>[http://www.lawphil.net/statutes/repacts/ra2009/ra_9522_2009.html Republic Act No. 9522],''An Act to Define the Baselines of the Territorial Sea of the Philippines'', as amended by Section 1 of Republic Act No. 5446, [http://www.lawphil.net The LawPhil project].</ref> opisuje nepravilni mnogokotnik, ki se prilega okvirju s središčem na 121°44'47.45"V 12°46'6.1252"N, kar je točka, ki je tudi približno v središču ožine Tablas. [[File:MT. Madja-as of Antique.jpg|thumb|Mount Madja-as v provinci Antique ]] Podatki CIA umeščajo Filipine na 13°N 122°E.<ref name=factbook-ph>[https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ Philippines : Geography], CIA World Factbook.</ref> Skrajne točke pod filipinskim nadzorom od leta 2010 so: {| class="wikitable" style="font-size:95%;width:70em;" |- ! scope="col" rowspan=2 | Smer ! scope="col" rowspan=2 | Lokacija ! scope="col" colspan=2 | Koordinate |- ! scope="col" | [[Zemljepisna širina]] (N) ! scope="col" | [[Zemljepisna dolžina]] (E) |- ! scope="row" | Sever | Mavulis, Amianan Island, Batanski otoki | style="text-align:center;" | 21º7’18.41" | style="text-align:center;" | 121º56’48.79" |- ! scope="row" | Vzhod | Pusan Point, Davao Oriental{{ref label|a|a|a}} | style="text-align:center;" | 7º17’19.80" | style="text-align:center;" | 126º36’18.26" |- ! scope="row" | Jug | Frances Reef, Tavi-Tavi | style="text-align:center;" | 4º24’53.84" | style="text-align:center;" | 119º14’50.71" |- ! scope="row" | Zahod | Thitu Island{{ref label|b|b|b}}, Kalayaan, Palavan | style="text-align:center;" | 11°3’10.19" | style="text-align:center;" | 114°16’54.66" |-class="sortbottom" style="background-color:#F2F2F2;" | colspan=4 | {{unbulleted list | {{note label|a|a|a}}Pusan ​​Point je najvzhodnejše inkorporirano ozemlje Filipinov, medtem ko je [[Benhamska planota]] najvzhodnejše neinkorporirano ozemlje Filipinov. | {{note label|b|b|b}}Otok Thitu je najzahodnejši od vseh otokov Spratly, ki jih nadzirajo Filipini od decembra 2009 }} |} Središče polja, ki bi zajemalo te točke, bi bilo na 12°46’6,13"N, 120°26’36,46"E. Ta točka je v prelivu Mindoro, približno 12 km od otoka Apo v Sablayanu, zahodni Mindoro. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.tourism.gov.ph/explore Government Portal of the Republic of the Philippines ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251212094858/https://www.tourism.gov.ph/explore |date=December 12, 2025 }} * [https://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno5446.html An act to amend section one of republic act numbered thirty hundred and forty-six, entitled "An act to define the baselines of the territorial sea of the Philippines"] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Filipinov]] ql7sp8o4uxhw3wpn84l05lv7i3k9jvf 0 606610 6732185 2026-08-07T12:40:52Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »{{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 2...« 6732185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana. #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) ==Popularna kultura== Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Richard Strauss]] [[Kategorija:Friedrich Nietzsche]] [[en:Also sprach Zarathustra]] fpz71b9figmid51qmbinpd99e3y7sx8 6732187 6732185 2026-08-07T12:42:19Z Sportomanokin 14776 6732187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana. #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) ==Popularna kultura== Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Richard Strauss]] [[Kategorija:Friedrich Nietzsche]] 82eroqcb585ais44at5phmljso0m6kp 6732189 6732187 2026-08-07T12:43:01Z Sportomanokin 14776 6732189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana. #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) ==Popularna kultura== Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Richard Strauss]] [[en:Also sprach Zarathustra]] 2b6za24wtei495mmobqp4g4tfjotl2e 6732190 6732189 2026-08-07T12:48:37Z Sportomanokin 14776 /* Popularna kultura */ 6732190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana. #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) ==Popularna kultura== Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] qm9wniwm814ksi3kljk4mtv31qldsjb 6732191 6732190 2026-08-07T12:50:19Z Sportomanokin 14776 6732191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana. #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] j9p5zitkigt3nxpf4dz60qbwaxdhub5 6732195 6732191 2026-08-07T12:52:50Z Sportomanokin 14776 /* Struktura */ 6732195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] 3mx48oqfe7hxbpn2kv6eowvqk2qa4cp 6732196 6732195 2026-08-07T12:53:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fot. 6732196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Also sprach Zarathustra (1883).gif | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ([[Nemščina|nem.]]: ''Also sprach Zarathustra'') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] 3x9po8x36zuid559sxj4opvuu543dwh 6732198 6732196 2026-08-07T13:03:39Z Sportomanokin 14776 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6732196|6732196]] uporabnika [[Special:Contributions/Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[User talk:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) članek ne govori o nitzchejevem romanu (za to je potreben nov, drug članek), ampak o Straussovi istomenski simonični pesnitvi (glasbenem delu). 6732198 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana, napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]]. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] 3mx48oqfe7hxbpn2kv6eowvqk2qa4cp 6732200 6732198 2026-08-07T13:04:55Z Sportomanokin 14776 6732200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 (nem.: '''''Also sprach Zarathustra''''') je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] romana. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] djwhq1ddtjptjwcdqv1uojbrik2b4p4 6732201 6732200 2026-08-07T13:06:05Z Yerpo 8417 sklon, predloga 6732201 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}) je [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] l59qifh7ijeftwwx6lmbbdy5sfjb67r 6732208 6732201 2026-08-07T13:13:39Z Sportomanokin 14776 6732208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[en:Also sprach Zarathustra]] ez3q1z1p3hu501f52xsjzhtveonb5rs 6732209 6732208 2026-08-07T13:15:28Z Sportomanokin 14776 6732209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]''« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[de:Also sprach Zarathustra (Strauss)]] 4u9ddz4enjlujw5vehrxfymo0mttjw6 6732223 6732209 2026-08-07T13:27:16Z Sportomanokin 14776 /* V popularni kulturi */ 6732223 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1986 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[de:Also sprach Zarathustra (Strauss)]] 5pk3wqsphgsciq9rqracxf7mbmhojbw 6732224 6732223 2026-08-07T13:29:06Z Sportomanokin 14776 6732224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[de:Also sprach Zarathustra (Strauss)]] cu7cz9spjt5ndfxss00vlaxuljujkc9 6732263 6732224 2026-08-07T14:50:57Z Sportomanokin 14776 6732263 wikitext text/x-wiki {{kratek opis|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[de:Also sprach Zarathustra (Strauss)]] j7ng9g91xuevbtiswl4y32plo6ps8k1 6732266 6732263 2026-08-07T14:52:51Z Sportomanokin 14776 6732266 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] [[de:Also sprach Zarathustra (Strauss)]] 2qjr03i89lue4nugs93k7ddv4crt8bc 6732402 6732266 2026-08-07T17:40:44Z Romanm 13 -interwiki 6732402 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele z Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]] (po materi slovenskih korenin). Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[Grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #"Sonnenaufgang" (Sončni vzhod) #"Von den Hinterweltlern" (O ljudeh z obrobja) #"Von der großen Sehnsucht" (O velikem hrepenenju) #"Von den Freuden und Leidenschaften" (O radostih in strasteh) #"Das Grablied" (Nagrobna pesem) #"Von der Wissenschaft" (O zmanosti in učenju) #"Der Genesende" (Okrevajoči) #"Das Tanzlied" (Plesna pesem) #"Nachtwandlerlied" (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] ggg4p84ihv91c1doh7axlayiahif5nk 6732412 6732402 2026-08-07T18:14:18Z Yerpo 8417 /* V popularni kulturi */ pravopis, --odvečna informacija 6732412 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 v [[Frankfurt]]u je bila premiera, ki ji je skladatelj sam dirigiral in je trajala okrog 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele s Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]]. Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #»Sonnenaufgang« (Sončni vzhod) #»Von den Hinterweltlern« (O ljudeh z obrobja) #»Von der großen Sehnsucht« (O velikem hrepenenju) #»Von den Freuden und Leidenschaften« (O radostih in strasteh) #»Das Grablied« (Nagrobna pesem) #»Von der Wissenschaft« (O znanosti in učenju) #»Der Genesende« (Okrevajoči) #»Das Tanzlied« (Plesna pesem) #»Nachtwandlerlied« (Pesem nočnega popotnika) [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] hg4tm6x8e1ij5ygi9i793zbq1qdeh7l 6732433 6732412 2026-08-07T19:42:26Z Sportomanokin 14776 6732433 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 je bila premiera v [[Frankfurt]]u, ki ji je Strauss sam dirigiral in je trajala 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele s Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]]. Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #»Sonnenaufgang« (Sončni vzhod) #»Von den Hinterweltlern« (O ljudeh z obrobja) #»Von der großen Sehnsucht« (O velikem hrepenenju) #»Von den Freuden und Leidenschaften« (O radostih in strasteh) #»Das Grablied« (Nagrobna pesem) #»Von der Wissenschaft« (O znanosti in učenju) #»Der Genesende« (Okrevajoči) #»Das Tanzlied« (Plesna pesem) #»Nachtwandlerlied« (Pesem nočnega popotnika) ===Orkestracija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mala flavta|Pikolo]] <small>(1)</small> ![[Prečna flavta]] <small>(3)</small> ![[Oboa]] <small>(3)</small> ![[Angleški rog]] !Klarinet Es |- |[[Slika:Piccolo.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Western Concert Flute.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Oboe Patricola Artista PT1.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:English Horn picture.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Clarinet (51373015649).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- !Klarinet Bs <small>(2)</small> !Bas klarinet ![[Fagot]] <small>(3)</small> !Kontra fagot ![[Rog (glasbilo)|Francoski rog]] F, E <small>(6)</small> |- |width=60|[[Slika:BC basscl Tosca 1195.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Bassoon 1870.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Contrabassoon2 flipped.png|sredina|brezokvirja|150x]] |width=60|[[Slika:French horn front.png|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Clarinet in B-flat MET DP302568.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Trobenta]] C, E <small>(4)</small> ![[Pozavna]] <small>(3)</small> ![[Tuba (glasbilo)|Tuba]] <small>(2)</small> ![[Pavke]] ![[Veliki boben]] |- |[[Slika:Yamaha Trumpet YTR-8335LA crop.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Yamaha Tenor trombone YSL-891Z (re-crop).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Tuba.JPG|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Munich - A standard set of timpani Percussion - 5647.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Valga, Estonia - Kickdrum... on a final lap. (53126486454).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Činele]] ![[Triangel]] !Glockenspiel (zvončki) ![[Zvon]] (nizki E) ![[Orgle]] |- |[[Slika:2006-07-06 crash paiste 16.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Triangel (Instrument).png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Glockenspiel-malletech.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Church bell cutaway.png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Neunkirchen am Brand Kirche Orgel-20210411-RM-155230.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Harfa]] <small>(2)</small> ![[Violina]] I, II <small>(16 vsaka)</small> ![[Viola]] <small>(12)</small> ![[Violončelo]] <small>(12)</small> ![[Kontrabas]] <small>(8)</small> |- |[[Slika:A-Gourlaouen01.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:LembeyeLembeyon.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Viola d'amore.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Full size and fractional cello.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Contrabajos 2.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |} [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] bcggczeubu4rnckfbc32zoap75hu0fk 6732435 6732433 2026-08-07T19:46:35Z Sportomanokin 14776 /* Orkestracija */ 6732435 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 je bila premiera v [[Frankfurt]]u, ki ji je Strauss sam dirigiral in je trajala 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele s Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]]. Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #»Sonnenaufgang« (Sončni vzhod) #»Von den Hinterweltlern« (O ljudeh z obrobja) #»Von der großen Sehnsucht« (O velikem hrepenenju) #»Von den Freuden und Leidenschaften« (O radostih in strasteh) #»Das Grablied« (Nagrobna pesem) #»Von der Wissenschaft« (O znanosti in učenju) #»Der Genesende« (Okrevajoči) #»Das Tanzlied« (Plesna pesem) #»Nachtwandlerlied« (Pesem nočnega popotnika) ===Orkestracija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mala flavta|Pikolo]] <small>(1)</small> ![[Prečna flavta]] <small>(3)</small> ![[Oboa]] <small>(3)</small> ![[Angleški rog]] !Klarinet Es |- |[[Slika:Piccolo.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Western Concert Flute.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Oboe Patricola Artista PT1.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:English Horn picture.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Clarinet (51373015649).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- !Klarinet Bs <small>(2)</small> !Bas klarinet ![[Fagot]] <small>(3)</small> !Kontra fagot ![[Rog (glasbilo)|Francoski rog]] F, E <small>(6)</small> |- |width=60|[[Slika:BC basscl Tosca 1195.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Bassoon 1870.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Contrabassoon2 flipped.png|sredina|brezokvirja|150x]] |width=60|[[Slika:French horn front.png|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Clarinet in B-flat MET DP302568.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Trobenta]] C, E <small>(4)</small> ![[Pozavna]] <small>(3)</small> ![[Tuba (glasbilo)|Tuba]] <small>(2)</small> ![[Pavke]] ![[Veliki boben]] |- |[[Slika:Yamaha Trumpet YTR-8335LA crop.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Yamaha Tenor trombone YSL-891Z (re-crop).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Tuba.JPG|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Munich - A standard set of timpani Percussion - 5647.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Valga, Estonia - Kickdrum... on a final lap. (53126486454).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Činele]] ![[Triangel]] !Glockenspiel (zvončki) ![[Zvon]] – nizki E ![[Orgle]] |- |[[Slika:2006-07-06 crash paiste 16.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Triangel (Instrument).png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Glockenspiel-malletech.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Church bell cutaway.png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Neunkirchen am Brand Kirche Orgel-20210411-RM-155230.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Harfa]] <small>(2)</small> ![[Violina]] I, II <small>(16 vsaka)</small> ![[Viola]] <small>(12)</small> ![[Violončelo]] <small>(12)</small> ![[Kontrabas]] – nizki B <small>(8)</small> |- |[[Slika:A-Gourlaouen01.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:LembeyeLembeyon.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Viola d'amore.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Full size and fractional cello.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Contrabajos 2.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |} [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] gne0a1hy5xm43mq0pbnypbakak23i6b 6732436 6732435 2026-08-07T19:47:26Z Sportomanokin 14776 /* Orkestracija */ 6732436 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 je bila premiera v [[Frankfurt]]u, ki ji je Strauss sam dirigiral in je trajala 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele s Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]]. Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #»Sonnenaufgang« (Sončni vzhod) #»Von den Hinterweltlern« (O ljudeh z obrobja) #»Von der großen Sehnsucht« (O velikem hrepenenju) #»Von den Freuden und Leidenschaften« (O radostih in strasteh) #»Das Grablied« (Nagrobna pesem) #»Von der Wissenschaft« (O znanosti in učenju) #»Der Genesende« (Okrevajoči) #»Das Tanzlied« (Plesna pesem) #»Nachtwandlerlied« (Pesem nočnega popotnika) ===Orkestracija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mala flavta|Pikolo]] <small>(1)</small> ![[Prečna flavta]] <small>(3)</small> ![[Oboa]] <small>(3)</small> ![[Angleški rog]] !Klarinet Es |- |[[Slika:Piccolo.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Western Concert Flute.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Oboe Patricola Artista PT1.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:English Horn picture.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Clarinet (51373015649).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- !Klarinet Bs <small>(2)</small> !Bas klarinet ![[Fagot]] <small>(3)</small> !Kontra fagot ![[Rog (glasbilo)|Francoski rog]] F, E <small>(6)</small> |- |width=60|[[Slika:BC basscl Tosca 1195.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Bassoon 1870.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Contrabassoon2 flipped.png|sredina|brezokvirja|150x]] |width=60|[[Slika:French horn front.png|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Clarinet in B-flat MET DP302568.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Trobenta]] C, E <small>(4)</small> ![[Pozavna]] <small>(3)</small> ![[Tuba (glasbilo)|Tuba]] <small>(2)</small> ![[Pavke]] ![[Veliki boben]] |- |[[Slika:Yamaha Trumpet YTR-8335LA crop.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Yamaha Tenor trombone YSL-891Z (re-crop).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Tuba.JPG|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Munich - A standard set of timpani Percussion - 5647.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Valga, Estonia - Kickdrum... on a final lap. (53126486454).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Činele]] ![[Triangel]] !Glockenspiel (Zvončki) ![[Zvon]] – nizki E ![[Orgle]] |- |[[Slika:2006-07-06 crash paiste 16.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Triangel (Instrument).png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Glockenspiel-malletech.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Church bell cutaway.png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Neunkirchen am Brand Kirche Orgel-20210411-RM-155230.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Harfa]] <small>(2)</small> ![[Violina]] I, II <small>(16 vsaka)</small> ![[Viola]] <small>(12)</small> ![[Violončelo]] <small>(12)</small> ![[Kontrabas]] – nizki B <small>(8)</small> |- |[[Slika:A-Gourlaouen01.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:LembeyeLembeyon.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Viola d'amore.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Full size and fractional cello.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Contrabajos 2.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |} [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] saczwqny06lja5ifcoku4auytfybscf 6732447 6732436 2026-08-07T20:03:06Z Sportomanokin 14776 /* Orkestracija */ 6732447 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 je bila premiera v [[Frankfurt]]u, ki ji je Strauss sam dirigiral in je trajala 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele s Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]]. Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #»Sonnenaufgang« (Sončni vzhod) #»Von den Hinterweltlern« (O ljudeh z obrobja) #»Von der großen Sehnsucht« (O velikem hrepenenju) #»Von den Freuden und Leidenschaften« (O radostih in strasteh) #»Das Grablied« (Nagrobna pesem) #»Von der Wissenschaft« (O znanosti in učenju) #»Der Genesende« (Okrevajoči) #»Das Tanzlied« (Plesna pesem) #»Nachtwandlerlied« (Pesem nočnega popotnika) ===Orkestracija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mala flavta|Pikolo]] <small>(1)</small> ![[Prečna flavta]] <small>(3)</small> ![[Oboa]] <small>(3)</small> ![[Angleški rog]] !Klarinet Es |- |[[Slika:Piccolo.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Western Concert Flute.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Oboe Patricola Artista PT1.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:English Horn picture.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Clarinet (51373015649).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- !Klarinet Bs <small>(2)</small> ![[Fagot]] <small>(3)</small> !Kontrafagot ![[Rog (glasbilo)|Francoski rog]] F, E <small>(6)</small> !Bas klarinet |- |width=60|[[Slika:BC basscl Tosca 1195.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Bassoon 1870.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Contrabassoon2 flipped.png|sredina|brezokvirja|150x]] |width=60|[[Slika:French horn front.png|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Clarinet in B-flat MET DP302568.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Trobenta]] C, E <small>(4)</small> ![[Pozavna]] <small>(3)</small> ![[Tuba (glasbilo)|Tuba]] <small>(2)</small> ![[Pavke]] ![[Veliki boben]] |- |[[Slika:Yamaha Trumpet YTR-8335LA crop.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Yamaha Tenor trombone YSL-891Z (re-crop).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Tuba.JPG|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Munich - A standard set of timpani Percussion - 5647.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Valga, Estonia - Kickdrum... on a final lap. (53126486454).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Činele]] ![[Triangel]] !Glockenspiel (Zvončki) ![[Zvon]] – nizki E ![[Orgle]] |- |[[Slika:2006-07-06 crash paiste 16.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Triangel (Instrument).png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Glockenspiel-malletech.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Church bell cutaway.png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Neunkirchen am Brand Kirche Orgel-20210411-RM-155230.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Harfa]] <small>(2)</small> ![[Violina]] I, II <small>(16 vsaka)</small> ![[Viola]] <small>(12)</small> ![[Violončelo]] <small>(12)</small> ![[Kontrabas]] – nizki B <small>(8)</small> |- |[[Slika:A-Gourlaouen01.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:LembeyeLembeyon.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Viola d'amore.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Full size and fractional cello.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Contrabajos 2.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |} [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] apgm2z2tu42xlga3c824ghgb09cg6xg 6732448 6732447 2026-08-07T20:09:31Z Sportomanokin 14776 /* Orkestracija */ 6732448 wikitext text/x-wiki {{short description|simfonična pesnitev}} {{Infopolje glasbena kompozicija | image = Richard.Strauss.1894.jpg | caption = | skladatelj = [[Richard Strauss]] | ključ = | opus = 30 | navdih = [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] (istoimenski roman) | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = 1896 | žanr = [[simfonična pesnitev]] | dolžina = 33 minut | stavki = | izvedba = veliki orkester | datum_premiera = 27. november 1896 | kraj_premiera = [[Frankfurt]] | dirigent_premiera = Richard Straus }} '''Tako je govoril Zaratustra''' [[Opus|Op.]] 30 ({{jezik-de|Also sprach Zarathustra}}), [[simfonična pesnitev]] iz leta 1896, ki jo je napisal nemški skladatelj [[Richard Strauss]], po navdihu istomenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejevega]] romana. 27. novembra 1896 je bila premiera v [[Frankfurt]]u, ki ji je Strauss sam dirigiral in je trajala 33 minut. ==V popularni kulturi== Najbolj znan del te simfonije so dramatične uvodne fanfare, poimenovane "Sončni vzhod", ki so svetovno slavo doživele s Kubrickovim filmom »[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Odiseja v vesolju]]« (1968) v izvedbi [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]], ki ji je dirigiral sloviti avstrijski dirigent [[Herbert von Karajan]]. Leta 1973 je brazilski skladatelj [[Eumir Deodato]] izdal [[jazz]]-[[funk]] verzijo tega znanega uvoda, ki je naslednje leto za to priredbo tudi prejel nagrado [[grammy]] za najboljšo pop instrumentalno izvedbo. Sloviti ameriški wrestler [[Ric Flair]] je intro več let uporabljal za svoj prihod v dvorano oziroma v ring. ==Struktura== Skladba je razdeljena na devet sekcij z samo tremi izrazito jasnimi premori. Strauss pa jih je poimenoval po izbranih poglavjih istoimenskega [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejeva]] filozofskega romana (1883–85). #»Sonnenaufgang« (Sončni vzhod) #»Von den Hinterweltlern« (O ljudeh z obrobja) #»Von der großen Sehnsucht« (O velikem hrepenenju) #»Von den Freuden und Leidenschaften« (O radostih in strasteh) #»Das Grablied« (Nagrobna pesem) #»Von der Wissenschaft« (O znanosti in učenju) #»Der Genesende« (Okrevajoči) #»Das Tanzlied« (Plesna pesem) #»Nachtwandlerlied« (Pesem nočnega popotnika) ===Orkestracija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mala flavta|Pikolo]] ![[Prečna flavta]] <small>(3)</small> ![[Oboa]] <small>(3)</small> ![[Angleški rog]] !Klarinet – Es |- |[[Slika:Piccolo.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Western Concert Flute.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Oboe Patricola Artista PT1.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:English Horn picture.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Clarinet (51373015649).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- !Bas klarinet ![[Fagot]] <small>(3)</small> !Kontrafagot ![[Rog (glasbilo)|Francoski rog]] F, E <small>(6)</small> !Klarinet – Bs <small>(2)</small> |- |width=60|[[Slika:BC basscl Tosca 1195.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Bassoon 1870.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Contrabassoon2 flipped.png|sredina|brezokvirja|150x]] |width=60|[[Slika:French horn front.png|sredina|brezokvirja|220x]] |width=60|[[Slika:Clarinet in B-flat MET DP302568.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Trobenta]] C, E <small>(4)</small> ![[Pozavna]] <small>(3)</small> ![[Tuba (glasbilo)|Tuba]] <small>(2)</small> ![[Pavke]] ![[Veliki boben]] |- |[[Slika:Yamaha Trumpet YTR-8335LA crop.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Yamaha Tenor trombone YSL-891Z (re-crop).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Tuba.JPG|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Munich - A standard set of timpani Percussion - 5647.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Valga, Estonia - Kickdrum... on a final lap. (53126486454).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Činele]] ![[Triangel]] !Glockenspiel (Zvončki) ![[Zvon]] – nizki E ![[Orgle]] |- |[[Slika:2006-07-06 crash paiste 16.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Triangel (Instrument).png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Glockenspiel-malletech.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Church bell cutaway.png|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Neunkirchen am Brand Kirche Orgel-20210411-RM-155230.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- ![[Harfa]] <small>(2)</small> ![[Violina]] I, II <small>(16 vsaka)</small> ![[Viola]] <small>(12)</small> ![[Violončelo]] <small>(12)</small> ![[Kontrabas]] – nizki B <small>(8)</small> |- |[[Slika:A-Gourlaouen01.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:LembeyeLembeyon.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Viola d'amore.jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |[[Slika:Full size and fractional cello.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |[[Slika:Contrabajos 2.JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |} [[Kategorija:Dela leta 1896]] [[Kategorija:Skladbe Richarda Straussa]] rq9axo9g9u5fklkrkyclkcbgbw9qw4s 4 606611 6732205 2026-08-07T13:08:24Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Na splošno velja za koristno]] 6732205 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Na splošno velja za koristno]] {{Redirect category shell|1= {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} g15w89v2hjdnzipbfgmttmjrfv13x62 4 606612 6732207 2026-08-07T13:09:04Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Čemu se izogibati]] 6732207 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Čemu se izogibati]] {{Redirect category shell|1= {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} c140mbrviwumz4oe24aufy3qyom8ll5 2 606613 6732225 2026-08-07T13:29:20Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek na peskovniku Pahomij Gačić 6732225 wikitext text/x-wiki == 1sl Pahomij Gačić multi okno 6.viii.2026 == === 2sl Pahomij Gačić članek 7.viii.2026 === {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]] [2]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Srbija]]). Биографија Томислав Гачић је рођен 17. октобра 1952. године, у селу Чечави код Теслића, од оца Новака и мајке Василије[2]. Са својих двадесет година је био искушеник у манастиру Озрену и у манастиру Високим Дечанима, где се 1973. године замонашио и добио монашко име Пахомије. Исте године је рукоположен у чин ђакона од рашко-призренског епископа, касније српског патријарха Павла[2]. Након завршетка богословије у Призрену, 1976. године одлази на теолошки факултет у Атини, где је дипломирао 1980. године[2]. Исте године, рукоположен је у чин јеромонаха од славонског епископа Емилијана у манастиру Ваведењу у Београду. По завршетку основних студија, проводи две године у Палестини, на Синају, у египатским манастирима, на Светој гори и у Јапану, на постдипломским студијама[2]. Године 1982. Пахомије постаје настојатељ манастира Бање код Прибоја, а 1985. године је постављен за настојатеља манастира Папраће у Босни. 28. маја 1992. године је изабран за врањског епископа (владику), а 23. августа исте године је хиротонисан и устоличен од стране патријарха Павла и више архијереја православне цркве[2]. Након што је 1994. године тадашњи викарни епископ тетовски и администратор епархија СПЦ у Македонији Јован Младеновић изабран за епископа западноамеричког, дужност администратора за све епархије СПЦ у Републици Македонији поверена је владици Пахомију. Упркос отежаним околностима, које су биле условљене црквеним расколом, епископ Пахомије се током наредних година старао о развоју српских црквених општина у Македонији.[3] == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji[2] <ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Istega leta ga je raško-prizrenski škof, kasneje [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona[2] <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral[2] <ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha. Po končanem dodiplomskem študiju je dve leti preživel v Palestini, na Sinaju, v egiptovskih samostanih, na Sveti gori in na Japonskem, kjer je nadaljeval podiplomski študij[2] <ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je Pahomij postal opat [[Samostan Banje|samostana Banje]] pri [[Priboj]]u, leta 1985 pa je bil imenovan za opata [[Samostan Papraće|samostana Papraće]] v Bosni. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa, 23. avgusta istega leta pa so ga patriarh Pavle in več hierarhov pravoslavne cerkve posvetili in ustoličili[2] <ref name="Биографија"/>. Potem ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.[3] {{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Биографија == Томислав Гачић је рођен 17. октобра [[1952]]. године, у селу Чечави код [[Теслић]]а, од оца Новака и мајке Василије<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Са својих двадесет година је био искушеник у [[Манастир Озрен|манастиру Озрену]] и у [[Манастир Високи Дечани|манастиру Високим Дечанима]], где се [[1973]]. године [[монаштво|замонашио]] и добио монашко име Пахомије. Исте године је рукоположен у чин [[ђакон]]а од рашко-призренског [[епископ]]а, касније [[Патријарх српски Павле|српског патријарха Павла]]<ref name="Биографија"/>. Након завршетка [[теологија|богословије]] у [[Призрен]]у, [[1976]]. године одлази на теолошки факултет у [[Атина|Атини]], где је дипломирао [[1980]]. године<ref name="Биографија"/>. Исте године, рукоположен је у чин [[јеромонах]]а од славонског епископа Емилијана у [[манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|манастиру Ваведењу]] у [[Београд]]у. По завршетку основних студија, проводи две године у [[Палестина (регион)|Палестини]], на [[Синајска гора|Синају]], у [[египат]]ским манастирима, на [[Света гора|Светој гори]] и у [[Јапан]]у, на постдипломским студијама<ref name="Биографија"/>. Године [[1982]]. Пахомије постаје настојатељ [[манастир Бања|манастира Бање]] код [[Прибој]]а, а [[1985]]. године је постављен за настојатеља [[Манастир Папраћа|манастира Папраће]] у Босни. [[28. мај]]а [[1992]]. године је изабран за врањског епископа (владику), а [[23. август]]а исте године је хиротонисан и устоличен од стране [[Патријарх српски Павле|патријарха Павла]] и више архијереја православне цркве<ref name="Биографија"/>. Након што је [[1994]]. године тадашњи викарни [[Тетовска епархија|епископ тетовски]] и администратор епархија СПЦ у Македонији [[Јован Младеновић]] изабран за епископа западноамеричког, дужност администратора за све епархије СПЦ у [[Република Македонија|Републици Македонији]] поверена је владици Пахомију. Упркос отежаним околностима, које су биле условљене црквеним расколом, епископ Пахомије се током наредних година старао о развоју српских црквених општина у Македонији.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} === Прве оптужбе и суђење === Томислав Гачић (владика врањски Пахомије) је [[31. децембар|31. децембра]] [[2002]]. пред Општинском судом у Врању био оптужен за [[педофилија|сексуално злостављање]] дечака. Према оптужби, Пахомије је злоупотребом службеног положаја у периоду од [[1999]]. до 2002. године у службеним просторијама [[Епархија врањска|Епархије врањске]] починио четири [[Кривично дело|кривична дела]] блудних радњи над малолетним дечацима који су желели да постану свештеници.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=02. 06. 2014 |url-status=dead }}</ref> Пахомије је негирао те оптужбе. С обзиром на стално одлагање рочишта и због болести и непојављивања пред судом оптуженог Томислава Гачића<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref>, до краја суђења, у марту [[2006]]. године, наступила је апсолутна застарелост за два кривична дела, из [[1999]]. и [[2000]]. године.<ref name="autogenerated2" /> Након тога, суд у Нишу је за два кривична дела донео одбијајућу пресуду услед застарелости, док је за два кривична дела Гачића ослободио оптужбе због недостатка доказа. Тужиоци су протестовали због овакве пресуде. Врховни суд је дао налаз да првостепени суд није спровео суђење у разумном року, услед чега је дошло до застарелости гоњења у односу на два од четири кривична дела.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013 |archive-date=19. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Реакције јавности === Против овакве одлуку суда реаговало је више јавних личности и организација за заштиту људских права.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. 2. 2012. }}{{Мртва веза}}</ref> 28. маја [[2008]]. године на изложби у галерији [[Удружење ликовних уметника Србије|Удружења ликовних уметника Србије]] (УЛУС), појавио се контроверзни уметнички рад „Пахомије на Булевару сумрака“ уметника Живка Грозданића. Такође, у појединим градовима Србије је освануо графит „Пахомије, Бог је љут!"<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. 04. 2014 |url-status=dead }}</ref> Владика врањски Пахомије је [[2011]]. године добио орден „Бели анђео“ од Епархије милешевске што је изазвало критике јавности.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. 10. 2011. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref> == Нове оптужбе и истрага == У марту [[2013]]. покренута је нова истрага против Пахомија у вези са кривичним делом „недозвољене полне радње“. Магационар у Епархији га је оптужио за сексуално злостављање, које је почело када је имао 16 година и понављао први разред у Средњој богословској школи у [[Крагујевац|Крагујевцу]]. У тужилаштву у Врању је потврђено да се води истрага, док је [[Епархија врањска]] саопштила да недељник [[Врањске]], који је први пренео исказ магационара, покушава да створи нови „случај Пахомије“.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. 03. 2013 |archive-date=24. 03. 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> У свом саопштењу Правни одбор Епархије врањске, на чијем челу је владика Пахомије изнео је ''да се иза оптужби да је владика сексуално злостављао младића, крију „финансијске проневере тог момка“ и ’да је приликом контроле материјално-финансијског пословања црквених јединица Епархијски управни одбор увидео пропусте у раду, између осталог и у магацину Епархијског управног одбора, где је радио младић који је у полицији оптужио Пахомија''.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. март 2013.</ref> Нови скандал је постао актуелан у медијима октобра [[2019]]. године, јер је пронађен летос изгубљен Пахомијев мобител са експлицитним непримереним садржајима.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> == Референце == {{референце}} == Литература == * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Спољашње везе == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] === Mladost in šolanje === === Škofovska služba === === Resen kandidat za [[patriarh]]a === == Kritika == == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] Sr cirilica: {{Јерарх | Јерарх = Пахомије (Гачић) | Слика = | Опис = | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Епархија = [[Епархија врањска]] | Чин = [[митрополит]] | Титула = ''архиепископ и митрополит врањски''<ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | Сједиште = [[Врање]] | Године службе = од [[1992]]. | Претходник = [[Сава Андрић|Сава (Андрић)]] | Насљедник = | Световно име = Томислав Гачић | Датум рођења = {{Датум рођења|1952|10|17|год=да}} | Мјесто рођења = [[Чечава]], код [[Теслић]]а | Држава рођења = [[ФНР Југославија]] | Датум смрти = | Мјесто смрти = | Држава смрти = }} '''Пахомије''' (световно '''Томислав Гачић'''; [[Чечава]], код [[Теслић]]а, [[17. октобар]] [[1952]]) је архиепископ и митрополит [[Епархија врањска|врањски]], од [[1992.]] године. == Биографија == Томислав Гачић је рођен 17. октобра [[1952]]. године, у селу Чечави код [[Теслић]]а, од оца Новака и мајке Василије<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Са својих двадесет година је био искушеник у [[Манастир Озрен|манастиру Озрену]] и у [[Манастир Високи Дечани|манастиру Високим Дечанима]], где се [[1973]]. године [[монаштво|замонашио]] и добио монашко име Пахомије. Исте године је рукоположен у чин [[ђакон]]а од рашко-призренског [[епископ]]а, касније [[Патријарх српски Павле|српског патријарха Павла]]<ref name="Биографија"/>. Након завршетка [[теологија|богословије]] у [[Призрен]]у, [[1976]]. године одлази на теолошки факултет у [[Атина|Атини]], где је дипломирао [[1980]]. године<ref name="Биографија"/>. Исте године, рукоположен је у чин [[јеромонах]]а од славонског епископа Емилијана у [[манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|манастиру Ваведењу]] у [[Београд]]у. По завршетку основних студија, проводи две године у [[Палестина (регион)|Палестини]], на [[Синајска гора|Синају]], у [[египат]]ским манастирима, на [[Света гора|Светој гори]] и у [[Јапан]]у, на постдипломским студијама<ref name="Биографија"/>. Године [[1982]]. Пахомије постаје настојатељ [[манастир Бања|манастира Бање]] код [[Прибој]]а, а [[1985]]. године је постављен за настојатеља [[Манастир Папраћа|манастира Папраће]] у Босни. [[28. мај]]а [[1992]]. године је изабран за врањског епископа (владику), а [[23. август]]а исте године је хиротонисан и устоличен од стране [[Патријарх српски Павле|патријарха Павла]] и више архијереја православне цркве<ref name="Биографија"/>. Након што је [[1994]]. године тадашњи викарни [[Тетовска епархија|епископ тетовски]] и администратор епархија СПЦ у Македонији [[Јован Младеновић]] изабран за епископа западноамеричког, дужност администратора за све епархије СПЦ у [[Република Македонија|Републици Македонији]] поверена је владици Пахомију. Упркос отежаним околностима, које су биле условљене црквеним расколом, епископ Пахомије се током наредних година старао о развоју српских црквених општина у Македонији.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} === Прве оптужбе и суђење === Томислав Гачић (владика врањски Пахомије) је [[31. децембар|31. децембра]] [[2002]]. пред Општинском судом у Врању био оптужен за [[педофилија|сексуално злостављање]] дечака. Према оптужби, Пахомије је злоупотребом службеног положаја у периоду од [[1999]]. до 2002. године у службеним просторијама [[Епархија врањска|Епархије врањске]] починио четири [[Кривично дело|кривична дела]] блудних радњи над малолетним дечацима који су желели да постану свештеници.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=02. 06. 2014 |url-status=dead }}</ref> Пахомије је негирао те оптужбе. С обзиром на стално одлагање рочишта и због болести и непојављивања пред судом оптуженог Томислава Гачића<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref>, до краја суђења, у марту [[2006]]. године, наступила је апсолутна застарелост за два кривична дела, из [[1999]]. и [[2000]]. године.<ref name="autogenerated2" /> Након тога, суд у Нишу је за два кривична дела донео одбијајућу пресуду услед застарелости, док је за два кривична дела Гачића ослободио оптужбе због недостатка доказа. Тужиоци су протестовали због овакве пресуде. Врховни суд је дао налаз да првостепени суд није спровео суђење у разумном року, услед чега је дошло до застарелости гоњења у односу на два од четири кривична дела.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013 |archive-date=19. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Реакције јавности === Против овакве одлуку суда реаговало је више јавних личности и организација за заштиту људских права.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. 2. 2012. }}{{Мртва веза}}</ref> 28. маја [[2008]]. године на изложби у галерији [[Удружење ликовних уметника Србије|Удружења ликовних уметника Србије]] (УЛУС), појавио се контроверзни уметнички рад „Пахомије на Булевару сумрака“ уметника Живка Грозданића. Такође, у појединим градовима Србије је освануо графит „Пахомије, Бог је љут!"<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. 04. 2014 |url-status=dead }}</ref> Владика врањски Пахомије је [[2011]]. године добио орден „Бели анђео“ од Епархије милешевске што је изазвало критике јавности.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. 10. 2011. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref> == Нове оптужбе и истрага == У марту [[2013]]. покренута је нова истрага против Пахомија у вези са кривичним делом „недозвољене полне радње“. Магационар у Епархији га је оптужио за сексуално злостављање, које је почело када је имао 16 година и понављао први разред у Средњој богословској школи у [[Крагујевац|Крагујевцу]]. У тужилаштву у Врању је потврђено да се води истрага, док је [[Епархија врањска]] саопштила да недељник [[Врањске]], који је први пренео исказ магационара, покушава да створи нови „случај Пахомије“.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. 03. 2013 |archive-date=24. 03. 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> У свом саопштењу Правни одбор Епархије врањске, на чијем челу је владика Пахомије изнео је ''да се иза оптужби да је владика сексуално злостављао младића, крију „финансијске проневере тог момка“ и ’да је приликом контроле материјално-финансијског пословања црквених јединица Епархијски управни одбор увидео пропусте у раду, између осталог и у магацину Епархијског управног одбора, где је радио младић који је у полицији оптужио Пахомија''.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. март 2013.</ref> Нови скандал је постао актуелан у медијима октобра [[2019]]. године, јер је пронађен летос изгубљен Пахомијев мобител са експлицитним непримереним садржајима.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> == Референце == {{референце}} == Литература == * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Спољашње везе == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{низ | пре= [[Сава Андрић|Сава (Андрић)]] | списак= [[Епархија врањска|Епископ врањски]]<br />[[1992]] — | после= - }} {{Епископи СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Гачић, Пахомије}} [[Категорија:Рођени 1952.]] [[Категорија:Теслићани]] [[Категорија:Епископи врањски]] [[Категорија:Педофилија]] Sh: {{Infokutija kardinal | tip = episkop | ime = Pahomije (Gačić) | titula = vranjski episkop | datum_rođenja = [[17. oktobar]] [[1952]] | mjesto_rođenja = [[Čečava]] ([[Teslić]]), [[NR BiH]], [[FNRJ]] | država_rođenja = [[FNR Jugoslavija]] | crkva = [[Srpska pravoslavna crkva]] | zaređenje = 1973 | stolovanje_početak = 23. avgust 1992 }} '''Pahomije''' (u građanstvu '''Tomislav Gačić'''; [[Čečava]] kod [[Teslić]]a, [[1952]]) je [[Vranje|vranjski]] [[episkop]] [[SPC|Srpske pravoslavne crkve]]. U žižu javnosti je dospeo nakon optužbi za [[pedofilija|seksualno zlostavljanje]] dečaka<ref name=autogenerated1>{{cite web |url=http://narodne.campware.org/look/m1/article.tpl?IdLanguage=10&IdPublication=1&NrArticle=2003&NrIssue=13198&NrSection=9&ST1=text&ST_T1=visetekstova&ST_PS1=6&ST_AS1=0&ST_max=1 |title=Narodne novine, 6. mart 2006 |publisher=Narodne.campware.org |date= |accessdate=2. 2. 2012. }}{{Dead link|date=October 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Nakon nekoliko godina suđenja, u dva od četiri predmeta je nastupila apsolutna zastarelost, dok je u preostala dva oslobođen krivice usled nedostatka dokaza. Bio je optužen za [[pedofilija|pedofiliju]]. ''Slučaj Pahomije'' je stekao veliki publicitet u [[Srbija|srpskoj]] javnosti. Nakon nekoliko godina [[suđenje|suđenja]] i oslobođenja krivice usled nedostatka dokaza i zastarelosti predmeta, zbog ovog slučaja i sama reč [[Pahomije]] je u omladinskom [[žargon]]u u Srbiji stekla izrazito negativnu konotaciju.<ref>[http://vukajlija.com/pahomije Rečnik slenga: Pahomije]</ref> Novi skandal je postao aktuelan u medijima oktobra 2019. godine.<ref name="mob2019">[https://web.archive.org/web/20191012090234/http://depo.ba/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali depo.ba]</ref> == Biografija == Tomislav Gačić je rođen 17. oktobra [[1952]]. godine, u selu [[Čečava|Čečavi]] kod [[Teslić]]a, u [[SR Bosna i Hercegovina|SR Bosni i Hercegovini]] ([[FNRJ]]), od oca Novaka i majke Vasilije<ref name="Biografija">[http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr SPC, Episkop vranjski Pahomije]{{Dead link|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Sa svojih dvadeset godina je bio iskušenik u [[Manastir Ozren|manastiru Ozrenu]] i u [[Manastir Visoki Dečani|manastiru Visokim Dečanima]], gde se [[1973]]. godine [[monaštvo|zamonašio]] i dobio monaško ime Pahomije. Iste godine je rukopoložen u čin [[đakon]]a od raško-prizrenskog [[episkop]]a, kasnije [[Patrijarh srpski Pavle|srpskog patrijarha Pavla]]<ref name="Biografija"/>. Nakon završetka [[bogoslovija|bogoslovije]] u [[Prizren]]u, [[1976]]. godine odlazi na teološki fakultet u [[Atina|Atini]], gde je diplomirao [[1980]]. godine<ref name="Biografija"/>. Iste godine, rukopoložen je u čin [[jeromonah]]a od slavonskog episkopa Emilijana u [[manastir Vavedenje|manastiru Vavedenju]] u [[Beograd]]u. Po završetku osnovnih studija, provodi dve godine u [[Palestina|Palestini]], na [[Sinaj]]u, u [[egipat]]skim manastirima, na [[Sveta Gora|Svetoj Gori]] i u [[Japan]]u, na postdiplomskim studijama<ref name="Biografija"/>. Godine [[1982]]. Pahomije postaje nastojatelj [[manastir Banja|manastira Banje]] kod [[Priboj]]a, a [[1985]]. godine je postavljen za nastojatelja [[Manastir Papraća|manastira Papraće]] u Bosni. [[28. maj]]a [[1992]]. godine je izabran za vranjskog episkopa (vladiku), a [[23. avgust]]a iste godine je hirotonisan i ustoličen od strane patrijarha Pavla i više arhijereja pravoslavne crkve<ref name="Biografija"/>. === Optužbe i suđenje === S obzirom na stalno odlaganje ročišta i zbog bolesti i nepojavljivanja pred sudom optuženog Tomislava Gačića<ref>{{cite web |author=Toma Todorović |url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Politika 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=12. 10. 2019. |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://archive.today/20120911195941/http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |dead-url= }}</ref>, do kraja suđenja, u martu [[2006]]. godine, nastupila je apsolutna zastarelost za dva krivična dela, iz [[1999]]. i [[2000]]. godine. Nakon toga, sud u Nišu je za dva krivična dela doneo odbijajuću presudu usled zastarelosti, dok je za dva krivična dela Gačića oslobodio optužbe zbog nedostatka dokaza. Tužioci su protestovali zbog ovakve presude. Vrhovni sud je dao nalaz da prvostepeni sud nije sproveo suđenje u razumnom roku, usled čega je došlo do zastarelosti gonjenja u odnosu na dva od četiri krivična dela<ref>[http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 Vrhovni sud Srbije, Vesti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |date=2008-09-19 }}, Pristupljeno 23. 4. 2013.</ref>. === Reakcije javnosti === Protiv ovakve odluku suda reagovalo je više javnih ličnosti i organizacija za zaštitu ljudskih prava.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Kvirija |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. 2. 2012. }}{{Dead link|date=November 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 28. maja [[2008]]. godine na izložbi u galeriji [[Udruženje likovnih umetnika Srbije|Udruženja likovnih umetnika Srbije]] (ULUS), pojavio se kontroverzni umetnički rad „Pahomije na Bulevaru sumraka“ umetnika Živka Grozdanića. Takođe, u pojedinim gradovima Srbije je osvanuo grafit „Pahomije, Bog je ljut!"<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=B92 Kultura |publisher=B92.net |date= |accessdate=2. 2. 2012. |archivedate=2014-04-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |deadurl=yes }}</ref> Vladika vranjski Pahomije je [[2011]]. godine dobio orden „Beli anđeo“ od Eparhije mileševske što je izazvalo kritike javnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date= |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date= |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date = 8. 10. 2011. |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref> == Nove optužbe i istraga == U martu [[2013]]. pokrenuta je nova istraga protiv Pahomija u vezi sa krivičnim delom „nedozvoljene polne radnje“. Magacionar u Eparhiji ga je optužio za seksualno zlostavljanje, koje je počelo kada je imao 16 godina i ponavljao prvi razred u Srednjoj bogoslovskoj školi u [[Kragujevac|Kragujevcu]]. U tužilaštvu u Vranju je potvrđeno da se vodi istraga, dok je [[Eparhija vranjska]] saopštila da nedeljnik [[Vranjske]], koji je prvi preneo iskaz magacionara, pokušava da stvori novi „slučaj Pahomije“.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja], Blic</ref> Novi skandal je postao aktuelan u medijima oktobra 2019. godine, jer je pronađen Pahomijev mobitel sa eksplicitnim neprimjerenim sadržajima.<ref name="mob2019"/><ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |title=banjaluka.in |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |access-date=2019-10-12 |archive-date=2019-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |dead-url=yes }}</ref> == Izvori == {{Izvori|2}} == Vanjske veze == * [http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr Srpska pravoslavna crkva, Episkop vranjski Pahomije]{{Dead link|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (spcportal.org) * [http://www.cins.org.rs/?p=484 Poslovi i priključenija vladike Pahomija] (Centar za istraživačko novinarstvo Srbije) * [http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm Serija vesti o slučaju Pahomije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date=2008-09-22 }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{Lifetime|1952||Gačić, Pahomije}} [[Kategorija:SPC-Ličnosti]] [[Kategorija:Episkopi vranjski]] [[Kategorija:Teslić]] [[Kategorija:Vranje]] Ru: {{Иерарх |обращение = [[Его Высокопреосвященство]] |имя = Митрополит Пахомий |оригинал имени = {{lang-sr|Митрополит Пахомије}} |имя при рождении = Томислав Гачич |оригинал имени при рождении = Томислав Гачић |изображение = |ширина = |описание изображения = |титул = Митрополит [[Враньская епархия|Враньский]]<br><small>(до 28 мая 2024 — епископ)</small> |флаг =Flag of the Serbian Orthodox Church.svg |церковь = [[Сербская православная церковь]] |избрание = [[28 мая]] [[1992 год]]а |периодначало = [[23 августа]] [[1992 год]]а |периодконец = |предшественник = [[Савва (Андрич)]] |преемник = |титул_2 = |порядок_2 = |церковь_2 = |избрание_2 = |интронизация_2 = |периодначало_2 = |периодконец_2 = |период правления_2 = |предшественник_2 = |преемник_2 = |титул_3 = |церковь_3 = |община_3 = |избрание_3 = |интронизация_3 = |периодначало_3 = |периодконец_3 = |предшественник_3 = |преемник_3 = |похоронен = |отец = Новак Гачич |мать = Василия Гачич |образование = [[Призренская духовная семинария]], <br />[[Афинский университет]] |учёная степень = |принятие монашества = [[1973 год]] |сан = [[1973 год]] |хиротония = [[23 августа]] [[1992 год]]а |награды = }} '''Митрополит Пахо́мий''' ({{lang-sr|Митрополит Пахомије}}, в миру '''Томислав Гачич''', {{lang-sr|Томислав Гачић}}; [[17 октября]] [[1952]], село [[Чечави]], община [[Теслич (община)|Теслич]], [[Социалистическая Республика Босния и Герцеговина]], [[Социалистическая Федеративная Республика Югославия]]) — [[епископ]] [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], митрополит [[Враньская епархия|Враньский]]. == Биография == Родился 17 октября 1952 года в селе Чечавы под Тесличем, в Боснии и Герцеговине, Югославия, в семье Новака и Василии Гачич. Был послушником в [[Монастырь Озрен|Монастыре Озрен]] и [[Монастырь Высокие Дечаны|Монастыре Высокие Дечаны]]. В 1973 году был пострижен в монахи и рукоположен во [[диакон]]а епископом Рашско-Призренским [[Павел (патриарх Сербский)|Павлом (Стойчевичем)]] в монастыре [[Монастырь Высокие Дечаны|Высокие Дечаны]]. По завершении [[Призренская духовная семинария|Духовной семинарии]] в [[Призрен]]е, в 1976 году поступил на [[Богословская школа Афинского университета|Богословский факультет в Афинского университета]], который окончил выпустился в 1980 году. 4 октября того же года во Введенском монастыре Белграда был рукоположен во иеромонаха епископом Славонским [[Емилиан (Маринович)|Емилианом (Мариновичем)]]. После того провёл два года в [[Государство Палестина|Палестине]], на [[Синай (гора)|Синае]], в монастырях Египетской пустыни, на [[Афон]]е. Обучаясь в аспирантуре в [[Япония|Японии]], проживал в [[Софийский монастырь (Мацуо)|Софийском монастыре]] в префектуре [[Тиба (префектура)|Тиба]], где написал несколько икон для монастырского храма. В 1982 году был назначен настоятелем [[Банья (монастырь)|Монастыря Банья]] под [[Прибой (город)|Прибоем-на-Лиме]] в [[Дабро-Боснийская митрополия|Дабро-Боснийской митрополии]]. В 1985 году был переведен настоятелем в [[Монастырь Папрача]] [[Зворницко-Тузланская епархия|Зворницко-Тузланской епархии]]. 28 мая 1992 года был избран епископом Враньским. 23 августа того же года последовала его хиротония, а затем настолование, совершенные патриархом Сербским Павлом и сонмом архиереев Сербской Церкви. == Ссылки == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=20 Његово Преосвештенство Епископ врањски Господин ПАХОМИЈЕ (Гачић)] * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] [[Категория:Епископы Сербской православной церкви]] [[Категория:Выпускники богословского института Афинского университета]] [[Категория:Выпускники Призренской духовной семинарии]] [[Категория:Враньская епархия]] {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{navedi splet|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Samostan Ostrog|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[Dekan (religija)|dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{navedi splet |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{navedi splet|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{navedi splet|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{navedi splet|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{navedi splet|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane kritika; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], rodno ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval za teroriste.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Še dalje je šel zoper študente v blokadi »metropolit zvorniško-tuzlanski [[Fotij Sladojević|Fotij]]« (*1961), ki jih je ozmerjal celo kot [[demon|hudiče]] in [[satanizem|sataniste]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" — kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) — nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{navedi splet|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja|accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija,Rojeni leta 1947]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija,Bazilijanci]] [[Kategorija,Ekumenski delavci]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija,Doktorirali na Univerzi v Atenah]] et3zvns5fuc109qkes0mmx4cz0ygblu 6732252 6732225 2026-08-07T14:16:53Z Stebunik 55592 /* 2sl Pahomij Gačić članek 7.viii.2026 */ 6732252 wikitext text/x-wiki == 1sl Pahomij Gačić multi okno 6.viii.2026 == === 2sl Pahomij Gačić članek 7.viii.2026 === {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]] [2]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Srbija]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji[2] <ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Istega leta ga je raško-prizrenski škof, kasneje [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona[2] <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral[2] <ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha. Po končanem dodiplomskem študiju je dve leti preživel v Palestini, na Sinaju, v egiptovskih samostanih, na Sveti gori in na Japonskem, kjer je nadaljeval podiplomski študij[2] <ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je Pahomij postal opat [[Samostan Banje|samostana Banje]] pri [[Priboj]]u, leta 1985 pa je bil imenovan za opata [[Samostan Papraće|samostana Papraće]] v Bosni. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa, 23. avgusta istega leta pa so ga patriarh Pavle in več hierarhov pravoslavne cerkve posvetili in ustoličili[2] <ref name="Биографија"/>. Potem ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.[3] {{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Биографија == Томислав Гачић је рођен 17. октобра [[1952]]. године, у селу Чечави код [[Теслић]]а, од оца Новака и мајке Василије<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Са својих двадесет година је био искушеник у [[Манастир Озрен|манастиру Озрену]] и у [[Манастир Високи Дечани|манастиру Високим Дечанима]], где се [[1973]]. године [[монаштво|замонашио]] и добио монашко име Пахомије. Исте године је рукоположен у чин [[ђакон]]а од рашко-призренског [[епископ]]а, касније [[Патријарх српски Павле|српског патријарха Павла]]<ref name="Биографија"/>. Након завршетка [[теологија|богословије]] у [[Призрен]]у, [[1976]]. године одлази на теолошки факултет у [[Атина|Атини]], где је дипломирао [[1980]]. године<ref name="Биографија"/>. Исте године, рукоположен је у чин [[јеромонах]]а од славонског епископа Емилијана у [[манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|манастиру Ваведењу]] у [[Београд]]у. По завршетку основних студија, проводи две године у [[Палестина (регион)|Палестини]], на [[Синајска гора|Синају]], у [[египат]]ским манастирима, на [[Света гора|Светој гори]] и у [[Јапан]]у, на постдипломским студијама<ref name="Биографија"/>. Године [[1982]]. Пахомије постаје настојатељ [[манастир Бања|манастира Бање]] код [[Прибој]]а, а [[1985]]. године је постављен за настојатеља [[Манастир Папраћа|манастира Папраће]] у Босни. [[28. мај]]а [[1992]]. године је изабран за врањског епископа (владику), а [[23. август]]а исте године је хиротонисан и устоличен од стране [[Патријарх српски Павле|патријарха Павла]] и више архијереја православне цркве<ref name="Биографија"/>. Након што је [[1994]]. године тадашњи викарни [[Тетовска епархија|епископ тетовски]] и администратор епархија СПЦ у Македонији [[Јован Младеновић]] изабран за епископа западноамеричког, дужност администратора за све епархије СПЦ у [[Република Македонија|Републици Македонији]] поверена је владици Пахомију. Упркос отежаним околностима, које су биле условљене црквеним расколом, епископ Пахомије се током наредних година старао о развоју српских црквених општина у Македонији.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} === Прве оптужбе и суђење === Томислав Гачић (владика врањски Пахомије) је [[31. децембар|31. децембра]] [[2002]]. пред Општинском судом у Врању био оптужен за [[педофилија|сексуално злостављање]] дечака. Према оптужби, Пахомије је злоупотребом службеног положаја у периоду од [[1999]]. до 2002. године у службеним просторијама [[Епархија врањска|Епархије врањске]] починио четири [[Кривично дело|кривична дела]] блудних радњи над малолетним дечацима који су желели да постану свештеници.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=02. 06. 2014 |url-status=dead }}</ref> Пахомије је негирао те оптужбе. С обзиром на стално одлагање рочишта и због болести и непојављивања пред судом оптуженог Томислава Гачића<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref>, до краја суђења, у марту [[2006]]. године, наступила је апсолутна застарелост за два кривична дела, из [[1999]]. и [[2000]]. године.<ref name="autogenerated2" /> Након тога, суд у Нишу је за два кривична дела донео одбијајућу пресуду услед застарелости, док је за два кривична дела Гачића ослободио оптужбе због недостатка доказа. Тужиоци су протестовали због овакве пресуде. Врховни суд је дао налаз да првостепени суд није спровео суђење у разумном року, услед чега је дошло до застарелости гоњења у односу на два од четири кривична дела.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013 |archive-date=19. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Реакције јавности === Против овакве одлуку суда реаговало је више јавних личности и организација за заштиту људских права.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. 2. 2012. }}{{Мртва веза}}</ref> 28. маја [[2008]]. године на изложби у галерији [[Удружење ликовних уметника Србије|Удружења ликовних уметника Србије]] (УЛУС), појавио се контроверзни уметнички рад „Пахомије на Булевару сумрака“ уметника Живка Грозданића. Такође, у појединим градовима Србије је освануо графит „Пахомије, Бог је љут!"<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. 04. 2014 |url-status=dead }}</ref> Владика врањски Пахомије је [[2011]]. године добио орден „Бели анђео“ од Епархије милешевске што је изазвало критике јавности.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. 10. 2011. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref> == Нове оптужбе и истрага == У марту [[2013]]. покренута је нова истрага против Пахомија у вези са кривичним делом „недозвољене полне радње“. Магационар у Епархији га је оптужио за сексуално злостављање, које је почело када је имао 16 година и понављао први разред у Средњој богословској школи у [[Крагујевац|Крагујевцу]]. У тужилаштву у Врању је потврђено да се води истрага, док је [[Епархија врањска]] саопштила да недељник [[Врањске]], који је први пренео исказ магационара, покушава да створи нови „случај Пахомије“.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. 03. 2013 |archive-date=24. 03. 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> У свом саопштењу Правни одбор Епархије врањске, на чијем челу је владика Пахомије изнео је ''да се иза оптужби да је владика сексуално злостављао младића, крију „финансијске проневере тог момка“ и ’да је приликом контроле материјално-финансијског пословања црквених јединица Епархијски управни одбор увидео пропусте у раду, између осталог и у магацину Епархијског управног одбора, где је радио младић који је у полицији оптужио Пахомија''.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. март 2013.</ref> Нови скандал је постао актуелан у медијима октобра [[2019]]. године, јер је пронађен летос изгубљен Пахомијев мобител са експлицитним непримереним садржајима.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> == Референце == {{референце}} == Литература == * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Спољашње везе == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] === Mladost in šolanje === === Škofovska služba === === Resen kandidat za [[patriarh]]a === == Kritika == == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] Sr cirilica: {{Јерарх | Јерарх = Пахомије (Гачић) | Слика = | Опис = | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Епархија = [[Епархија врањска]] | Чин = [[митрополит]] | Титула = ''архиепископ и митрополит врањски''<ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | Сједиште = [[Врање]] | Године службе = од [[1992]]. | Претходник = [[Сава Андрић|Сава (Андрић)]] | Насљедник = | Световно име = Томислав Гачић | Датум рођења = {{Датум рођења|1952|10|17|год=да}} | Мјесто рођења = [[Чечава]], код [[Теслић]]а | Држава рођења = [[ФНР Југославија]] | Датум смрти = | Мјесто смрти = | Држава смрти = }} '''Пахомије''' (световно '''Томислав Гачић'''; [[Чечава]], код [[Теслић]]а, [[17. октобар]] [[1952]]) је архиепископ и митрополит [[Епархија врањска|врањски]], од [[1992.]] године. == Биографија == Томислав Гачић је рођен 17. октобра [[1952]]. године, у селу Чечави код [[Теслић]]а, од оца Новака и мајке Василије<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Са својих двадесет година је био искушеник у [[Манастир Озрен|манастиру Озрену]] и у [[Манастир Високи Дечани|манастиру Високим Дечанима]], где се [[1973]]. године [[монаштво|замонашио]] и добио монашко име Пахомије. Исте године је рукоположен у чин [[ђакон]]а од рашко-призренског [[епископ]]а, касније [[Патријарх српски Павле|српског патријарха Павла]]<ref name="Биографија"/>. Након завршетка [[теологија|богословије]] у [[Призрен]]у, [[1976]]. године одлази на теолошки факултет у [[Атина|Атини]], где је дипломирао [[1980]]. године<ref name="Биографија"/>. Исте године, рукоположен је у чин [[јеромонах]]а од славонског епископа Емилијана у [[манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|манастиру Ваведењу]] у [[Београд]]у. По завршетку основних студија, проводи две године у [[Палестина (регион)|Палестини]], на [[Синајска гора|Синају]], у [[египат]]ским манастирима, на [[Света гора|Светој гори]] и у [[Јапан]]у, на постдипломским студијама<ref name="Биографија"/>. Године [[1982]]. Пахомије постаје настојатељ [[манастир Бања|манастира Бање]] код [[Прибој]]а, а [[1985]]. године је постављен за настојатеља [[Манастир Папраћа|манастира Папраће]] у Босни. [[28. мај]]а [[1992]]. године је изабран за врањског епископа (владику), а [[23. август]]а исте године је хиротонисан и устоличен од стране [[Патријарх српски Павле|патријарха Павла]] и више архијереја православне цркве<ref name="Биографија"/>. Након што је [[1994]]. године тадашњи викарни [[Тетовска епархија|епископ тетовски]] и администратор епархија СПЦ у Македонији [[Јован Младеновић]] изабран за епископа западноамеричког, дужност администратора за све епархије СПЦ у [[Република Македонија|Републици Македонији]] поверена је владици Пахомију. Упркос отежаним околностима, које су биле условљене црквеним расколом, епископ Пахомије се током наредних година старао о развоју српских црквених општина у Македонији.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} === Прве оптужбе и суђење === Томислав Гачић (владика врањски Пахомије) је [[31. децембар|31. децембра]] [[2002]]. пред Општинском судом у Врању био оптужен за [[педофилија|сексуално злостављање]] дечака. Према оптужби, Пахомије је злоупотребом службеног положаја у периоду од [[1999]]. до 2002. године у службеним просторијама [[Епархија врањска|Епархије врањске]] починио четири [[Кривично дело|кривична дела]] блудних радњи над малолетним дечацима који су желели да постану свештеници.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=02. 06. 2014 |url-status=dead }}</ref> Пахомије је негирао те оптужбе. С обзиром на стално одлагање рочишта и због болести и непојављивања пред судом оптуженог Томислава Гачића<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref>, до краја суђења, у марту [[2006]]. године, наступила је апсолутна застарелост за два кривична дела, из [[1999]]. и [[2000]]. године.<ref name="autogenerated2" /> Након тога, суд у Нишу је за два кривична дела донео одбијајућу пресуду услед застарелости, док је за два кривична дела Гачића ослободио оптужбе због недостатка доказа. Тужиоци су протестовали због овакве пресуде. Врховни суд је дао налаз да првостепени суд није спровео суђење у разумном року, услед чега је дошло до застарелости гоњења у односу на два од четири кривична дела.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013 |archive-date=19. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Реакције јавности === Против овакве одлуку суда реаговало је више јавних личности и организација за заштиту људских права.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. 2. 2012. }}{{Мртва веза}}</ref> 28. маја [[2008]]. године на изложби у галерији [[Удружење ликовних уметника Србије|Удружења ликовних уметника Србије]] (УЛУС), појавио се контроверзни уметнички рад „Пахомије на Булевару сумрака“ уметника Живка Грозданића. Такође, у појединим градовима Србије је освануо графит „Пахомије, Бог је љут!"<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. 04. 2014 |url-status=dead }}</ref> Владика врањски Пахомије је [[2011]]. године добио орден „Бели анђео“ од Епархије милешевске што је изазвало критике јавности.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. 10. 2011. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref> == Нове оптужбе и истрага == У марту [[2013]]. покренута је нова истрага против Пахомија у вези са кривичним делом „недозвољене полне радње“. Магационар у Епархији га је оптужио за сексуално злостављање, које је почело када је имао 16 година и понављао први разред у Средњој богословској школи у [[Крагујевац|Крагујевцу]]. У тужилаштву у Врању је потврђено да се води истрага, док је [[Епархија врањска]] саопштила да недељник [[Врањске]], који је први пренео исказ магационара, покушава да створи нови „случај Пахомије“.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. 03. 2013 |archive-date=24. 03. 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> У свом саопштењу Правни одбор Епархије врањске, на чијем челу је владика Пахомије изнео је ''да се иза оптужби да је владика сексуално злостављао младића, крију „финансијске проневере тог момка“ и ’да је приликом контроле материјално-финансијског пословања црквених јединица Епархијски управни одбор увидео пропусте у раду, између осталог и у магацину Епархијског управног одбора, где је радио младић који је у полицији оптужио Пахомија''.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. март 2013.</ref> Нови скандал је постао актуелан у медијима октобра [[2019]]. године, јер је пронађен летос изгубљен Пахомијев мобител са експлицитним непримереним садржајима.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> == Референце == {{референце}} == Литература == * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Спољашње везе == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{низ | пре= [[Сава Андрић|Сава (Андрић)]] | списак= [[Епархија врањска|Епископ врањски]]<br />[[1992]] — | после= - }} {{Епископи СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Гачић, Пахомије}} [[Категорија:Рођени 1952.]] [[Категорија:Теслићани]] [[Категорија:Епископи врањски]] [[Категорија:Педофилија]] Sh: {{Infokutija kardinal | tip = episkop | ime = Pahomije (Gačić) | titula = vranjski episkop | datum_rođenja = [[17. oktobar]] [[1952]] | mjesto_rođenja = [[Čečava]] ([[Teslić]]), [[NR BiH]], [[FNRJ]] | država_rođenja = [[FNR Jugoslavija]] | crkva = [[Srpska pravoslavna crkva]] | zaređenje = 1973 | stolovanje_početak = 23. avgust 1992 }} '''Pahomije''' (u građanstvu '''Tomislav Gačić'''; [[Čečava]] kod [[Teslić]]a, [[1952]]) je [[Vranje|vranjski]] [[episkop]] [[SPC|Srpske pravoslavne crkve]]. U žižu javnosti je dospeo nakon optužbi za [[pedofilija|seksualno zlostavljanje]] dečaka<ref name=autogenerated1>{{cite web |url=http://narodne.campware.org/look/m1/article.tpl?IdLanguage=10&IdPublication=1&NrArticle=2003&NrIssue=13198&NrSection=9&ST1=text&ST_T1=visetekstova&ST_PS1=6&ST_AS1=0&ST_max=1 |title=Narodne novine, 6. mart 2006 |publisher=Narodne.campware.org |date= |accessdate=2. 2. 2012. }}{{Dead link|date=October 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Nakon nekoliko godina suđenja, u dva od četiri predmeta je nastupila apsolutna zastarelost, dok je u preostala dva oslobođen krivice usled nedostatka dokaza. Bio je optužen za [[pedofilija|pedofiliju]]. ''Slučaj Pahomije'' je stekao veliki publicitet u [[Srbija|srpskoj]] javnosti. Nakon nekoliko godina [[suđenje|suđenja]] i oslobođenja krivice usled nedostatka dokaza i zastarelosti predmeta, zbog ovog slučaja i sama reč [[Pahomije]] je u omladinskom [[žargon]]u u Srbiji stekla izrazito negativnu konotaciju.<ref>[http://vukajlija.com/pahomije Rečnik slenga: Pahomije]</ref> Novi skandal je postao aktuelan u medijima oktobra 2019. godine.<ref name="mob2019">[https://web.archive.org/web/20191012090234/http://depo.ba/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali depo.ba]</ref> == Biografija == Tomislav Gačić je rođen 17. oktobra [[1952]]. godine, u selu [[Čečava|Čečavi]] kod [[Teslić]]a, u [[SR Bosna i Hercegovina|SR Bosni i Hercegovini]] ([[FNRJ]]), od oca Novaka i majke Vasilije<ref name="Biografija">[http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr SPC, Episkop vranjski Pahomije]{{Dead link|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Sa svojih dvadeset godina je bio iskušenik u [[Manastir Ozren|manastiru Ozrenu]] i u [[Manastir Visoki Dečani|manastiru Visokim Dečanima]], gde se [[1973]]. godine [[monaštvo|zamonašio]] i dobio monaško ime Pahomije. Iste godine je rukopoložen u čin [[đakon]]a od raško-prizrenskog [[episkop]]a, kasnije [[Patrijarh srpski Pavle|srpskog patrijarha Pavla]]<ref name="Biografija"/>. Nakon završetka [[bogoslovija|bogoslovije]] u [[Prizren]]u, [[1976]]. godine odlazi na teološki fakultet u [[Atina|Atini]], gde je diplomirao [[1980]]. godine<ref name="Biografija"/>. Iste godine, rukopoložen je u čin [[jeromonah]]a od slavonskog episkopa Emilijana u [[manastir Vavedenje|manastiru Vavedenju]] u [[Beograd]]u. Po završetku osnovnih studija, provodi dve godine u [[Palestina|Palestini]], na [[Sinaj]]u, u [[egipat]]skim manastirima, na [[Sveta Gora|Svetoj Gori]] i u [[Japan]]u, na postdiplomskim studijama<ref name="Biografija"/>. Godine [[1982]]. Pahomije postaje nastojatelj [[manastir Banja|manastira Banje]] kod [[Priboj]]a, a [[1985]]. godine je postavljen za nastojatelja [[Manastir Papraća|manastira Papraće]] u Bosni. [[28. maj]]a [[1992]]. godine je izabran za vranjskog episkopa (vladiku), a [[23. avgust]]a iste godine je hirotonisan i ustoličen od strane patrijarha Pavla i više arhijereja pravoslavne crkve<ref name="Biografija"/>. === Optužbe i suđenje === S obzirom na stalno odlaganje ročišta i zbog bolesti i nepojavljivanja pred sudom optuženog Tomislava Gačića<ref>{{cite web |author=Toma Todorović |url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Politika 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=12. 10. 2019. |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://archive.today/20120911195941/http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |dead-url= }}</ref>, do kraja suđenja, u martu [[2006]]. godine, nastupila je apsolutna zastarelost za dva krivična dela, iz [[1999]]. i [[2000]]. godine. Nakon toga, sud u Nišu je za dva krivična dela doneo odbijajuću presudu usled zastarelosti, dok je za dva krivična dela Gačića oslobodio optužbe zbog nedostatka dokaza. Tužioci su protestovali zbog ovakve presude. Vrhovni sud je dao nalaz da prvostepeni sud nije sproveo suđenje u razumnom roku, usled čega je došlo do zastarelosti gonjenja u odnosu na dva od četiri krivična dela<ref>[http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 Vrhovni sud Srbije, Vesti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |date=2008-09-19 }}, Pristupljeno 23. 4. 2013.</ref>. === Reakcije javnosti === Protiv ovakve odluku suda reagovalo je više javnih ličnosti i organizacija za zaštitu ljudskih prava.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Kvirija |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. 2. 2012. }}{{Dead link|date=November 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 28. maja [[2008]]. godine na izložbi u galeriji [[Udruženje likovnih umetnika Srbije|Udruženja likovnih umetnika Srbije]] (ULUS), pojavio se kontroverzni umetnički rad „Pahomije na Bulevaru sumraka“ umetnika Živka Grozdanića. Takođe, u pojedinim gradovima Srbije je osvanuo grafit „Pahomije, Bog je ljut!"<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=B92 Kultura |publisher=B92.net |date= |accessdate=2. 2. 2012. |archivedate=2014-04-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |deadurl=yes }}</ref> Vladika vranjski Pahomije je [[2011]]. godine dobio orden „Beli anđeo“ od Eparhije mileševske što je izazvalo kritike javnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date= |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date= |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date = 8. 10. 2011. |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref> == Nove optužbe i istraga == U martu [[2013]]. pokrenuta je nova istraga protiv Pahomija u vezi sa krivičnim delom „nedozvoljene polne radnje“. Magacionar u Eparhiji ga je optužio za seksualno zlostavljanje, koje je počelo kada je imao 16 godina i ponavljao prvi razred u Srednjoj bogoslovskoj školi u [[Kragujevac|Kragujevcu]]. U tužilaštvu u Vranju je potvrđeno da se vodi istraga, dok je [[Eparhija vranjska]] saopštila da nedeljnik [[Vranjske]], koji je prvi preneo iskaz magacionara, pokušava da stvori novi „slučaj Pahomije“.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja], Blic</ref> Novi skandal je postao aktuelan u medijima oktobra 2019. godine, jer je pronađen Pahomijev mobitel sa eksplicitnim neprimjerenim sadržajima.<ref name="mob2019"/><ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |title=banjaluka.in |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |access-date=2019-10-12 |archive-date=2019-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |dead-url=yes }}</ref> == Izvori == {{Izvori|2}} == Vanjske veze == * [http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr Srpska pravoslavna crkva, Episkop vranjski Pahomije]{{Dead link|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (spcportal.org) * [http://www.cins.org.rs/?p=484 Poslovi i priključenija vladike Pahomija] (Centar za istraživačko novinarstvo Srbije) * [http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm Serija vesti o slučaju Pahomije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date=2008-09-22 }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{Lifetime|1952||Gačić, Pahomije}} [[Kategorija:SPC-Ličnosti]] [[Kategorija:Episkopi vranjski]] [[Kategorija:Teslić]] [[Kategorija:Vranje]] Ru: {{Иерарх |обращение = [[Его Высокопреосвященство]] |имя = Митрополит Пахомий |оригинал имени = {{lang-sr|Митрополит Пахомије}} |имя при рождении = Томислав Гачич |оригинал имени при рождении = Томислав Гачић |изображение = |ширина = |описание изображения = |титул = Митрополит [[Враньская епархия|Враньский]]<br><small>(до 28 мая 2024 — епископ)</small> |флаг =Flag of the Serbian Orthodox Church.svg |церковь = [[Сербская православная церковь]] |избрание = [[28 мая]] [[1992 год]]а |периодначало = [[23 августа]] [[1992 год]]а |периодконец = |предшественник = [[Савва (Андрич)]] |преемник = |титул_2 = |порядок_2 = |церковь_2 = |избрание_2 = |интронизация_2 = |периодначало_2 = |периодконец_2 = |период правления_2 = |предшественник_2 = |преемник_2 = |титул_3 = |церковь_3 = |община_3 = |избрание_3 = |интронизация_3 = |периодначало_3 = |периодконец_3 = |предшественник_3 = |преемник_3 = |похоронен = |отец = Новак Гачич |мать = Василия Гачич |образование = [[Призренская духовная семинария]], <br />[[Афинский университет]] |учёная степень = |принятие монашества = [[1973 год]] |сан = [[1973 год]] |хиротония = [[23 августа]] [[1992 год]]а |награды = }} '''Митрополит Пахо́мий''' ({{lang-sr|Митрополит Пахомије}}, в миру '''Томислав Гачич''', {{lang-sr|Томислав Гачић}}; [[17 октября]] [[1952]], село [[Чечави]], община [[Теслич (община)|Теслич]], [[Социалистическая Республика Босния и Герцеговина]], [[Социалистическая Федеративная Республика Югославия]]) — [[епископ]] [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], митрополит [[Враньская епархия|Враньский]]. == Биография == Родился 17 октября 1952 года в селе Чечавы под Тесличем, в Боснии и Герцеговине, Югославия, в семье Новака и Василии Гачич. Был послушником в [[Монастырь Озрен|Монастыре Озрен]] и [[Монастырь Высокие Дечаны|Монастыре Высокие Дечаны]]. В 1973 году был пострижен в монахи и рукоположен во [[диакон]]а епископом Рашско-Призренским [[Павел (патриарх Сербский)|Павлом (Стойчевичем)]] в монастыре [[Монастырь Высокие Дечаны|Высокие Дечаны]]. По завершении [[Призренская духовная семинария|Духовной семинарии]] в [[Призрен]]е, в 1976 году поступил на [[Богословская школа Афинского университета|Богословский факультет в Афинского университета]], который окончил выпустился в 1980 году. 4 октября того же года во Введенском монастыре Белграда был рукоположен во иеромонаха епископом Славонским [[Емилиан (Маринович)|Емилианом (Мариновичем)]]. После того провёл два года в [[Государство Палестина|Палестине]], на [[Синай (гора)|Синае]], в монастырях Египетской пустыни, на [[Афон]]е. Обучаясь в аспирантуре в [[Япония|Японии]], проживал в [[Софийский монастырь (Мацуо)|Софийском монастыре]] в префектуре [[Тиба (префектура)|Тиба]], где написал несколько икон для монастырского храма. В 1982 году был назначен настоятелем [[Банья (монастырь)|Монастыря Банья]] под [[Прибой (город)|Прибоем-на-Лиме]] в [[Дабро-Боснийская митрополия|Дабро-Боснийской митрополии]]. В 1985 году был переведен настоятелем в [[Монастырь Папрача]] [[Зворницко-Тузланская епархия|Зворницко-Тузланской епархии]]. 28 мая 1992 года был избран епископом Враньским. 23 августа того же года последовала его хиротония, а затем настолование, совершенные патриархом Сербским Павлом и сонмом архиереев Сербской Церкви. == Ссылки == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=20 Његово Преосвештенство Епископ врањски Господин ПАХОМИЈЕ (Гачић)] * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] [[Категория:Епископы Сербской православной церкви]] [[Категория:Выпускники богословского института Афинского университета]] [[Категория:Выпускники Призренской духовной семинарии]] [[Категория:Враньская епархия]] {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{navedi splet|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Samostan Ostrog|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[Dekan (religija)|dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{navedi splet |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{navedi splet|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{navedi splet|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{navedi splet|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{navedi splet|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane kritika; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], rodno ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval za teroriste.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Še dalje je šel zoper študente v blokadi »metropolit zvorniško-tuzlanski [[Fotij Sladojević|Fotij]]« (*1961), ki jih je ozmerjal celo kot [[demon|hudiče]] in [[satanizem|sataniste]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" — kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) — nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{navedi splet|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja|accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija,Rojeni leta 1947]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija,Bazilijanci]] [[Kategorija,Ekumenski delavci]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija,Doktorirali na Univerzi v Atenah]] pmjha5o5dpfp47wjso0cw0krmew2254 6732257 6732252 2026-08-07T14:23:48Z Stebunik 55592 6732257 wikitext text/x-wiki == 1sl Pahomij Gačić multi okno 6.viii.2026 == === 2sl Pahomij Gačić članek 7.viii.2026 === {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]] [2]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Srbija]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji[2] <ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Istega leta ga je raško-prizrenski škof, kasneje [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona[2] <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral[2] <ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha. Po končanem dodiplomskem študiju je dve leti preživel v Palestini, na Sinaju, v egiptovskih samostanih, na Sveti gori in na Japonskem, kjer je nadaljeval podiplomski študij[2] <ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je Pahomij postal opat [[Samostan Banje|samostana Banje]] pri [[Priboj]]u, leta 1985 pa je bil imenovan za opata [[Samostan Papraće|samostana Papraće]] v Bosni. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa, 23. avgusta istega leta pa so ga patriarh Pavle in več hierarhov pravoslavne cerkve posvetili in ustoličili[2] <ref name="Биографија"/>. Potem ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.[3] {{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe == === Прве оптужбе и суђење === Томислав Гачић (владика врањски Пахомије) је [[31. децембар|31. децембра]] [[2002]]. пред Општинском судом у Врању био оптужен за [[педофилија|сексуално злостављање]] дечака. Према оптужби, Пахомије је злоупотребом службеног положаја у периоду од [[1999]]. до 2002. године у службеним просторијама [[Епархија врањска|Епархије врањске]] починио четири [[Кривично дело|кривична дела]] блудних радњи над малолетним дечацима који су желели да постану свештеници.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=02. 06. 2014 |url-status=dead }}</ref> Пахомије је негирао те оптужбе. С обзиром на стално одлагање рочишта и због болести и непојављивања пред судом оптуженог Томислава Гачића<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref>, до краја суђења, у марту [[2006]]. године, наступила је апсолутна застарелост за два кривична дела, из [[1999]]. и [[2000]]. године.<ref name="autogenerated2" /> Након тога, суд у Нишу је за два кривична дела донео одбијајућу пресуду услед застарелости, док је за два кривична дела Гачића ослободио оптужбе због недостатка доказа. Тужиоци су протестовали због овакве пресуде. Врховни суд је дао налаз да првостепени суд није спровео суђење у разумном року, услед чега је дошло до застарелости гоњења у односу на два од четири кривична дела.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013 |archive-date=19. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Реакције јавности === Против овакве одлуку суда реаговало је више јавних личности и организација за заштиту људских права.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. 2. 2012. }}{{Мртва веза}}</ref> 28. маја [[2008]]. године на изложби у галерији [[Удружење ликовних уметника Србије|Удружења ликовних уметника Србије]] (УЛУС), појавио се контроверзни уметнички рад „Пахомије на Булевару сумрака“ уметника Живка Грозданића. Такође, у појединим градовима Србије је освануо графит „Пахомије, Бог је љут!"<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. 04. 2014 |url-status=dead }}</ref> Владика врањски Пахомије је [[2011]]. године добио орден „Бели анђео“ од Епархије милешевске што је изазвало критике јавности.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. 10. 2011. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref> == Нове оптужбе и истрага == У марту [[2013]]. покренута је нова истрага против Пахомија у вези са кривичним делом „недозвољене полне радње“. Магационар у Епархији га је оптужио за сексуално злостављање, које је почело када је имао 16 година и понављао први разред у Средњој богословској школи у [[Крагујевац|Крагујевцу]]. У тужилаштву у Врању је потврђено да се води истрага, док је [[Епархија врањска]] саопштила да недељник [[Врањске]], који је први пренео исказ магационара, покушава да створи нови „случај Пахомије“.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. 03. 2013 |archive-date=24. 03. 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> У свом саопштењу Правни одбор Епархије врањске, на чијем челу је владика Пахомије изнео је ''да се иза оптужби да је владика сексуално злостављао младића, крију „финансијске проневере тог момка“ и ’да је приликом контроле материјално-финансијског пословања црквених јединица Епархијски управни одбор увидео пропусте у раду, између осталог и у магацину Епархијског управног одбора, где је радио младић који је у полицији оптужио Пахомија''.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. март 2013.</ref> Нови скандал је постао актуелан у медијима октобра [[2019]]. године, јер је пронађен летос изгубљен Пахомијев мобител са експлицитним непримереним садржајима.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> == Референце == {{референце}} == Литература == * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Спољашње везе == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] === Mladost in šolanje === === Škofovska služba === === Resen kandidat za [[patriarh]]a === == Kritika == == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] Sr cirilica: {{Јерарх | Јерарх = Пахомије (Гачић) | Слика = | Опис = | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Епархија = [[Епархија врањска]] | Чин = [[митрополит]] | Титула = ''архиепископ и митрополит врањски''<ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | Сједиште = [[Врање]] | Године службе = од [[1992]]. | Претходник = [[Сава Андрић|Сава (Андрић)]] | Насљедник = | Световно име = Томислав Гачић | Датум рођења = {{Датум рођења|1952|10|17|год=да}} | Мјесто рођења = [[Чечава]], код [[Теслић]]а | Држава рођења = [[ФНР Југославија]] | Датум смрти = | Мјесто смрти = | Држава смрти = }} '''Пахомије''' (световно '''Томислав Гачић'''; [[Чечава]], код [[Теслић]]а, [[17. октобар]] [[1952]]) је архиепископ и митрополит [[Епархија врањска|врањски]], од [[1992.]] године. == Биографија == Томислав Гачић је рођен 17. октобра [[1952]]. године, у селу Чечави код [[Теслић]]а, од оца Новака и мајке Василије<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Са својих двадесет година је био искушеник у [[Манастир Озрен|манастиру Озрену]] и у [[Манастир Високи Дечани|манастиру Високим Дечанима]], где се [[1973]]. године [[монаштво|замонашио]] и добио монашко име Пахомије. Исте године је рукоположен у чин [[ђакон]]а од рашко-призренског [[епископ]]а, касније [[Патријарх српски Павле|српског патријарха Павла]]<ref name="Биографија"/>. Након завршетка [[теологија|богословије]] у [[Призрен]]у, [[1976]]. године одлази на теолошки факултет у [[Атина|Атини]], где је дипломирао [[1980]]. године<ref name="Биографија"/>. Исте године, рукоположен је у чин [[јеромонах]]а од славонског епископа Емилијана у [[манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|манастиру Ваведењу]] у [[Београд]]у. По завршетку основних студија, проводи две године у [[Палестина (регион)|Палестини]], на [[Синајска гора|Синају]], у [[египат]]ским манастирима, на [[Света гора|Светој гори]] и у [[Јапан]]у, на постдипломским студијама<ref name="Биографија"/>. Године [[1982]]. Пахомије постаје настојатељ [[манастир Бања|манастира Бање]] код [[Прибој]]а, а [[1985]]. године је постављен за настојатеља [[Манастир Папраћа|манастира Папраће]] у Босни. [[28. мај]]а [[1992]]. године је изабран за врањског епископа (владику), а [[23. август]]а исте године је хиротонисан и устоличен од стране [[Патријарх српски Павле|патријарха Павла]] и више архијереја православне цркве<ref name="Биографија"/>. Након што је [[1994]]. године тадашњи викарни [[Тетовска епархија|епископ тетовски]] и администратор епархија СПЦ у Македонији [[Јован Младеновић]] изабран за епископа западноамеричког, дужност администратора за све епархије СПЦ у [[Република Македонија|Републици Македонији]] поверена је владици Пахомију. Упркос отежаним околностима, које су биле условљене црквеним расколом, епископ Пахомије се током наредних година старао о развоју српских црквених општина у Македонији.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} === Прве оптужбе и суђење === Томислав Гачић (владика врањски Пахомије) је [[31. децембар|31. децембра]] [[2002]]. пред Општинском судом у Врању био оптужен за [[педофилија|сексуално злостављање]] дечака. Према оптужби, Пахомије је злоупотребом службеног положаја у периоду од [[1999]]. до 2002. године у службеним просторијама [[Епархија врањска|Епархије врањске]] починио четири [[Кривично дело|кривична дела]] блудних радњи над малолетним дечацима који су желели да постану свештеници.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=02. 06. 2014 |url-status=dead }}</ref> Пахомије је негирао те оптужбе. С обзиром на стално одлагање рочишта и због болести и непојављивања пред судом оптуженог Томислава Гачића<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref>, до краја суђења, у марту [[2006]]. године, наступила је апсолутна застарелост за два кривична дела, из [[1999]]. и [[2000]]. године.<ref name="autogenerated2" /> Након тога, суд у Нишу је за два кривична дела донео одбијајућу пресуду услед застарелости, док је за два кривична дела Гачића ослободио оптужбе због недостатка доказа. Тужиоци су протестовали због овакве пресуде. Врховни суд је дао налаз да првостепени суд није спровео суђење у разумном року, услед чега је дошло до застарелости гоњења у односу на два од четири кривична дела.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. 4. 2013 |archive-date=19. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Реакције јавности === Против овакве одлуку суда реаговало је више јавних личности и организација за заштиту људских права.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. 2. 2012. }}{{Мртва веза}}</ref> 28. маја [[2008]]. године на изложби у галерији [[Удружење ликовних уметника Србије|Удружења ликовних уметника Србије]] (УЛУС), појавио се контроверзни уметнички рад „Пахомије на Булевару сумрака“ уметника Живка Грозданића. Такође, у појединим градовима Србије је освануо графит „Пахомије, Бог је љут!"<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. 2. 2012. |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. 04. 2014 |url-status=dead }}</ref> Владика врањски Пахомије је [[2011]]. године добио орден „Бели анђео“ од Епархије милешевске што је изазвало критике јавности.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. 10. 2011. |accessdate=02. 2. 2012.}}</ref> == Нове оптужбе и истрага == У марту [[2013]]. покренута је нова истрага против Пахомија у вези са кривичним делом „недозвољене полне радње“. Магационар у Епархији га је оптужио за сексуално злостављање, које је почело када је имао 16 година и понављао први разред у Средњој богословској школи у [[Крагујевац|Крагујевцу]]. У тужилаштву у Врању је потврђено да се води истрага, док је [[Епархија врањска]] саопштила да недељник [[Врањске]], који је први пренео исказ магационара, покушава да створи нови „случај Пахомије“.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. 03. 2013 |archive-date=24. 03. 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> У свом саопштењу Правни одбор Епархије врањске, на чијем челу је владика Пахомије изнео је ''да се иза оптужби да је владика сексуално злостављао младића, крију „финансијске проневере тог момка“ и ’да је приликом контроле материјално-финансијског пословања црквених јединица Епархијски управни одбор увидео пропусте у раду, између осталог и у магацину Епархијског управног одбора, где је радио младић који је у полицији оптужио Пахомија''.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. март 2013.</ref> Нови скандал је постао актуелан у медијима октобра [[2019]]. године, јер је пронађен летос изгубљен Пахомијев мобител са експлицитним непримереним садржајима.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> == Референце == {{референце}} == Литература == * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Спољашње везе == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{низ | пре= [[Сава Андрић|Сава (Андрић)]] | списак= [[Епархија врањска|Епископ врањски]]<br />[[1992]] — | после= - }} {{Епископи СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Гачић, Пахомије}} [[Категорија:Рођени 1952.]] [[Категорија:Теслићани]] [[Категорија:Епископи врањски]] [[Категорија:Педофилија]] Sh: {{Infokutija kardinal | tip = episkop | ime = Pahomije (Gačić) | titula = vranjski episkop | datum_rođenja = [[17. oktobar]] [[1952]] | mjesto_rođenja = [[Čečava]] ([[Teslić]]), [[NR BiH]], [[FNRJ]] | država_rođenja = [[FNR Jugoslavija]] | crkva = [[Srpska pravoslavna crkva]] | zaređenje = 1973 | stolovanje_početak = 23. avgust 1992 }} '''Pahomije''' (u građanstvu '''Tomislav Gačić'''; [[Čečava]] kod [[Teslić]]a, [[1952]]) je [[Vranje|vranjski]] [[episkop]] [[SPC|Srpske pravoslavne crkve]]. U žižu javnosti je dospeo nakon optužbi za [[pedofilija|seksualno zlostavljanje]] dečaka<ref name=autogenerated1>{{cite web |url=http://narodne.campware.org/look/m1/article.tpl?IdLanguage=10&IdPublication=1&NrArticle=2003&NrIssue=13198&NrSection=9&ST1=text&ST_T1=visetekstova&ST_PS1=6&ST_AS1=0&ST_max=1 |title=Narodne novine, 6. mart 2006 |publisher=Narodne.campware.org |date= |accessdate=2. 2. 2012. }}{{Dead link|date=October 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Nakon nekoliko godina suđenja, u dva od četiri predmeta je nastupila apsolutna zastarelost, dok je u preostala dva oslobođen krivice usled nedostatka dokaza. Bio je optužen za [[pedofilija|pedofiliju]]. ''Slučaj Pahomije'' je stekao veliki publicitet u [[Srbija|srpskoj]] javnosti. Nakon nekoliko godina [[suđenje|suđenja]] i oslobođenja krivice usled nedostatka dokaza i zastarelosti predmeta, zbog ovog slučaja i sama reč [[Pahomije]] je u omladinskom [[žargon]]u u Srbiji stekla izrazito negativnu konotaciju.<ref>[http://vukajlija.com/pahomije Rečnik slenga: Pahomije]</ref> Novi skandal je postao aktuelan u medijima oktobra 2019. godine.<ref name="mob2019">[https://web.archive.org/web/20191012090234/http://depo.ba/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali depo.ba]</ref> == Biografija == Tomislav Gačić je rođen 17. oktobra [[1952]]. godine, u selu [[Čečava|Čečavi]] kod [[Teslić]]a, u [[SR Bosna i Hercegovina|SR Bosni i Hercegovini]] ([[FNRJ]]), od oca Novaka i majke Vasilije<ref name="Biografija">[http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr SPC, Episkop vranjski Pahomije]{{Dead link|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Sa svojih dvadeset godina je bio iskušenik u [[Manastir Ozren|manastiru Ozrenu]] i u [[Manastir Visoki Dečani|manastiru Visokim Dečanima]], gde se [[1973]]. godine [[monaštvo|zamonašio]] i dobio monaško ime Pahomije. Iste godine je rukopoložen u čin [[đakon]]a od raško-prizrenskog [[episkop]]a, kasnije [[Patrijarh srpski Pavle|srpskog patrijarha Pavla]]<ref name="Biografija"/>. Nakon završetka [[bogoslovija|bogoslovije]] u [[Prizren]]u, [[1976]]. godine odlazi na teološki fakultet u [[Atina|Atini]], gde je diplomirao [[1980]]. godine<ref name="Biografija"/>. Iste godine, rukopoložen je u čin [[jeromonah]]a od slavonskog episkopa Emilijana u [[manastir Vavedenje|manastiru Vavedenju]] u [[Beograd]]u. Po završetku osnovnih studija, provodi dve godine u [[Palestina|Palestini]], na [[Sinaj]]u, u [[egipat]]skim manastirima, na [[Sveta Gora|Svetoj Gori]] i u [[Japan]]u, na postdiplomskim studijama<ref name="Biografija"/>. Godine [[1982]]. Pahomije postaje nastojatelj [[manastir Banja|manastira Banje]] kod [[Priboj]]a, a [[1985]]. godine je postavljen za nastojatelja [[Manastir Papraća|manastira Papraće]] u Bosni. [[28. maj]]a [[1992]]. godine je izabran za vranjskog episkopa (vladiku), a [[23. avgust]]a iste godine je hirotonisan i ustoličen od strane patrijarha Pavla i više arhijereja pravoslavne crkve<ref name="Biografija"/>. === Optužbe i suđenje === S obzirom na stalno odlaganje ročišta i zbog bolesti i nepojavljivanja pred sudom optuženog Tomislava Gačića<ref>{{cite web |author=Toma Todorović |url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Politika 30.12.2007 |publisher=Politika.rs |date=30. 12. 2007. |accessdate=12. 10. 2019. |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://archive.today/20120911195941/http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |dead-url= }}</ref>, do kraja suđenja, u martu [[2006]]. godine, nastupila je apsolutna zastarelost za dva krivična dela, iz [[1999]]. i [[2000]]. godine. Nakon toga, sud u Nišu je za dva krivična dela doneo odbijajuću presudu usled zastarelosti, dok je za dva krivična dela Gačića oslobodio optužbe zbog nedostatka dokaza. Tužioci su protestovali zbog ovakve presude. Vrhovni sud je dao nalaz da prvostepeni sud nije sproveo suđenje u razumnom roku, usled čega je došlo do zastarelosti gonjenja u odnosu na dva od četiri krivična dela<ref>[http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 Vrhovni sud Srbije, Vesti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |date=2008-09-19 }}, Pristupljeno 23. 4. 2013.</ref>. === Reakcije javnosti === Protiv ovakve odluku suda reagovalo je više javnih ličnosti i organizacija za zaštitu ljudskih prava.<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Kvirija |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. 2. 2012. }}{{Dead link|date=November 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 28. maja [[2008]]. godine na izložbi u galeriji [[Udruženje likovnih umetnika Srbije|Udruženja likovnih umetnika Srbije]] (ULUS), pojavio se kontroverzni umetnički rad „Pahomije na Bulevaru sumraka“ umetnika Živka Grozdanića. Takođe, u pojedinim gradovima Srbije je osvanuo grafit „Pahomije, Bog je ljut!"<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=B92 Kultura |publisher=B92.net |date= |accessdate=2. 2. 2012. |archivedate=2014-04-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |deadurl=yes }}</ref> Vladika vranjski Pahomije je [[2011]]. godine dobio orden „Beli anđeo“ od Eparhije mileševske što je izazvalo kritike javnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date= |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date= |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date = 8. 10. 2011. |accessdate = 2. 2. 2012.}}</ref> == Nove optužbe i istraga == U martu [[2013]]. pokrenuta je nova istraga protiv Pahomija u vezi sa krivičnim delom „nedozvoljene polne radnje“. Magacionar u Eparhiji ga je optužio za seksualno zlostavljanje, koje je počelo kada je imao 16 godina i ponavljao prvi razred u Srednjoj bogoslovskoj školi u [[Kragujevac|Kragujevcu]]. U tužilaštvu u Vranju je potvrđeno da se vodi istraga, dok je [[Eparhija vranjska]] saopštila da nedeljnik [[Vranjske]], koji je prvi preneo iskaz magacionara, pokušava da stvori novi „slučaj Pahomije“.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja], Blic</ref> Novi skandal je postao aktuelan u medijima oktobra 2019. godine, jer je pronađen Pahomijev mobitel sa eksplicitnim neprimjerenim sadržajima.<ref name="mob2019"/><ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |title=banjaluka.in |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |access-date=2019-10-12 |archive-date=2019-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |dead-url=yes }}</ref> == Izvori == {{Izvori|2}} == Vanjske veze == * [http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr Srpska pravoslavna crkva, Episkop vranjski Pahomije]{{Dead link|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (spcportal.org) * [http://www.cins.org.rs/?p=484 Poslovi i priključenija vladike Pahomija] (Centar za istraživačko novinarstvo Srbije) * [http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm Serija vesti o slučaju Pahomije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date=2008-09-22 }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{Lifetime|1952||Gačić, Pahomije}} [[Kategorija:SPC-Ličnosti]] [[Kategorija:Episkopi vranjski]] [[Kategorija:Teslić]] [[Kategorija:Vranje]] Ru: {{Иерарх |обращение = [[Его Высокопреосвященство]] |имя = Митрополит Пахомий |оригинал имени = {{lang-sr|Митрополит Пахомије}} |имя при рождении = Томислав Гачич |оригинал имени при рождении = Томислав Гачић |изображение = |ширина = |описание изображения = |титул = Митрополит [[Враньская епархия|Враньский]]<br><small>(до 28 мая 2024 — епископ)</small> |флаг =Flag of the Serbian Orthodox Church.svg |церковь = [[Сербская православная церковь]] |избрание = [[28 мая]] [[1992 год]]а |периодначало = [[23 августа]] [[1992 год]]а |периодконец = |предшественник = [[Савва (Андрич)]] |преемник = |титул_2 = |порядок_2 = |церковь_2 = |избрание_2 = |интронизация_2 = |периодначало_2 = |периодконец_2 = |период правления_2 = |предшественник_2 = |преемник_2 = |титул_3 = |церковь_3 = |община_3 = |избрание_3 = |интронизация_3 = |периодначало_3 = |периодконец_3 = |предшественник_3 = |преемник_3 = |похоронен = |отец = Новак Гачич |мать = Василия Гачич |образование = [[Призренская духовная семинария]], <br />[[Афинский университет]] |учёная степень = |принятие монашества = [[1973 год]] |сан = [[1973 год]] |хиротония = [[23 августа]] [[1992 год]]а |награды = }} '''Митрополит Пахо́мий''' ({{lang-sr|Митрополит Пахомије}}, в миру '''Томислав Гачич''', {{lang-sr|Томислав Гачић}}; [[17 октября]] [[1952]], село [[Чечави]], община [[Теслич (община)|Теслич]], [[Социалистическая Республика Босния и Герцеговина]], [[Социалистическая Федеративная Республика Югославия]]) — [[епископ]] [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], митрополит [[Враньская епархия|Враньский]]. == Биография == Родился 17 октября 1952 года в селе Чечавы под Тесличем, в Боснии и Герцеговине, Югославия, в семье Новака и Василии Гачич. Был послушником в [[Монастырь Озрен|Монастыре Озрен]] и [[Монастырь Высокие Дечаны|Монастыре Высокие Дечаны]]. В 1973 году был пострижен в монахи и рукоположен во [[диакон]]а епископом Рашско-Призренским [[Павел (патриарх Сербский)|Павлом (Стойчевичем)]] в монастыре [[Монастырь Высокие Дечаны|Высокие Дечаны]]. По завершении [[Призренская духовная семинария|Духовной семинарии]] в [[Призрен]]е, в 1976 году поступил на [[Богословская школа Афинского университета|Богословский факультет в Афинского университета]], который окончил выпустился в 1980 году. 4 октября того же года во Введенском монастыре Белграда был рукоположен во иеромонаха епископом Славонским [[Емилиан (Маринович)|Емилианом (Мариновичем)]]. После того провёл два года в [[Государство Палестина|Палестине]], на [[Синай (гора)|Синае]], в монастырях Египетской пустыни, на [[Афон]]е. Обучаясь в аспирантуре в [[Япония|Японии]], проживал в [[Софийский монастырь (Мацуо)|Софийском монастыре]] в префектуре [[Тиба (префектура)|Тиба]], где написал несколько икон для монастырского храма. В 1982 году был назначен настоятелем [[Банья (монастырь)|Монастыря Банья]] под [[Прибой (город)|Прибоем-на-Лиме]] в [[Дабро-Боснийская митрополия|Дабро-Боснийской митрополии]]. В 1985 году был переведен настоятелем в [[Монастырь Папрача]] [[Зворницко-Тузланская епархия|Зворницко-Тузланской епархии]]. 28 мая 1992 года был избран епископом Враньским. 23 августа того же года последовала его хиротония, а затем настолование, совершенные патриархом Сербским Павлом и сонмом архиереев Сербской Церкви. == Ссылки == * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=20 Његово Преосвештенство Епископ врањски Господин ПАХОМИЈЕ (Гачић)] * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] [[Категория:Епископы Сербской православной церкви]] [[Категория:Выпускники богословского института Афинского университета]] [[Категория:Выпускники Призренской духовной семинарии]] [[Категория:Враньская епархия]] {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{navedi splet|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{navedi splet|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Samostan Ostrog|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[Dekan (religija)|dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{navedi splet |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{navedi splet|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{navedi splet|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{navedi splet|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{navedi splet|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane kritika; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], rodno ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval za teroriste.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Še dalje je šel zoper študente v blokadi »metropolit zvorniško-tuzlanski [[Fotij Sladojević|Fotij]]« (*1961), ki jih je ozmerjal celo kot [[demon|hudiče]] in [[satanizem|sataniste]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" — kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) — nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{navedi splet|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{navedi splet|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja|accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija,Rojeni leta 1947]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija,Bazilijanci]] [[Kategorija,Ekumenski delavci]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija,Doktorirali na Univerzi v Atenah]] nrtkl9vbyzi6jhupgv2syd53sj8lkks 0 606614 6732294 2026-08-07T15:13:09Z 56jhoG 157998 iz en in it 6732294 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Ameriška metalcore skupina}} {{Infobox musical artist | name = Okilly Dokilly | image = "It feels like I'm wearing nothing at all" screams Sexy Flanders, In front of Ned Flanders-themed metal band Okilly Dokilly. (32885763504).jpg | caption = Skupina Okilly Dokilly med nastopom leta 2017 | origin = [[Phoenix, Arizona]], ZDA | years_active = 2015–2022 | genre = [[komični rock]], [[metalcore]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sacurrent.com/music/pay-tribute-to-ned-flanders-and-catch-metalcore-outfit-okilly-dokilly-at-paper-tiger-20203993 |title=Pay Tribute to Ned Flanders and Catch Metalcore Outfit Okilly Dokilly at Paper Tiger |last=Conde |first=Chris |date=27. februar 2019 |website=San Antonio Current |accessdate=16. maj 2023}}</ref> | website = {{URL|okillydokilly.com}} | past_members = * Head Ned * Zed Ned * Dread Ned * Red Ned * Stead Ned * Shred Ned * Thread Ned * Bed Ned * Bled Ned }} '''Okilly Dokilly''' je bila ameriška [[metalcore]] skupina iz [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v ameriški zvezni državi [[Arizona]]. Tematsko je temeljila na liku [[Ned Flanders|Neda Flandersa]] iz animirane televizijske serije ''[[Simpsonovi]]''. == Zgodovina == Skupina je nastala leta 2015 in že isto leto izdala demo z naslovom ''Okilly Demos''. Prvi studijski album skupine, ''Howdilly Doodilly'', je izšel 11. novembra 2016.<ref>{{Navedi splet |url=https://junkee.com/categories/music |title=Music |website=Junkee |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://musicfeeds.com.au/news/ned-flanders-themed-metal-band-okilly-dokilly-releasing-album/ |title=That Ned Flanders-Themed Metal Band Okilly Dokilly Are Releasing An Album |author=Sam Murphy |website=Music Feeds |date=1. november 2016 |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Svojo prvo turnejo po ZDA so napovedali 5. februarja 2017 na svojem [[YouTube]]-kanalu.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=SmzZ-3OQyRc |title=Howdilly Doodilly Tour Announcement |author=Okilly Dokilly |date=5. februar 2017 |accessdate=17. julij 2024}}</ref> 7. aprila 2019 se je skupina pojavila v zaključni špici epizode ''[[Simpsonovi|Simpsonovih]]'' »''I'm Just a Girl Who Can't Say D'oh''«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/tv-movies/tv-movie-news/ned-flanders-metal-band-okilly-dokilly-the-simpsons-819321/ |title=They Started a Ned Flanders Metal Band. Then 'The Simpsons' Called |author=Jon Blistein |website=Rolling Stone |date=9. april 2019 |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Po izidu drugega albuma je skupina preostanek leta preživela na turneji po [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropa|Evropi]]. V začetku leta 2020 je izdala [[singel]] »''Slaughterhouse''« in nastopala na turneji po [[Avstralija|Avstraliji]], vendar je pandemija [[COVID-19]] preprečila nadaljnje koncerte. Turneja ''When the Comet Gets Here'', načrtovana za april in maj 2020, je bila dvakrat prestavljena – najprej na leto 2021, nato na 2022. Zaključila se je 7. maja 2022 v mestu [[Austin]] v [[Teksas]]u.<ref>{{Navedi splet |url=https://exclaim.ca/music/article/okilly_dokilly_announce_diddly-dang_dissolution |title=Okilly Dokilly Announce Diddly-Dang Dissolution |website=Exclaim! |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Avgusta istega leta je skupina napovedala še zadnji poslovilni koncert, ki je potekal 29. oktobra 2022. Oboževalce je pozvala, naj se oblečejo v [[Ned Flanders|Neda Flandersa]] ali druge like iz ''[[Simpsonovi|Simpsonovih]]'', saj je želela podreti trenutni [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessov rekord]] za največje število ljudi, oblečenih v like iz ''Simpsonovih'', zbranih na enem mestu. V sedmih letih delovanja je skupina Okilly Dokilly po svetu izvedla skupno 239 koncertov, leta 2019 se je ustavila tudi na slovenskem festivalu [[Winter Days of Metal]].<ref>{{Navedi splet |url=https://paranoid.si/reportaze/winter-days-of-metal-2019-3--dan |title=Winter Days of Metal 2019, 3. dan |website=Paranoid |language=sl |accessdate=7. avgust 2026}}</ref> == V popularni kulturi == Skupina se je 7. aprila 2019 pojavila v zaključni špici epizode ''I'm Just a Girl Who Can't Say D'oh'' animirane serije ''[[Simpsonovi]]''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/tv/tv-news/ned-flanders-metal-band-okilly-dokilly-the-simpsons-819321/ |title="They Started a Ned Flanders Metal Band. Then 'The Simpsons' Called" |website=Rolling Stone |accessdate=9. april 2019}}</ref> == Člani == '''Zadnja postava''' {{col-begin}} {{col-2}} * '''Head Ned''' – glavni vokal, kitara, bas kitara, mandolina, tolkala {{small|(2015–2022)}} * '''Zed Ned''' – klaviature {{small|(2018–2022)}} * '''Dread Ned''' – bobni {{small|(2018–2022)}} * '''Shred Ned''' – glavna kitara {{small|(2018–2022)}} '''Nekdanji člani''' * '''Red Ned''' – klaviature, spremljevalni vokal {{small|(2015–2018)}} * '''Stead Ned''' – glavna kitara {{small|(2015–2017)}} * '''Thread Ned''' – bas kitara {{small|(2015–2017)}} * '''Bed Ned''' – bas kitara {{small|(2018–2019)}} * '''Bled Ned''' – bobni {{small|(2015–2018)}} {{col-2}} '''Koncertni člani''' * '''Dead Ned''' – glavna kitara {{small|(2017–2018)}} * '''Led Ned''' – glavna kitara {{small|(2022)}} * '''Cred Ned''' – bas kitara {{small|(2017–2018)}} * '''Bred Ned''' – bas kitara {{small|(2019, 2021)}} * '''Bloodshed Ned''' – bas kitara {{small|(2022)}} {{col-end}} == Časovnica == {{#tag:timeline| ImageSize = width:1100 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:110 bottom:90 top:05 right:10 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/2015 till:07/05/2022 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy ScaleMajor = increment:1 start:2015 ScaleMinor = increment:1 start:2016 Colors = id:lv value:red legend:Glavni_vokal_ritem_kitara_mandolina_tolkala id:bv value:pink legend:Spremljevalni_vokal id:g value:green legend:Glavna_kitara id:b value:blue legend:Bas_kitara id:k value:purple legend:Klaviature id:d value:orange legend:Bobni id:st value:black legend:Studijski_album id:bars value:gray(0.95) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 LineData = layer:back color:st at:11/11/2016 at:29/03/2019 BarData = bar:Head text:"Head Ned" bar:Stead text:"Stead Ned" bar:Shred text:"Shred Ned" bar:Thread text:"Thread Ned" bar:Bed text:"Bed Ned" bar:Red text:"Red Ned" bar:Zed text:"Zed Ned" bar:Bled text:"Bled Ned" bar:Dread text:"Dread Ned" PlotData = width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Head from:start till:end color:lv width:11 bar:Head from:01/06/2017 till:01/01/2018 color:g width:7 bar:Head from:01/01/2017 till:01/06/2018 color:b width:3 bar:Head from:31/12/2019 till:end color:b width:3 bar:Head from:01/03/2022 till:end color:g width:7 bar:Stead from:start till:01/06/2017 color:g width:11 bar:Shred from:01/01/2018 till:01/03/2022 color:g width:11 bar:Thread from:start till:01/01/2017 color:b width:11 bar:Bed from:01/06/2018 till:31/12/2019 color:b width:11 bar:Red from:start till:01/02/2018 color:k width:11 bar:Red from:start till:01/02/2018 color:bv width:3 bar:Zed from:01/02/2018 till:end color:k width:11 bar:Bled from:start till:01/04/2018 color:d width:11 bar:Dread from:01/04/2018 till:end color:d width:11 }} == Diskografija == === Studijski albumi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:10em;" | Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | Podrobnosti |- ! scope="row" | ''[[Howdilly Doodilly]]'' | * Izid: 11. november 2016 * Založba: samozaložba |- ! scope="row" | ''[[Howdilly Twodilly]]'' | * Izid: 29. marec 2019 * Založba: samozaložba |} === Demo posnetki === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:10em;" | Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | Podrobnosti |- ! scope="row" | ''Okilly Demos''<ref>{{Navedi splet |url=https://okillydokilly.bandcamp.com/album/okilly-demos |title=Okilly Demos, by Okilly Dokilly |website=Bandcamp |accessdate=6. oktober 2020}}</ref> | * Izid: 11. avgust 2015 * Založba: samozaložba |} === Singli === {| class="wikitable" ! Naslov ! Leto ! Album |- | "White Wine Spritzer" | 2016 | ''Howdilly Doodilly'' |- | "Reneducation" | rowspan="2" | 2019 | rowspan="2" | ''Howdilly Twodilly'' |- | "Bulletproof Glass" |- | "Slaughterhouse" | 2020 | — |} === Glasbeni videospoti === {| class="wikitable" ! Naslov ! Leto ! Režiser |- | "White Wine Spritzer" | 2016 | Justin Humbert<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=2BEvh6HSQc0 |title=Okilly Dokilly – White Wine Spritzer (Official Video) |website=YouTube |date=6. november 2016 |accessdate=6. november 2016}}</ref> |- | "Reneducation" | 2019 | Nick Mills<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=8lnfOvc_jGg |title=Okilly Dokilly – Reneducation (Official Music Video) |website=YouTube |date=13. februar 2019 |accessdate=13. februar 2019}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|https://okillydokilly.com}} * {{Allmusic}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2015]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2022]] [[Kategorija:Ameriške glasbene skupine]] [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] [[Kategorija:Metalcore skupine]] lpf8vdnbhd35pe12k744dfyc1tqqk02 6732302 6732294 2026-08-07T15:19:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 podvojeno 6732302 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Ameriška metalcore skupina}} {{Infobox musical artist | name = Okilly Dokilly | image = "It feels like I'm wearing nothing at all" screams Sexy Flanders, In front of Ned Flanders-themed metal band Okilly Dokilly. (32885763504).jpg | caption = Skupina Okilly Dokilly med nastopom leta 2017 | origin = [[Phoenix, Arizona]], ZDA | years_active = 2015–2022 | genre = [[komični rock]], [[metalcore]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sacurrent.com/music/pay-tribute-to-ned-flanders-and-catch-metalcore-outfit-okilly-dokilly-at-paper-tiger-20203993 |title=Pay Tribute to Ned Flanders and Catch Metalcore Outfit Okilly Dokilly at Paper Tiger |last=Conde |first=Chris |date=27. februar 2019 |website=San Antonio Current |accessdate=16. maj 2023}}</ref> | website = {{URL|okillydokilly.com}} | past_members = * Head Ned * Zed Ned * Dread Ned * Red Ned * Stead Ned * Shred Ned * Thread Ned * Bed Ned * Bled Ned }} '''Okilly Dokilly''' je bila ameriška [[metalcore]] skupina iz [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v ameriški zvezni državi [[Arizona]]. Tematsko je temeljila na liku [[Ned Flanders|Neda Flandersa]] iz animirane televizijske serije ''[[Simpsonovi]]''. == Zgodovina == Skupina je nastala leta 2015 in že isto leto izdala demo z naslovom ''Okilly Demos''. Prvi studijski album skupine, ''Howdilly Doodilly'', je izšel 11. novembra 2016.<ref>{{Navedi splet |url=https://junkee.com/categories/music |title=Music |website=Junkee |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://musicfeeds.com.au/news/ned-flanders-themed-metal-band-okilly-dokilly-releasing-album/ |title=That Ned Flanders-Themed Metal Band Okilly Dokilly Are Releasing An Album |author=Sam Murphy |website=Music Feeds |date=1. november 2016 |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Svojo prvo turnejo po ZDA so napovedali 5. februarja 2017 na svojem [[YouTube]]-kanalu.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=SmzZ-3OQyRc |title=Howdilly Doodilly Tour Announcement |author=Okilly Dokilly |date=5. februar 2017 |accessdate=17. julij 2024}}</ref> Po izidu drugega albuma je skupina preostanek leta preživela na turneji po [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropa|Evropi]]. V začetku leta 2020 je izdala [[singel]] »''Slaughterhouse''« in nastopala na turneji po [[Avstralija|Avstraliji]], vendar je pandemija [[COVID-19]] preprečila nadaljnje koncerte. Turneja ''When the Comet Gets Here'', načrtovana za april in maj 2020, je bila dvakrat prestavljena – najprej na leto 2021, nato na 2022. Zaključila se je 7. maja 2022 v mestu [[Austin]] v [[Teksas]]u.<ref>{{Navedi splet |url=https://exclaim.ca/music/article/okilly_dokilly_announce_diddly-dang_dissolution |title=Okilly Dokilly Announce Diddly-Dang Dissolution |website=Exclaim! |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Avgusta istega leta je skupina napovedala še zadnji poslovilni koncert, ki je potekal 29. oktobra 2022. Oboževalce je pozvala, naj se oblečejo v [[Ned Flanders|Neda Flandersa]] ali druge like iz ''[[Simpsonovi|Simpsonovih]]'', saj je želela podreti trenutni [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessov rekord]] za največje število ljudi, oblečenih v like iz ''Simpsonovih'', zbranih na enem mestu. V sedmih letih delovanja je skupina Okilly Dokilly po svetu izvedla skupno 239 koncertov, leta 2019 se je ustavila tudi na slovenskem festivalu [[Winter Days of Metal]].<ref>{{Navedi splet |url=https://paranoid.si/reportaze/winter-days-of-metal-2019-3--dan |title=Winter Days of Metal 2019, 3. dan |website=Paranoid |language=sl |accessdate=7. avgust 2026}}</ref> == V popularni kulturi == Skupina se je 7. aprila 2019 pojavila v zaključni špici epizode ''I'm Just a Girl Who Can't Say D'oh'' animirane serije ''[[Simpsonovi]]''. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/tv-movies/tv-movie-news/ned-flanders-metal-band-okilly-dokilly-the-simpsons-819321/ |title=They Started a Ned Flanders Metal Band. Then 'The Simpsons' Called |author=Jon Blistein |website=Rolling Stone |date=9. april 2019 |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/tv/tv-news/ned-flanders-metal-band-okilly-dokilly-the-simpsons-819321/ |title="They Started a Ned Flanders Metal Band. Then 'The Simpsons' Called" |website=Rolling Stone |accessdate=9. april 2019}}</ref> == Člani == '''Zadnja postava''' {{col-begin}} {{col-2}} * '''Head Ned''' – glavni vokal, kitara, bas kitara, mandolina, tolkala {{small|(2015–2022)}} * '''Zed Ned''' – klaviature {{small|(2018–2022)}} * '''Dread Ned''' – bobni {{small|(2018–2022)}} * '''Shred Ned''' – glavna kitara {{small|(2018–2022)}} '''Nekdanji člani''' * '''Red Ned''' – klaviature, spremljevalni vokal {{small|(2015–2018)}} * '''Stead Ned''' – glavna kitara {{small|(2015–2017)}} * '''Thread Ned''' – bas kitara {{small|(2015–2017)}} * '''Bed Ned''' – bas kitara {{small|(2018–2019)}} * '''Bled Ned''' – bobni {{small|(2015–2018)}} {{col-2}} '''Koncertni člani''' * '''Dead Ned''' – glavna kitara {{small|(2017–2018)}} * '''Led Ned''' – glavna kitara {{small|(2022)}} * '''Cred Ned''' – bas kitara {{small|(2017–2018)}} * '''Bred Ned''' – bas kitara {{small|(2019, 2021)}} * '''Bloodshed Ned''' – bas kitara {{small|(2022)}} {{col-end}} == Časovnica == {{#tag:timeline| ImageSize = width:1100 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:110 bottom:90 top:05 right:10 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/2015 till:07/05/2022 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy ScaleMajor = increment:1 start:2015 ScaleMinor = increment:1 start:2016 Colors = id:lv value:red legend:Glavni_vokal_ritem_kitara_mandolina_tolkala id:bv value:pink legend:Spremljevalni_vokal id:g value:green legend:Glavna_kitara id:b value:blue legend:Bas_kitara id:k value:purple legend:Klaviature id:d value:orange legend:Bobni id:st value:black legend:Studijski_album id:bars value:gray(0.95) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 LineData = layer:back color:st at:11/11/2016 at:29/03/2019 BarData = bar:Head text:"Head Ned" bar:Stead text:"Stead Ned" bar:Shred text:"Shred Ned" bar:Thread text:"Thread Ned" bar:Bed text:"Bed Ned" bar:Red text:"Red Ned" bar:Zed text:"Zed Ned" bar:Bled text:"Bled Ned" bar:Dread text:"Dread Ned" PlotData = width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Head from:start till:end color:lv width:11 bar:Head from:01/06/2017 till:01/01/2018 color:g width:7 bar:Head from:01/01/2017 till:01/06/2018 color:b width:3 bar:Head from:31/12/2019 till:end color:b width:3 bar:Head from:01/03/2022 till:end color:g width:7 bar:Stead from:start till:01/06/2017 color:g width:11 bar:Shred from:01/01/2018 till:01/03/2022 color:g width:11 bar:Thread from:start till:01/01/2017 color:b width:11 bar:Bed from:01/06/2018 till:31/12/2019 color:b width:11 bar:Red from:start till:01/02/2018 color:k width:11 bar:Red from:start till:01/02/2018 color:bv width:3 bar:Zed from:01/02/2018 till:end color:k width:11 bar:Bled from:start till:01/04/2018 color:d width:11 bar:Dread from:01/04/2018 till:end color:d width:11 }} == Diskografija == === Studijski albumi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:10em;" | Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | Podrobnosti |- ! scope="row" | ''[[Howdilly Doodilly]]'' | * Izid: 11. november 2016 * Založba: samozaložba |- ! scope="row" | ''[[Howdilly Twodilly]]'' | * Izid: 29. marec 2019 * Založba: samozaložba |} === Demo posnetki === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:10em;" | Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | Podrobnosti |- ! scope="row" | ''Okilly Demos''<ref>{{Navedi splet |url=https://okillydokilly.bandcamp.com/album/okilly-demos |title=Okilly Demos, by Okilly Dokilly |website=Bandcamp |accessdate=6. oktober 2020}}</ref> | * Izid: 11. avgust 2015 * Založba: samozaložba |} === Singli === {| class="wikitable" ! Naslov ! Leto ! Album |- | "White Wine Spritzer" | 2016 | ''Howdilly Doodilly'' |- | "Reneducation" | rowspan="2" | 2019 | rowspan="2" | ''Howdilly Twodilly'' |- | "Bulletproof Glass" |- | "Slaughterhouse" | 2020 | — |} === Glasbeni videospoti === {| class="wikitable" ! Naslov ! Leto ! Režiser |- | "White Wine Spritzer" | 2016 | Justin Humbert<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=2BEvh6HSQc0 |title=Okilly Dokilly – White Wine Spritzer (Official Video) |website=YouTube |date=6. november 2016 |accessdate=6. november 2016}}</ref> |- | "Reneducation" | 2019 | Nick Mills<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=8lnfOvc_jGg |title=Okilly Dokilly – Reneducation (Official Music Video) |website=YouTube |date=13. februar 2019 |accessdate=13. februar 2019}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|https://okillydokilly.com}} * {{Allmusic}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2015]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2022]] [[Kategorija:Ameriške glasbene skupine]] [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] [[Kategorija:Metalcore skupine]] 34el3uy5yw7ggmihkzlh9f412i156j3 6732303 6732302 2026-08-07T15:20:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6732303 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Ameriška metalcore skupina}} {{Infobox musical artist | name = Okilly Dokilly | image = "It feels like I'm wearing nothing at all" screams Sexy Flanders, In front of Ned Flanders-themed metal band Okilly Dokilly. (32885763504).jpg | caption = Skupina Okilly Dokilly med nastopom leta 2017 | origin = [[Phoenix, Arizona]], ZDA | years_active = 2015–2022 | genre = [[komični rock]], [[metalcore]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sacurrent.com/music/pay-tribute-to-ned-flanders-and-catch-metalcore-outfit-okilly-dokilly-at-paper-tiger-20203993 |title=Pay Tribute to Ned Flanders and Catch Metalcore Outfit Okilly Dokilly at Paper Tiger |last=Conde |first=Chris |date=27. februar 2019 |website=San Antonio Current |accessdate=16. maj 2023}}</ref> | website = {{URL|okillydokilly.com}} | past_members = * Head Ned * Zed Ned * Dread Ned * Red Ned * Stead Ned * Shred Ned * Thread Ned * Bed Ned * Bled Ned }} '''Okilly Dokilly''' je bila ameriška [[metalcore]] skupina iz [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v ameriški zvezni državi [[Arizona]]. Tematsko je temeljila na liku [[Ned Flanders|Neda Flandersa]] iz animirane televizijske serije ''[[Simpsonovi]]''. == Zgodovina == Skupina je nastala leta 2015 in že isto leto izdala demo z naslovom ''Okilly Demos''. Prvi studijski album skupine, ''Howdilly Doodilly'', je izšel 11. novembra 2016.<ref>{{Navedi splet |url=https://junkee.com/categories/music |title=Music |website=Junkee |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://musicfeeds.com.au/news/ned-flanders-themed-metal-band-okilly-dokilly-releasing-album/ |title=That Ned Flanders-Themed Metal Band Okilly Dokilly Are Releasing An Album |author=Sam Murphy |website=Music Feeds |date=1. november 2016 |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Svojo prvo turnejo po ZDA so napovedali 5. februarja 2017 na svojem [[YouTube]]-kanalu.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=SmzZ-3OQyRc |title=Howdilly Doodilly Tour Announcement |author=Okilly Dokilly |date=5. februar 2017 |accessdate=17. julij 2024}}</ref> Po izidu drugega albuma je skupina preostanek leta preživela na turneji po [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropa|Evropi]]. V začetku leta 2020 je izdala [[singel]] »''Slaughterhouse''« in nastopala na turneji po [[Avstralija|Avstraliji]], vendar je pandemija [[COVID-19]] preprečila nadaljnje koncerte. Turneja ''When the Comet Gets Here'', načrtovana za april in maj 2020, je bila dvakrat prestavljena – najprej na leto 2021, nato na 2022. Zaključila se je 7. maja 2022 v mestu [[Austin]] v [[Teksas]]u.<ref>{{Navedi splet |url=https://exclaim.ca/music/article/okilly_dokilly_announce_diddly-dang_dissolution |title=Okilly Dokilly Announce Diddly-Dang Dissolution |website=Exclaim! |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> Avgusta istega leta je skupina napovedala še zadnji poslovilni koncert, ki je potekal 29. oktobra 2022. Oboževalce je pozvala, naj se oblečejo v [[Ned Flanders|Neda Flandersa]] ali druge like iz ''[[Simpsonovi|Simpsonovih]]'', saj je želela podreti trenutni [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessov rekord]] za največje število ljudi, oblečenih v like iz ''Simpsonovih'', zbranih na enem mestu. V sedmih letih delovanja je skupina Okilly Dokilly po svetu izvedla skupno 239 koncertov, leta 2019 se je ustavila tudi na slovenskem festivalu [[Winter Days of Metal]].<ref>{{Navedi splet |url=https://paranoid.si/reportaze/winter-days-of-metal-2019-3--dan |title=Winter Days of Metal 2019, 3. dan |website=Paranoid |language=sl |accessdate=7. avgust 2026}}</ref> == V popularni kulturi == Skupina se je 7. aprila 2019 pojavila v zaključni špici epizode ''I'm Just a Girl Who Can't Say D'oh'' animirane serije ''[[Simpsonovi]]''. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/tv-movies/tv-movie-news/ned-flanders-metal-band-okilly-dokilly-the-simpsons-819321/ |title=They Started a Ned Flanders Metal Band. Then 'The Simpsons' Called |author=Jon Blistein |website=Rolling Stone |date=9. april 2019 |language=en |accessdate=18. julij 2024}}</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/tv/tv-news/ned-flanders-metal-band-okilly-dokilly-the-simpsons-819321/ |title="They Started a Ned Flanders Metal Band. Then 'The Simpsons' Called" |website=Rolling Stone |accessdate=9. april 2019}}</ref> == Člani == '''Zadnja postava''' {{col-begin}} {{col-2}} * '''Head Ned''' – glavni vokal, kitara, bas kitara, mandolina, tolkala {{small|(2015–2022)}} * '''Zed Ned''' – klaviature {{small|(2018–2022)}} * '''Dread Ned''' – bobni {{small|(2018–2022)}} * '''Shred Ned''' – glavna kitara {{small|(2018–2022)}} '''Nekdanji člani''' * '''Red Ned''' – klaviature, spremljevalni vokal {{small|(2015–2018)}} * '''Stead Ned''' – glavna kitara {{small|(2015–2017)}} * '''Thread Ned''' – bas kitara {{small|(2015–2017)}} * '''Bed Ned''' – bas kitara {{small|(2018–2019)}} * '''Bled Ned''' – bobni {{small|(2015–2018)}} {{col-2}} '''Koncertni člani''' * '''Dead Ned''' – glavna kitara {{small|(2017–2018)}} * '''Led Ned''' – glavna kitara {{small|(2022)}} * '''Cred Ned''' – bas kitara {{small|(2017–2018)}} * '''Bred Ned''' – bas kitara {{small|(2019, 2021)}} * '''Bloodshed Ned''' – bas kitara {{small|(2022)}} {{col-end}} == Časovnica == {{#tag:timeline| ImageSize = width:1100 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:110 bottom:90 top:05 right:10 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/2015 till:07/05/2022 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy ScaleMajor = increment:1 start:2015 ScaleMinor = increment:1 start:2016 Colors = id:lv value:red legend:Glavni_vokal_ritem_kitara_mandolina_tolkala id:bv value:pink legend:Spremljevalni_vokal id:g value:green legend:Glavna_kitara id:b value:blue legend:Bas_kitara id:k value:purple legend:Klaviature id:d value:orange legend:Bobni id:st value:black legend:Studijski_album id:bars value:gray(0.95) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 LineData = layer:back color:st at:11/11/2016 at:29/03/2019 BarData = bar:Head text:"Head Ned" bar:Stead text:"Stead Ned" bar:Shred text:"Shred Ned" bar:Thread text:"Thread Ned" bar:Bed text:"Bed Ned" bar:Red text:"Red Ned" bar:Zed text:"Zed Ned" bar:Bled text:"Bled Ned" bar:Dread text:"Dread Ned" PlotData = width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Head from:start till:end color:lv width:11 bar:Head from:01/06/2017 till:01/01/2018 color:g width:7 bar:Head from:01/01/2017 till:01/06/2018 color:b width:3 bar:Head from:31/12/2019 till:end color:b width:3 bar:Head from:01/03/2022 till:end color:g width:7 bar:Stead from:start till:01/06/2017 color:g width:11 bar:Shred from:01/01/2018 till:01/03/2022 color:g width:11 bar:Thread from:start till:01/01/2017 color:b width:11 bar:Bed from:01/06/2018 till:31/12/2019 color:b width:11 bar:Red from:start till:01/02/2018 color:k width:11 bar:Red from:start till:01/02/2018 color:bv width:3 bar:Zed from:01/02/2018 till:end color:k width:11 bar:Bled from:start till:01/04/2018 color:d width:11 bar:Dread from:01/04/2018 till:end color:d width:11 }} == Diskografija == === Studijski albumi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:10em;" | Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | Podrobnosti |- ! scope="row" | ''[[Howdilly Doodilly]]'' | * Izid: 11. november 2016 * Založba: samozaložba |- ! scope="row" | ''[[Howdilly Twodilly]]'' | * Izid: 29. marec 2019 * Založba: samozaložba |} === Demo posnetki === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:10em;" | Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | Podrobnosti |- ! scope="row" | ''Okilly Demos''<ref>{{Navedi splet |url=https://okillydokilly.bandcamp.com/album/okilly-demos |title=Okilly Demos, by Okilly Dokilly |website=Bandcamp |accessdate=6. oktober 2020}}</ref> | * Izid: 11. avgust 2015 * Založba: samozaložba |} === Singli === {| class="wikitable" ! Naslov ! Leto ! Album |- | "White Wine Spritzer" | 2016 | ''Howdilly Doodilly'' |- | "Reneducation" | rowspan="2" | 2019 | rowspan="2" | ''Howdilly Twodilly'' |- | "Bulletproof Glass" |- | "Slaughterhouse" | 2020 | — |} === Glasbeni videospoti === {| class="wikitable" ! Naslov ! Leto ! Režiser |- | "White Wine Spritzer" | 2016 | Justin Humbert<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=2BEvh6HSQc0 |title=Okilly Dokilly – White Wine Spritzer (Official Video) |website=YouTube |date=6. november 2016 |accessdate=6. november 2016}}</ref> |- | "Reneducation" | 2019 | Nick Mills<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=8lnfOvc_jGg |title=Okilly Dokilly – Reneducation (Official Music Video) |website=YouTube |date=13. februar 2019 |accessdate=13. februar 2019}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|https://okillydokilly.com}} * {{Allmusic}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2015]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2022]] [[Kategorija:Ameriške glasbene skupine]] [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] [[Kategorija:Metalcore skupine]] 090luy8y63qrltcxj84z69wf8l2ao0f 0 606615 6732307 2026-08-07T15:27:48Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6732307 wikitext text/x-wiki Na Filipinih so [[narodni park]]i kraji naravne ali zgodovinske vrednosti, ki jih je Ministrstvo za okolje in naravne vire določilo za zaščito in trajnostno rabo v skladu z Zakonom o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (1992).<ref>{{cite web|url=http://www.denr.gov.ph/policy/basicpol/pacode/irr7586.pdf |title=National Integrated Protected Areas System Act of 1992 |publisher=Department of Environment of Natural Resources |access-date=June 11, 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130504180803/http://www.denr.gov.ph/policy/basicpol/pacode/irr7586.pdf |archivedate=May 4, 2013 }}</ref> Leta 2012 je bilo na Filipinih 240 zavarovanih območij, od katerih jih je bilo 35 razvrščenih kot narodni parki.<ref>{{cite web | url=http://www.pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=120:establishing-and-managing-protected-areas&catid=58:protected-area-management |title=Establishing and Managing Protected Areas |publisher=Department of Environment and Natural Resources (DENR)-Protected Areas and Wildlife Bureau |access-date=June 11, 2012}}</ref> Do 22. junija 2018 je bilo 94 območij razglašenih za zavarovana območja v okviru klasifikacije narodnih parkov, ko je predsednik Rodrigo Duterte podpisal zakon E-NIPAS iz leta 2018.<ref>{{cite news |last1=Aurelio |first1=Julie M. |title=Expanded Nipas law creates 94 more nat'l parks across PH |url=https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |access-date=20 March 2022 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=7 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181021052354/https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |archive-date=21 October 2018 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Romero |first1=Paolo |title=E-NIPAS law to protect 94 more critical habitats |url=https://www.philstar.com/headlines/2018/07/09/1831853/e-nipas-law-protect-94-more-critical-habitats |access-date=20 March 2022 |work=The Philippine Star |date=9 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220320131213/https://www.philstar.com/headlines/2018/07/09/1831853/e-nipas-law-protect-94-more-critical-habitats |archive-date=20 March 2022}}</ref> == Narodni parki == {{Color box|#CFECEC|border=darkgray}}&nbsp;''Območje svetovne dediščine ali del območja svetovne dediščine''. {{toptextcells}} {| class="wikitable sortable toptextcells" |- style="vertical-align:middle;" ! rowspan="2" scope="col" | Ime ! rowspan="2" scope="col" style="width:6.5em;" | Površina ! rowspan="2" scope="col" | Ustanovitev ! colspan="2" scope="col" style="width:8em;" | Lokacija ! rowspan="2" scope="col" style="width:6.5em;" | Koordinate |- !Provinca !Otoška skupina |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Aurora Memorial]] | style="text-align:right;" | 5676,00 ha | style="text-align:center;" | 1937 | {{hlist | item_style=white-space:nowrap; | [[Aurora (provinca)|Aurora]] | Nueva Ecija}} |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.58423" | {{coord|15.58423|N|121.39990|E|name=Aurora Memorial National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Balbalasang–Balbalan]] | style="text-align:right;" | 1338,00 ha | style="text-align:center;" | 1972 | [[Kalinga (provinca)|Kalinga]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.45000" | {{coord|17.45000|N|121.15000|E|name=Balbalasang-Balbalan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bangan Hill]] | style="text-align:right;" | 13,90 ha | style="text-align:center;" | 1995 | [[Nueva Vizcaya]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.48333" | {{coord|16.48333|N|121.15000|E|name=Bangan Hill National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bataan]] | style="text-align:right;" | 23.688,00 ha | style="text-align:center;" | 1945 | [[Bataan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.60602" | {{coord|14.60602|N|120.50848|E|name=Bataan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Biak-na-Bato]] | style="text-align:right;" | 2117,00 ha | style="text-align:center;" | 1937 | [[Bulacan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.11875" | {{coord|15.11875|N|121.08510|E|name=Biak-na-Bato National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bulabog Putian]] | style="text-align:right;" | 854,33 ha | style="text-align:center;" | 1961 | [[Iloilo]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="11.03370" | {{coord|11.03370|N|122.66730|E|name=Bulabog Putian National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park polotok Caramoan]] | style="text-align:right;" | 347,00 ha | style="text-align:center;" | 1938 | [[Camarines Sur]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="13.78036" | {{coord|13.78036|N|123.88020|E|name=Caramoan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Cassamata Hill]] | style="text-align:right;" | 57,00 ha | style="text-align:center;" | 1974 | [[Abra (province)|Abra]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.59122" | {{coord|17.59122|N|120.62143|E|name=Cassamata Hill National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Fuyot Springs]] | style="text-align:right;" | 819 00 ha | style="text-align:center;" | 1938 | [[Isabela (provinca)|Isabela]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.21116" | {{coord|17.21116|N|122.01555|E|name=Fuyot Springs National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Guadalupe Mabugnao Mainit Hot Spring]] | style="text-align:right;" | {{convert|57.50|ha|disp=br()|sortable=on|abbr=on}} | style="text-align:center;" | 1972 | [[Cebu]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="10.13357" | {{coord|10.13357|N|123.60009|E|name=Guadalupe Mabugnao Mainit Hot Spring National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Hundred Islands]] | style="text-align:right;" | 1676,30 ha | style="text-align:center;" | 1940 | [[Pangasinan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.20050" | {{coord|16.20050|N|120.03763|E|name=Hundred Islands National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Kuapnit Balinsasayao]] | style="text-align:right;" | 364,00 ha | style="text-align:center;" | 1937 | [[Leyte]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="10.64581" | {{coord|10.64581|N|124.92034|E|name=Kuapnit Balinsasayao National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Lake Butig]] | style="text-align:right;" | 68,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.73523" | {{coord|7.73523|N|124.28869|E|name=Lake Butig National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Lake Dapao]] | style="text-align:right;" | 1500,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.78782" | {{coord|7.78782|N|124.04743|E|name=Lake Dapao National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Libmanan Caves]] | style="text-align:right;" | 19,40 ha | style="text-align:center;" | 1934 | [[Camarines Sur]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="13.65000" | {{coord|13.65000|N|122.80000|E|name=Libmanan Caves National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Luneta]] | style="text-align:right;" | 58 ha | style="text-align:center;" | 1955 | [[Metro Manila]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.58325" | {{coord|14.58325|N|120.97831|E|name=Luneta National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park MacArthur Landing Memorial]] | style="text-align:right;" | 6,78 ha | style="text-align:center;" | 1977 | [[Leyte]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="11.17207" | {{coord|11.17207|N|125.01244|E|name=MacArthur Landing Memorial National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mado Hot Spring]] | style="text-align:right;" | 48,00 ha | style="text-align:center;" | 1939 | [[Cotabato City|Cotabato]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.21667" | {{coord|7.21667|N|124.25000|E|name=Mado Hot Spring National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Minalungao]] | style="text-align:right;" | 2018,00 ha | style="text-align:center;" | 1967 | [[Nueva Ecija]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.30738" | {{coord|15.30738|N|121.14240|E|name=Minalungao National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mount Arajat]] | style="text-align:right;" | 3715,23 ha | style="text-align:center;" | 1933 | [[Pampanga]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.20373" | {{coord|15.20373|N|120.72925|E|name=Mount Arayat National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bud Dajo]] | style="text-align:right;" | 213,35 ha | style="text-align:center;" | 1938 | [[Sulu]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="6.01293" | {{coord|6.01293|N|121.05358|E|name=Mount Dajo National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mount Data]] | style="text-align:right;" | 5512,00 ha | style="text-align:center;" | 1936 | [[Benguet]], [[Mountain Province]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.87804" | {{coord|16.87804|N|120.83841|E|name=Mount Data National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mounts Iglit–Baco]] | style="text-align:right;" | 75.455,00 ha | style="text-align:center;" | 1969 | [[Mindoro Occidental]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="12.74340" | {{coord|12.74340|N|121.12521|E|name=Mounts Iglit–Baco National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mount Pulag]] | style="text-align:right;" | 11.550 00 ha | style="text-align:center;" | 1987 | [[Benguet]], [[Ifugao]], [[Nueva Vizcaya]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.58357" | {{coord|16.58357|N|120.88359|E|name=Mount Pulag National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Naujan Lake]] | style="text-align:right;" | 21.655,00 ha | style="text-align:center;" | 1956 | [[Mindoro Oriental]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="13.17270" | {{coord|13.17270|N|121.34273|E|name=Naujan Lake National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Northern Luzon Heroes Hill]] | style="text-align:right;" | 1316,00 ha | style="text-align:center;" | 1963 | [[Ilocos Sur]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.48614" | {{coord|17.48614|N|120.45305|E|name=Northern Luzon Heroes Hill National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Območja pomorske baze Olongapo]] | style="text-align:right;" | {{convert|9.04|ha|disp=br()|sortable=on|abbr=on}} | style="text-align:center;" | 1968 | [[Zambales]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.82685" | {{coord|14.82685|N|120.28599|E|name=Olongapo Naval Base Perimeter National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Pagsanjan Gorge]] | style="text-align:right;" | 152,64 ha | style="text-align:center;" | 1939 | [[Laguna (provinca)|Laguna]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.26667" | {{coord|14.26667|N|121.48333|E|name=Pagsanjan Gorge National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Pantuwaraya Lake]] | style="text-align:right;" | 20,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="8.03333" | {{coord|8.03333|N|124.26667|E|name=Pantuwaraya Lake National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Paoay Lake]] | style="text-align:right;" | 340,00 ha | style="text-align:center;" | 1969 | [[Ilocos Norte]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="18.12114" | {{coord|18.12114|N|120.53654|E|name=Paoay Lake National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- style="vertical-align:top;background-color:#CFECEC;" ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]] | style="text-align:right;" | 22.202,00 ha | style="text-align:center;" | 1999 | [[Palavan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="10.1667" | {{coord|10.1667|N|118.9167|E|name=Puerto Princesa Subterranean River National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Quezon Memorial Circle]] | style="text-align:right;" | 22,70 ha | style="text-align:center;" | 1975 | [[Metro Manila]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.65110" | {{coord|14.65110|N|121.04928|E|name=Quezon Memorial National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Rungkunan]] | style="text-align:right;" | {{small|''undetermined''}} | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="8.06100" | {{coord|8.06100|N|124.40318|E|name=Rungkunan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Sacred Mountain]] | style="text-align:right;" | 94,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="8.02120" | {{coord|8.02120|N|124.29633|E|name=Sacred Mountain National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Salikata]] | style="text-align:right;" | {{small|''undetermined''}} | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.87046" | {{coord|7.87046|N|124.35879|E|name=Salikata National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{GeoGroup}} * [https://www.officialgazette.gov.ph/downloads/2018/06jun/20180622-RA-11038-RRD.pdf Expanded National Integrated Protected Area Systems Act of 2018] – Official Gazette of the Republic of the Philippines {{commons category|National parks of the Philippines}} [[Kategorija:Narodni parki Filipinov]] qy5iwmvc8sp8xyfa70ns5ts917bgmne 6732308 6732307 2026-08-07T15:28:10Z Ljuba24b 92351 /* Narodni parki */ 6732308 wikitext text/x-wiki Na Filipinih so [[narodni park]]i kraji naravne ali zgodovinske vrednosti, ki jih je Ministrstvo za okolje in naravne vire določilo za zaščito in trajnostno rabo v skladu z Zakonom o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (1992).<ref>{{cite web|url=http://www.denr.gov.ph/policy/basicpol/pacode/irr7586.pdf |title=National Integrated Protected Areas System Act of 1992 |publisher=Department of Environment of Natural Resources |access-date=June 11, 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130504180803/http://www.denr.gov.ph/policy/basicpol/pacode/irr7586.pdf |archivedate=May 4, 2013 }}</ref> Leta 2012 je bilo na Filipinih 240 zavarovanih območij, od katerih jih je bilo 35 razvrščenih kot narodni parki.<ref>{{cite web | url=http://www.pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=120:establishing-and-managing-protected-areas&catid=58:protected-area-management |title=Establishing and Managing Protected Areas |publisher=Department of Environment and Natural Resources (DENR)-Protected Areas and Wildlife Bureau |access-date=June 11, 2012}}</ref> Do 22. junija 2018 je bilo 94 območij razglašenih za zavarovana območja v okviru klasifikacije narodnih parkov, ko je predsednik Rodrigo Duterte podpisal zakon E-NIPAS iz leta 2018.<ref>{{cite news |last1=Aurelio |first1=Julie M. |title=Expanded Nipas law creates 94 more nat'l parks across PH |url=https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |access-date=20 March 2022 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=7 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181021052354/https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |archive-date=21 October 2018 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Romero |first1=Paolo |title=E-NIPAS law to protect 94 more critical habitats |url=https://www.philstar.com/headlines/2018/07/09/1831853/e-nipas-law-protect-94-more-critical-habitats |access-date=20 March 2022 |work=The Philippine Star |date=9 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220320131213/https://www.philstar.com/headlines/2018/07/09/1831853/e-nipas-law-protect-94-more-critical-habitats |archive-date=20 March 2022}}</ref> == Narodni parki == {{Color box|#CFECEC|border=darkgray}}&nbsp;''Območje svetovne dediščine ali del območja svetovne dediščine''. {| class="wikitable sortable toptextcells" |- style="vertical-align:middle;" ! rowspan="2" scope="col" | Ime ! rowspan="2" scope="col" style="width:6.5em;" | Površina ! rowspan="2" scope="col" | Ustanovitev ! colspan="2" scope="col" style="width:8em;" | Lokacija ! rowspan="2" scope="col" style="width:6.5em;" | Koordinate |- !Provinca !Otoška skupina |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Aurora Memorial]] | style="text-align:right;" | 5676,00 ha | style="text-align:center;" | 1937 | {{hlist | item_style=white-space:nowrap; | [[Aurora (provinca)|Aurora]] | Nueva Ecija}} |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.58423" | {{coord|15.58423|N|121.39990|E|name=Aurora Memorial National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Balbalasang–Balbalan]] | style="text-align:right;" | 1338,00 ha | style="text-align:center;" | 1972 | [[Kalinga (provinca)|Kalinga]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.45000" | {{coord|17.45000|N|121.15000|E|name=Balbalasang-Balbalan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bangan Hill]] | style="text-align:right;" | 13,90 ha | style="text-align:center;" | 1995 | [[Nueva Vizcaya]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.48333" | {{coord|16.48333|N|121.15000|E|name=Bangan Hill National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bataan]] | style="text-align:right;" | 23.688,00 ha | style="text-align:center;" | 1945 | [[Bataan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.60602" | {{coord|14.60602|N|120.50848|E|name=Bataan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Biak-na-Bato]] | style="text-align:right;" | 2117,00 ha | style="text-align:center;" | 1937 | [[Bulacan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.11875" | {{coord|15.11875|N|121.08510|E|name=Biak-na-Bato National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bulabog Putian]] | style="text-align:right;" | 854,33 ha | style="text-align:center;" | 1961 | [[Iloilo]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="11.03370" | {{coord|11.03370|N|122.66730|E|name=Bulabog Putian National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park polotok Caramoan]] | style="text-align:right;" | 347,00 ha | style="text-align:center;" | 1938 | [[Camarines Sur]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="13.78036" | {{coord|13.78036|N|123.88020|E|name=Caramoan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Cassamata Hill]] | style="text-align:right;" | 57,00 ha | style="text-align:center;" | 1974 | [[Abra (province)|Abra]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.59122" | {{coord|17.59122|N|120.62143|E|name=Cassamata Hill National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Fuyot Springs]] | style="text-align:right;" | 819 00 ha | style="text-align:center;" | 1938 | [[Isabela (provinca)|Isabela]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.21116" | {{coord|17.21116|N|122.01555|E|name=Fuyot Springs National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Guadalupe Mabugnao Mainit Hot Spring]] | style="text-align:right;" | {{convert|57.50|ha|disp=br()|sortable=on|abbr=on}} | style="text-align:center;" | 1972 | [[Cebu]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="10.13357" | {{coord|10.13357|N|123.60009|E|name=Guadalupe Mabugnao Mainit Hot Spring National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Hundred Islands]] | style="text-align:right;" | 1676,30 ha | style="text-align:center;" | 1940 | [[Pangasinan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.20050" | {{coord|16.20050|N|120.03763|E|name=Hundred Islands National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Kuapnit Balinsasayao]] | style="text-align:right;" | 364,00 ha | style="text-align:center;" | 1937 | [[Leyte]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="10.64581" | {{coord|10.64581|N|124.92034|E|name=Kuapnit Balinsasayao National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Lake Butig]] | style="text-align:right;" | 68,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.73523" | {{coord|7.73523|N|124.28869|E|name=Lake Butig National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Lake Dapao]] | style="text-align:right;" | 1500,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.78782" | {{coord|7.78782|N|124.04743|E|name=Lake Dapao National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Libmanan Caves]] | style="text-align:right;" | 19,40 ha | style="text-align:center;" | 1934 | [[Camarines Sur]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="13.65000" | {{coord|13.65000|N|122.80000|E|name=Libmanan Caves National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Luneta]] | style="text-align:right;" | 58 ha | style="text-align:center;" | 1955 | [[Metro Manila]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.58325" | {{coord|14.58325|N|120.97831|E|name=Luneta National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park MacArthur Landing Memorial]] | style="text-align:right;" | 6,78 ha | style="text-align:center;" | 1977 | [[Leyte]] |Visajas | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="11.17207" | {{coord|11.17207|N|125.01244|E|name=MacArthur Landing Memorial National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mado Hot Spring]] | style="text-align:right;" | 48,00 ha | style="text-align:center;" | 1939 | [[Cotabato City|Cotabato]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.21667" | {{coord|7.21667|N|124.25000|E|name=Mado Hot Spring National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Minalungao]] | style="text-align:right;" | 2018,00 ha | style="text-align:center;" | 1967 | [[Nueva Ecija]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.30738" | {{coord|15.30738|N|121.14240|E|name=Minalungao National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mount Arajat]] | style="text-align:right;" | 3715,23 ha | style="text-align:center;" | 1933 | [[Pampanga]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="15.20373" | {{coord|15.20373|N|120.72925|E|name=Mount Arayat National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Bud Dajo]] | style="text-align:right;" | 213,35 ha | style="text-align:center;" | 1938 | [[Sulu]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="6.01293" | {{coord|6.01293|N|121.05358|E|name=Mount Dajo National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mount Data]] | style="text-align:right;" | 5512,00 ha | style="text-align:center;" | 1936 | [[Benguet]], [[Mountain Province]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.87804" | {{coord|16.87804|N|120.83841|E|name=Mount Data National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mounts Iglit–Baco]] | style="text-align:right;" | 75.455,00 ha | style="text-align:center;" | 1969 | [[Mindoro Occidental]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="12.74340" | {{coord|12.74340|N|121.12521|E|name=Mounts Iglit–Baco National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Mount Pulag]] | style="text-align:right;" | 11.550 00 ha | style="text-align:center;" | 1987 | [[Benguet]], [[Ifugao]], [[Nueva Vizcaya]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="16.58357" | {{coord|16.58357|N|120.88359|E|name=Mount Pulag National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Naujan Lake]] | style="text-align:right;" | 21.655,00 ha | style="text-align:center;" | 1956 | [[Mindoro Oriental]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="13.17270" | {{coord|13.17270|N|121.34273|E|name=Naujan Lake National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Northern Luzon Heroes Hill]] | style="text-align:right;" | 1316,00 ha | style="text-align:center;" | 1963 | [[Ilocos Sur]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="17.48614" | {{coord|17.48614|N|120.45305|E|name=Northern Luzon Heroes Hill National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Območja pomorske baze Olongapo]] | style="text-align:right;" | {{convert|9.04|ha|disp=br()|sortable=on|abbr=on}} | style="text-align:center;" | 1968 | [[Zambales]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.82685" | {{coord|14.82685|N|120.28599|E|name=Olongapo Naval Base Perimeter National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Pagsanjan Gorge]] | style="text-align:right;" | 152,64 ha | style="text-align:center;" | 1939 | [[Laguna (provinca)|Laguna]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.26667" | {{coord|14.26667|N|121.48333|E|name=Pagsanjan Gorge National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Pantuwaraya Lake]] | style="text-align:right;" | 20,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="8.03333" | {{coord|8.03333|N|124.26667|E|name=Pantuwaraya Lake National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Paoay Lake]] | style="text-align:right;" | 340,00 ha | style="text-align:center;" | 1969 | [[Ilocos Norte]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="18.12114" | {{coord|18.12114|N|120.53654|E|name=Paoay Lake National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- style="vertical-align:top;background-color:#CFECEC;" ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]] | style="text-align:right;" | 22.202,00 ha | style="text-align:center;" | 1999 | [[Palavan]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="10.1667" | {{coord|10.1667|N|118.9167|E|name=Puerto Princesa Subterranean River National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Quezon Memorial Circle]] | style="text-align:right;" | 22,70 ha | style="text-align:center;" | 1975 | [[Metro Manila]] |Luzon | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="14.65110" | {{coord|14.65110|N|121.04928|E|name=Quezon Memorial National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Rungkunan]] | style="text-align:right;" | {{small|''undetermined''}} | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="8.06100" | {{coord|8.06100|N|124.40318|E|name=Rungkunan National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Sacred Mountain]] | style="text-align:right;" | 94,00 ha | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="8.02120" | {{coord|8.02120|N|124.29633|E|name=Sacred Mountain National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |- ! scope="row" style="text-align:left;background-color:initial;" | [[Narodni park Salikata]] | style="text-align:right;" | {{small|''undetermined''}} | style="text-align:center;" | 1965 | [[Lanao del Sur]] |Mindanao | style="text-align:center;font-size:90%;" data-sort-value="7.87046" | {{coord|7.87046|N|124.35879|E|name=Salikata National Park|region:PH_type:landmark|format=dms}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{GeoGroup}} * [https://www.officialgazette.gov.ph/downloads/2018/06jun/20180622-RA-11038-RRD.pdf Expanded National Integrated Protected Area Systems Act of 2018] – Official Gazette of the Republic of the Philippines {{commons category|National parks of the Philippines}} [[Kategorija:Narodni parki Filipinov]] fw1ubmg7xx82uyjotuyx7nii2mjbog4 4 606616 6732309 2026-08-07T15:28:58Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje s povezavami]] 6732309 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje s povezavami]] {{Redirect category shell| {{R from shortcut}} {{R to project namespace}} {{R to section}} }} 1odt2eoj6y1b2o5rt8ga489d9e1up8n 6732313 6732309 2026-08-07T15:30:24Z Pinky sl 2932 tn 6732313 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Izogibajte se vdelanim povezavam]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} 3sgfqs6cnojh0ej7tstr74pcpbxort7 4 606617 6732310 2026-08-07T15:29:14Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje s povezavami]] 6732310 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje s povezavami]] {{Redirect category shell| {{R from shortcut}} {{R to project namespace}} {{R to section}} }} 1odt2eoj6y1b2o5rt8ga489d9e1up8n 4 606618 6732316 2026-08-07T15:31:29Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Priročne povezave]] 6732316 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Priročne povezave]] {{Redirect category shell| {{R from shortcut}} {{R to project namespace}} {{R to section}} }} c3kz4dd3pq1fh34vunm58ivw7e6nk10 4 606619 6732318 2026-08-07T15:32:20Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Označevanje dostopnosti]] 6732318 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Označevanje dostopnosti]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} 9338jy9k34o2k0hott3bf6cd5vunj5r 4 606620 6732321 2026-08-07T15:33:27Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezave na vire]] 6732321 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezave na vire]] {{redirect category shell|{{R to project}}{{R to section}}{{R from shortcut}}}} 7zqlw9ucxia8ztb2q84bgj0s4u56tmc 4 606621 6732325 2026-08-07T15:34:15Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav]] 6732325 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav]] {{redirect category shell|{{R to project}}{{R to section}}{{R from shortcut}}}} 6jrutfage8gdjzij0hgdx4nd1iarmp6 0 606622 6732327 2026-08-07T16:02:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Slovensko domobranstvo]] 6732327 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Slovensko domobranstvo]] mdmm37rxf4y1gyqqbyglzz9tbuj15hu 1 606623 6732339 2026-08-07T16:51:38Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732339 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 4 606624 6732355 2026-08-07T16:56:25Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezanost besedilo-vir]] 6732355 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezanost besedilo-vir]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} cyk0h88172t4cixhdjt3o52g0brl266 4 606625 6732357 2026-08-07T16:56:29Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezanost besedilo-vir]] 6732357 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezanost besedilo-vir]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} {{R to section}} {{R from shortcut}} }} cyk0h88172t4cixhdjt3o52g0brl266 1 606626 6732367 2026-08-07T16:59:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732367 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606627 6732368 2026-08-07T16:59:40Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732368 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606628 6732369 2026-08-07T16:59:43Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732369 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606629 6732370 2026-08-07T16:59:53Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732370 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606630 6732371 2026-08-07T17:00:00Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732371 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606631 6732372 2026-08-07T17:00:22Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732372 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606632 6732373 2026-08-07T17:00:26Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732373 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606633 6732374 2026-08-07T17:00:30Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732374 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606634 6732375 2026-08-07T17:00:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732375 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606635 6732376 2026-08-07T17:00:38Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732376 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606636 6732377 2026-08-07T17:00:43Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732377 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606637 6732378 2026-08-07T17:00:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732378 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606638 6732379 2026-08-07T17:00:51Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732379 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606639 6732380 2026-08-07T17:00:55Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732380 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606640 6732381 2026-08-07T17:01:27Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732381 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606641 6732382 2026-08-07T17:01:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732382 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606642 6732383 2026-08-07T17:01:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732383 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606643 6732385 2026-08-07T17:01:45Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732385 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606644 6732386 2026-08-07T17:01:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732386 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606645 6732387 2026-08-07T17:01:54Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732387 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606646 6732388 2026-08-07T17:01:58Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732388 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606647 6732389 2026-08-07T17:02:03Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732389 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606648 6732390 2026-08-07T17:02:09Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732390 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606649 6732391 2026-08-07T17:02:30Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732391 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606650 6732392 2026-08-07T17:02:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732392 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606651 6732393 2026-08-07T17:02:38Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6732393 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 4 606652 6732399 2026-08-07T17:15:44Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Vrstni red sklicev]] 6732399 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipedija:Navajanje virov#Vrstni red sklicev]] {{Redr| {{R from shortcut}} {{R to section}} {{R mentioned in hatnote}} }} kf3lmjpsu5qofmsqn56pxwjaszbhced 0 606653 6732420 2026-08-07T18:59:06Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Sekstanje]] 6732420 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sekstanje]] 9n1fzxv3cz0j0ce9oohpm03gwoumu7u 0 606654 6732423 2026-08-07T19:09:19Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6732423 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Philippines |relief=1|width=400 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in the Philippines. Blue dots indicate the [[Baroque Churches of the Philippines|Baroque Churches]]. |alt=Map showing locations of World Heritage Sites in the Philippines |places= {{location map~ |Philippines |lat=17.57524 |long=120.3877|background=#FFFFFF|label=[[Staro mestno jedro Vigana|Vigan]]|position=right}} {{location map~ |Philippines |lat=10.18789 |long=118.8693|background=#FFFFFF|label=[[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa|Puerto&nbsp;Princesa podzemna&nbsp;reka]]|position=left}} {{location map~ |Philippines |lat=16.9329 |long=121.0601|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Riževe terase filipinskih Kordiljer|Ifugao riževe terase]]}}|position=right}} {{location map~ |Philippines |lat=18.0616 |long=120.5216|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Filipinske baročne cerkve|sv. Avguštin, Paoay]]}}|position=top|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Philippines |lat=17.3660 |long=120.4831|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)|Cerkev sv. Marije]]}}|position=left|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Philippines |lat=14.589 |long=120.975|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Cerkev sv. Aguština (Manila)|Cerkev sv. Aguština]]}}|position=right|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Philippines |lat=10.64186 |long=122.2355|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Cerkev v Miagao]]}}|position=right|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Philippines |lat=8.9167 |long=119.9167|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Naravni park grebena Tubbataha|greben Tubbataha]]}}|position=bottom}} {{location map~ |Philippines |lat=6.74 |long=126.1817|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Rezervat za divje živali Mount Hamiguitan|Mount Hamiguitan]]}}|position=right}} }} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name="convention">{{cite web |last= |first= |date= |title=The World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |archive-date=27 August 2016 |access-date=7 July 2019 |website= |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Konvencija je določila, da kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina pa obsega fizične in biološke formacije, geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogrožene flore in favne) ter območja, ki se uporabljajo za znanstvene raziskave in/ali ohranjanje, ter tista, ki so cenjena zaradi svoje naravne estetike.<ref>{{cite web |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |archive-date=1 February 2021 |access-date=3 February 2021 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Republika Filipini je konvencijo ratificirala 19. septembra 1985, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih zgodovinskih in naravnih območij. Država je svoje prve objekte ([[Filipinske baročne cerkve]] in [[naravni park grebena Tubbataha]]) vključila leta 1993, zdaj pa ima šest območij, najnovejše je bilo leta 2014 [[rezervat za divje živali Mount Hamiguitan]]. Od teh šestih območij so tri kulturna in tri naravna.<ref>{{Cite web |title=Philippines |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ph |access-date=2023-09-30 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en |archive-date=February 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223081604/https://whc.unesco.org/en/statesparties/ph |url-status=live }}</ref> Poleg tega je filipinska vlada na poskusni seznam uvrstila tudi 19 lokacij, kar pomeni, da jih namerava v prihodnosti upoštevati pri nominaciji.<ref>{{cite web |title=Tentative Lists: Philippines |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=ph |access-date=March 28, 2012 |publisher=UNESCO |archive-date=February 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112810/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=ph |url-status=live }}</ref> Pomanjkanje lokacij svetovne dediščine je bilo predvsem posledica nizke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva, odsotnosti usposobljenih ljudi in pomanjkanja vladnega financiranja.<ref>{{Cite web |last=Henares |first=Ivan |title=Ivan About Town |url=https://www.ivanhenares.com/search?q=unesco |access-date=2023-09-30 |archive-date=April 4, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404162653/https://www.ivanhenares.com/search?q=unesco |url-status=live }}</ref> Ena od lokacij, [[riževe terase filipinskih Kordiljer]], je bila prej uvrščena na seznam svetovne dediščine v nevarnosti zaradi pomanjkanja prizadevanj za ohranjanje in spremljanje, vendar je bila od takrat zaradi uspešnih ukrepov skupnosti in vlade za ohranjanje umaknjena kot ogrožena lokacija. == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>{{cite web|title=UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|access-date=17 August 2018|publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|World Heritage Sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (filipinska regija) ! style="width:50px;" scope="col" | UNESCO štrv. in kriteriji ! style="width:60px;" scope="col" | Leto vpisa ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" |[[Filipinske baročne cerkve]] |[[File:San Agustin Church, Manila, 2018 (04).jpg|150px]] |Manila; Ilocos Sur; Ilocos Norte; Iloilo, Zahodni Visajas |677bis; ii, vi (kulturno) |1993 | Med španskim kolonialnim obdobjem med 16. in 18. stoletjem je Španija s pomočjo kitajskih in filipinskih delavcev na Filipinih zasnovala štiri rimskokatoliške cerkve. To so cerkve [[Cerkev sv. Aguština (Manila)]] (na sliki), [[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)]], [[sv. Avguštin, Paoay]] in [[Cerkev v Miagao]]. Zgrajena je bila v spremenjenem baročnem arhitekturnem slogu z lokalnimi materiali, da bi bila odporna na podnebje v državi, in tako utrla pot širjenju cerkva v državi.<ref>{{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Baroque Churches of the Philippines – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/677 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419150846/https://whc.unesco.org/en/list/677/ |archive-date=April 19, 2020 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> |- ! scope="row" |[[Naravni park grebena Tubbataha]] |[[File:Battery of Barracuda taken in Tubbataha.png|150px]] |Palavan, Mimaropa |653bis; vii, ix, x (naravno) |1993 | To območje v osrčju Sulujskega morja, vključuje severni in južni atol grebena ter greben Jessie Beazley, ki skupaj meri 96.828 hektarjev. Poleg 100-metrskega [[koralni greben|koralnega grebena]] gosti 360 vrst [[korala|koral]] in približno 700 vrst rib, predvsem kite, delfine, morske pse, želve in grbavce. Ima tudi eno redkih kolonij morskih ptic na Zemlji.<ref>{{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Tubbataha Reefs Natural Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/653 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108165653/http://whc.unesco.org/en/list/653/ |archive-date=January 8, 2018 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> Na sliki je skupina barakud. |- ! scope="row" |[[Riževe terase filipinskih Kordiljer]] |[[File:FARMER AT THE BATAD.jpg|150px]] |Ifugao, Cordillera |722; iii, iv, v (kulturno) |1995 | To območje vključuje riževe terase Banaue, Majojao, Hungduan in Nagacadan. Ustanovili so jih lokalni Ifugao 2000 let pred vpisom na seznam na predkolonialnih Filipinih. Kljub skupni, edinstveni višini in strmini ima vsaka svojo fasado. Banaue je sestavljen iz dveh teras: Bangaan in Batad (na sliki), ki sta v bližini vasi. Med letoma 2001 in 2012 jo je UNESCO zaradi pomanjkanja prizadevanj za ohranjanje in spremljanje uvrstil na seznam svetovne dediščine v nevarnosti.<ref>{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Rice Terraces of the Philippine Cordilleras |url=https://whc.unesco.org/en/list/722/ |access-date=2023-09-30 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=World Heritage Committee Inscribes Two Sites on the List of World Heritage in Danger |url=https://whc.unesco.org/en/news/158/ |access-date=2023-10-03 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Staro mestno jedro Vigan]] |[[File:Calle Crisologo, Vigan, Philippines - One of The New 7 Wonder Cities of The World.jpg|150px]] |Ilocos Sur, Ilocos |502rev; ii, iv (kulturno) |1999 | [[Vigan]] je mesto, zgrajeno v času španske kolonialne vladavine v 16. stoletju. Je ob delti reke Abre in je bilo nekoč trgovsko središče. 17,25 hektarjev veliko območje razkazuje svojo arhitekturo, ki je mešanica filipinske, kitajske, evropske in mehiške arhitekture. Nekateri deli na primer niso v celoti skladni z mrežnim načrtom, kot ga zahtevajo zakoni Indije. Na dveh trgih, Salcedo in Burgos, so stolnicaa, nadškofijska palača, mestna hiša in pokrajinski kapitol. Na območju je skupno 233 zgodovinskih stavb.<ref>{{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Historic City of Vigan – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/502 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108165707/http://whc.unesco.org/en/list/502/ |archive-date=January 8, 2018 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> Na sliki je ulica Calle Crisologo. |- ! scope="row" |[[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]] |[[File:Puerto Princesa Subterranean River National Park 5.jpg|150px]] |Palavan, Mimaropa |652rev; vii, x (naravno) |1999 | Je jugozahodno od Filipinskega otočja. To 22.202 hektarja veliko območje vključuje več kraških jam, ki jih tvorijo apnenci z različnimi skalnimi formacijami in 8,2 kilometra dolgo podzemno reko, ki teče v morje. Zaradi tega je njegov [[somornica|brakični]] spodnji del nagnjen k plimovanju. Z raznolikimi gorskimi in morskimi vrstami so njegove vode in gozdovi ključno območje za ohranjanje biotske raznovrstnosti.<ref>{{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Puerto-Princesa Subterranean River National Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/652 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119122807/https://whc.unesco.org/en/list/652 |archive-date=November 19, 2005 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> |- ! scope="row" |[[Rezervat za divje živali Mount Hamiguitan]] | [[File:Mount Hamiguitan peak.JPG|150x150px]] |Davao Oriental, Davao |1403rev; x (naravno) |2014 | Mount Hamiguitan, ki leži jugovzhodno od vzhodnega koridorja biotske raznovrstnosti Mindanao, se dviga do 1637 metrov nadmorske višine. Obstaja 1380 vrst; od vseh ogroženih in endemičnih jih je osem izključno prisotnih v Hamiguitanu. Med ogroženo favno spadata ''Gallicolumba crinigera'' in prašič ''Sus philippensis''; med kritično ogroženo favno sta [[filipinski orel]] (''Pithecophaga jefferyi'') in [[filipinski kakadu]] (''Cacatua haematuropygia''); med kritično ogroženo floro pa sta ''Shorea polysperma'' in ''Shorea astylosa''.<ref>{{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Mount Hamiguitan Range Wildlife Sanctuary – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/1403 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108165720/http://whc.unesco.org/en/list/1403/ |archive-date=January 8, 2018 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg lokacij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam predhodnih lokacij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bila lokacija že prej uvrščena na predhoden seznam.<ref>{{cite web |title=Tentative Lists |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |archive-date=24 September 2005 |access-date=7 October 2010 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Filipini imajo na svojem predhodnem seznamu 25 lokacij. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|World Heritage Sites in the Philippines}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Filipini]] lp10rg0eghmtpugbtjid0t55bn38pcc 0 606655 6732425 2026-08-07T19:12:43Z Maris Dreshmanis 258795 nov članek: izobraževalni center 6732425 wikitext text/x-wiki '''Izobraževalni center''' je organizacija ali ustanova, katere namen je izvajati izobraževanje ali usposabljanje, ne da bi nujno imela formalni status šole ali univerze. Pod tem imenom delujejo izvajalci zelo različnih velikosti in pravnih oblik – od posameznega predavatelja, ki posluje pod registriranim imenom, do velikih javno financiranih ustanov – področje pa obsega izobraževanje odraslih, nadaljnje izobraževanje in poklicno usposabljanje. Izobraževalni centri se od šol in univerz razlikujejo po treh značilnostih: delujejo zunaj formalnega sistema stopenj in ravni, opisanega v Mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja [[UNESCO]]<ref>{{Navedi splet |naslov=International Standard Classification of Education (ISCED) 2011 |izdajatelj=Unescov statistični inštitut |url=https://www.openemis.org/wp-content/uploads/2018/04/unesco-international-standard-classification-education-isced-2011-en.pdf |datum dostopa=2026-08-07}}</ref>; sprejemajo udeležence vseh starosti; njihovi programi pa so praviloma kratki in modularni, ne večletni. == Mesto v klasifikaciji dejavnosti == V statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, ki se uporablja v Evropski uniji, sodi formalno izobraževanje v skupine 85.1 do 85.4 (predšolska vzgoja, osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje), dejavnost izobraževalnih centrov pa v skupino 85.5 „drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje“, vključno z 85.59 in 85.53 „dejavnost vozniških šol“<ref>{{Navedi splet |naslov=NACE Rev. 2 – Statistical classification of economic activities in the European Community |izdajatelj=Eurostat |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5902521/KS-RA-07-015-EN.PDF |datum dostopa=2026-08-07}}</ref>. Takšna razvrstitev pomeni, da sta izobraževalni center in šola v državnih registrih uvrščena med različni dejavnosti, čeprav oba izvajata pouk. == Izrazje == V slovenščini se poleg izraza ''izobraževalni center'' uporablja tudi ''center za usposabljanje''. V drugih jezikih se ustrezna besedna zveza tvori iz različnih korenov: finski ''koulutuskeskus'' in estonski ''koolituskeskus'' iz besede za poučevanje, španski ''centro de formación'' in francoski ''centre de formation'' iz besede „formacija“. Nemščina razlikuje več hkrati: ''Bildungszentrum'' za splošno izobraževanje, ''Ausbildungszentrum'' za začetno poklicno usposabljanje, ''Schulungszentrum'' za usposabljanje lastnega osebja podjetja in ''Trainingszentrum'' za praktični trening. Večjezični glosar Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja opredeljuje ''neformalno učenje'' kot učenje, vključeno v načrtovane dejavnosti, ki niso izrecno opredeljene kot učenje, in katerega rezultati se lahko priznajo ter vodijo do potrdila<ref>{{Navedi splet |naslov=Terminology of European education and training policy: a selection of 130 key terms |izdajatelj=Cedefop |url=https://www.cedefop.europa.eu/files/4117_en.pdf |datum dostopa=2026-08-07}}</ref>. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Izobraževanje]] lqpomefzie579dd3llhdblemssg02sr 6732539 6732425 2026-08-07T23:44:16Z Marko3 1829 6732539 wikitext text/x-wiki '''Izobraževalni center''' ali '''izobraževalno središče''' je organizacija ali ustanova, katere namen je izvajati izobraževanje ali usposabljanje, ne da bi nujno imela formalni status šole ali univerze. Pod tem imenom delujejo izvajalci zelo različnih velikosti in pravnih oblik – od posameznega predavatelja, ki posluje pod registriranim imenom, do velikih javno financiranih ustanov – področje pa obsega izobraževanje odraslih, nadaljnje izobraževanje in poklicno usposabljanje. Izobraževalni centri se od šol in univerz razlikujejo po treh značilnostih: delujejo zunaj formalnega sistema stopenj in ravni, opisanega v Mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja [[UNESCO]];<ref>{{Navedi splet |naslov=International Standard Classification of Education (ISCED) 2011 |izdajatelj=Unescov statistični inštitut |url=https://www.openemis.org/wp-content/uploads/2018/04/unesco-international-standard-classification-education-isced-2011-en.pdf |datum dostopa=2026-08-07}}</ref> sprejemajo udeležence vseh starosti; njihovi programi pa so praviloma kratki in modularni, ne večletni. == Mesto v klasifikaciji dejavnosti == V statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, ki se uporablja v Evropski uniji, sodi formalno izobraževanje v skupine 85.1 do 85.4 (predšolska vzgoja, osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje), dejavnost izobraževalnih centrov pa v skupino 85.5 „drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje“, vključno z 85.59 in 85.53 „dejavnost vozniških šol“.<ref>{{Navedi splet |naslov=NACE Rev. 2 – Statistical classification of economic activities in the European Community |izdajatelj=Eurostat |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5902521/KS-RA-07-015-EN.PDF |datum dostopa=2026-08-07}}</ref> Takšna razvrstitev pomeni, da sta izobraževalni center in šola v državnih registrih uvrščena med različni dejavnosti, čeprav oba izvajata pouk. == Izrazje == V slovenščini se poleg izraza ''izobraževalni center'' uporablja tudi ''center za usposabljanje''. V drugih jezikih se ustrezna besedna zveza tvori iz različnih korenov: finski ''koulutuskeskus'' in estonski ''koolituskeskus'' iz besede za poučevanje, španski ''centro de formación'' in francoski ''centre de formation'' iz besede „formacija“. Nemščina razlikuje več hkrati: ''Bildungszentrum'' za splošno izobraževanje, ''Ausbildungszentrum'' za začetno poklicno usposabljanje, ''Schulungszentrum'' za usposabljanje lastnega osebja podjetja in ''Trainingszentrum'' za praktični trening. Večjezični glosar Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja opredeljuje ''neformalno učenje'' kot učenje, vključeno v načrtovane dejavnosti, ki niso izrecno opredeljene kot učenje, in katerega rezultati se lahko priznajo ter vodijo do potrdila.<ref>{{Navedi splet |naslov=Terminology of European education and training policy: a selection of 130 key terms |izdajatelj=Cedefop |url=https://www.cedefop.europa.eu/files/4117_en.pdf |datum dostopa=2026-08-07}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Izobraževanje]] 13u6q3tfn4w5dnibm71z95o189jowxa 14 606656 6732426 2026-08-07T19:12:58Z Ljuba24b 92351 nova kat 6732426 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih}} {{Commons category|World Heritage Sites in the Philippines}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Filipini]] [[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]] [[Kategorija:Filipinska kultura]] b7luvn4m9c7ik1waxy3mqfpb9d5z44r 1 606657 6732427 2026-08-07T19:13:39Z Maris Dreshmanis 258795 zdroje a údaje 6732427 wikitext text/x-wiki == O nastanku članka, virih in podatkih iz poslovnih registrov == Članek je nastal, ker pojem v slovenski Wikipediji ni imel opisa, čeprav se izraz pogosto uporablja. === Zakaj članek temelji na klasifikaciji in ne na številu podjetij === Mejo med formalnim izobraževanjem in dejavnostjo izobraževalnih centrov članek začrta na podlagi objavljenih virov: Unescove klasifikacije izobraževanja in evropske klasifikacije gospodarskih dejavnosti. Podatkov iz poslovnih registrov v članku ne uporabljam, ker bi bilo njihovo samostojno združevanje izvirno raziskovanje. Navajam jih tukaj, ker potrjujejo opisano. V agregatorju, ki zajema registre približno 170 jurisdikcij, se izraz v imenih pravnih oseb pojavlja takole: ''izobraževalni center'' — 113, ''center za usposabljanje'' — 63. Za primerjavo: v drugih jezikih koren, ki pomeni „trening“, praviloma kaže na šport in ne na izobraževanje. Na Norveškem ima ''treningssenter'' 180 podjetij, od tega 147 s šifro dejavnosti fitnes centrov; v Latviji je bil ''treniņu centrs'' registriran dvakrat v celotni zgodovini registra. === Kje je to mogoče preveriti === * [https://www.ajpes.si/prs/ Poslovni register Slovenije] * [https://data.brreg.no/enhetsregisteret norveški register] * [https://dati.ur.gov.lv/register/register.csv odprti podatki latvijskega registra] Če se katera formulacija zdi netočna, jo popravite ali pišite sem. [[Uporabnik:Maris Dreshmanis|Maris Dreshmanis]] ([[Uporabniški pogovor:Maris Dreshmanis|pogovor]]) 21:13, 7. avgust 2026 (CEST) m50ys3ej2bfwpjpxkzviom2f9z7ixf8 6732540 6732427 2026-08-07T23:52:05Z Marko3 1829 /* Predlog za izbris na angl. wikipediji */ nov razdelek 6732540 wikitext text/x-wiki == O nastanku članka, virih in podatkih iz poslovnih registrov == Članek je nastal, ker pojem v slovenski Wikipediji ni imel opisa, čeprav se izraz pogosto uporablja. === Zakaj članek temelji na klasifikaciji in ne na številu podjetij === Mejo med formalnim izobraževanjem in dejavnostjo izobraževalnih centrov članek začrta na podlagi objavljenih virov: Unescove klasifikacije izobraževanja in evropske klasifikacije gospodarskih dejavnosti. Podatkov iz poslovnih registrov v članku ne uporabljam, ker bi bilo njihovo samostojno združevanje izvirno raziskovanje. Navajam jih tukaj, ker potrjujejo opisano. V agregatorju, ki zajema registre približno 170 jurisdikcij, se izraz v imenih pravnih oseb pojavlja takole: ''izobraževalni center'' — 113, ''center za usposabljanje'' — 63. Za primerjavo: v drugih jezikih koren, ki pomeni „trening“, praviloma kaže na šport in ne na izobraževanje. Na Norveškem ima ''treningssenter'' 180 podjetij, od tega 147 s šifro dejavnosti fitnes centrov; v Latviji je bil ''treniņu centrs'' registriran dvakrat v celotni zgodovini registra. === Kje je to mogoče preveriti === * [https://www.ajpes.si/prs/ Poslovni register Slovenije] * [https://data.brreg.no/enhetsregisteret norveški register] * [https://dati.ur.gov.lv/register/register.csv odprti podatki latvijskega registra] Če se katera formulacija zdi netočna, jo popravite ali pišite sem. [[Uporabnik:Maris Dreshmanis|Maris Dreshmanis]] ([[Uporabniški pogovor:Maris Dreshmanis|pogovor]]) 21:13, 7. avgust 2026 (CEST) == Predlog za izbris na angl. wikipediji == Na angleški wikipediji je članek predlagan za izbris zaradi strojnega, nepregledanega prevoda. Kot kaže, je isti avtor naredil (delni) prevod angleškega članka v slovenščino. [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 01:52, 8. avgust 2026 (CEST) n4g5ud5ghyu5jv9zupzxgs0twl2nmtq 14 606658 6732428 2026-08-07T19:15:22Z Ljuba24b 92351 nova kat 6732428 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Protected areas of the Philippines}} [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Filipini]] [[Kategorija:Geografija Filipinov]] b5fwo3bps3bzev3gbkxl5wtm45fglcq 14 606659 6732429 2026-08-07T19:18:16Z Ljuba24b 92351 nova kat 6732429 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} {{Cat main|Seznam narodnih parkov Filipinov}} [[KLategorija:Narodni parki po državah|Filipini]] [[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]] e45s5qjnoeq5x9o38e7ghcx9fjec6zy 6732430 6732429 2026-08-07T19:22:59Z Ljuba24b 92351 6732430 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} {{Cat main|Seznam narodnih parkov Filipinov}} [[Kategorija:Narodni parki po državah|Filipini]] [[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]] 43omjpobhp1x5un9syywe4aw6jp4bp6 0 606660 6732457 2026-08-07T20:37:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 v delu 6732457 wikitext text/x-wiki {{V delu}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''' *1650 [[Ljubljana]]? † po 1717 [[Ljubljana]]?, [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]]. O baročnem orglarju Janezu (Ivanu) Fallerju ne vemo prav veliko. Najverjetneje se je rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] o njem v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !Kraj !Št. manualov/ Št. registrov |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} Novo mesto-Sv. Lenart | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} Kamnik/Sv. Primož |1/5 |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} Zagreb-Sv. Katarina |1/15 |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} Zagreb-Stolnica |1/19 |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} Stična | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1/8 |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} Žalna/Veliko Mlačevo |1/6 |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1/5 |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} Stari trg pri Ložu/Viševek |1/6 |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} ljugcvdqw9lhh1rj5oamlfami6u8i65 6732458 6732457 2026-08-07T20:37:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732458 wikitext text/x-wiki {{V delu}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''' *1650 [[Ljubljana]]? † po 1717 [[Ljubljana]]?, [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]]. O baročnem orglarju Janezu (Ivanu) Fallerju ne vemo prav veliko. Najverjetneje se je rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] o njem v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !Kraj !Št. manualov/ Št. registrov |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} Novo mesto-Sv. Lenart | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} Kamnik/Sv. Primož |1/5 |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} Zagreb-Sv. Katarina |1/15 |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} Zagreb-Stolnica |1/19 |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} Stična | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1/8 |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} Žalna/Veliko Mlačevo |1/6 |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1/5 |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} Stari trg pri Ložu/Viševek |1/6 |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Slovenski orglarji]] hc21e0irbkztny3kk8uak046x297nbw 6732577 6732458 2026-08-08T05:43:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 objava 6732577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] *1650 [[Ljubljana]]? † po 1717 [[Ljubljana]]?. Baročni orglar Janez Faller se je najverjetneje rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga pohvali v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Bile so kar 7-krat prestavljene. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Umrli leta 1717]] hp5nmuz1ci0i9abucrfbs6nwj2x7lmz 6732578 6732577 2026-08-08T05:44:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] *1650 [[Ljubljana]]? † po 1717 [[Ljubljana]]?. Baročni orglar Janez Faller se je najverjetneje rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga pohvali v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Bile so kar 7-krat prestavljene. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Umrli leta 1717|Janez Faller (približno)]] 45787qsetrhnq4bujirqvq0n0nrr7wp 6732580 6732578 2026-08-08T05:52:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6732580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *1650 [[Ljubljana]]? † po 1717 [[Ljubljana]]?. Baročni orglar Janez Faller se je najverjetneje rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga pohvali v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Bile so kar 7-krat prestavljene. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Umrli leta 1717|Janez Faller (približno)]] 5zwyrdpk5q64zytj731zfuhdz6en54u 6732582 6732580 2026-08-08T05:55:32Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6732582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1650]] [[Ljubljana]]? † po [[1717]] [[Ljubljana]]?. Baročni orglar Janez Faller se je najverjetneje rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga pohvali v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagredški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Bile so kar 7-krat prestavljene. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Umrli leta 1717|Janez Faller (približno)]] 3h6u7v2n53q8mr8fzm9x88qzj4tw9ke 6732617 6732582 2026-08-08T07:04:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6732617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Faller''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1650]] [[Ljubljana]]? † po [[1717]] [[Ljubljana]]?. Baročni orglar Janez Faller se je najverjetneje rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}</ref> Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga pohvali v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:<blockquote>''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagrebški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''</blockquote>Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem. {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Sv. Primož |1 |5 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kresnice > Sodražica/Sv. Marko |1 |8 | |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žalna/Veliko Mlačevo |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mirna Peč/Karteljevo > Dobrepolje/Ponikve |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu/Viševek |1 |6 | |} Njegove orgle opus 6 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Bile so kar 7-krat prestavljene. Pot Fallerjevih orgel opus 6: # neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785 # [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830 # [[Homec]]: cca. 1830 – 1837 # [[Radomlje]]: 1837 – 1886 # [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934 # [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986 # [[Sodražica]]: 1986 – 2005 # [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes<ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Umrli leta 1717|Janez Faller (približno)]] p8sgglhynyoxst6qvtdxoc3v80i834g 14 606661 6732460 2026-08-07T20:39:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6732460 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje [[Slovenci|slovenske]] [[Orglar|orglarje]]. ea4u7evkdugo9swothygumtw31yvq5r 6732585 6732460 2026-08-08T06:12:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732585 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje [[Slovenci|slovenske]] [[Orglar|orglarje]]. [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] cc20spjndwp43bwahb7xvj80a02twq6 0 606662 6732470 2026-08-07T20:55:21Z Upwinxp 126544 n 6732470 wikitext text/x-wiki [[Slika:Krk from Cres.JPG|sličica|Pogled na Šotovento z otoka Cresa. Ob morju je viden Glavotok, v notranjosti pa nekatera izmed naselij: [[Brzac]], [[Milohnići]], [[Linardići]], [[Nenadići]], [[Bajčići]].]] [[Slika:Valbiska1.jpg|sličica|Trajektno pristanišče Valbiska]] '''Šotovento''' je poimenovanje za zahodni del otoka [[Krk]]a od uvale Zaharija (Čavlen) do uvale Lagdimor.<ref name="krckizbornik">{{navedi knjigo |editor-last1=Žgaljić |editor-first1=Josip |title=Otok Krk : Zapadni dio |series=Krčki zbornik Povijesnog društva otoka Krka |year=1986 |location=Krk}}</ref> Proti severu se nadaljuje v [[Dubašnica|Dubašnico]], proti vzhodu ležita naselje [[Vrh, Krk|Vrh]] in območje, znano kot Picik, južno in zahodno pa so [[Srednja vrata]], morska ožina med Krkom in [[Cres]]om. Ime je območje dobilo po zavetrni legi: izhaja iz [[italijanščina|italijanskih]] besed ''sotto vento'', »pod vetrom«.<ref name="krckizbornik"/> Naselja so se razvila v notranjosti, 1 do 3 kilometre od obale; priobalno območje razen [[frančiškani|frančiškanskega]] [[samostan]]a na [[rt]]u Glavotok, najzahodnejši točki otoka, ni naseljeno.<ref name="krckizbornik"/> Upravno naselja pripadajo [[Krk (mesto)|mestu Krk]]. Formalno jih je deset: {| class="wikitable sortable" ! Naselje !! Št. prebivalcev<br/>(2021)<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref> |- | [[Brzac]] || style="text-align:right;" | 174 |- | [[Linardići]] || style="text-align:right;" | 151 |- | [[Pinezići, Krk|Pinezići]] || style="text-align:right;" | 258 |- | [[Skrbčići]] || style="text-align:right;" | 173 |- | [[Bajčići]] || style="text-align:right;" | 123 |- | [[Brusići]] || style="text-align:right;" | 43 |- | [[Milohnići]] || style="text-align:right;" | 102 |- | [[Nenadići]] || style="text-align:right;" | 164 |- | [[Poljica, Krk|Poljica]] || style="text-align:right;" | 83 |- | [[Žgaljići]] || style="text-align:right;" | 70 |} Poleg naštetih obstajajo zaselki Brozići, Kapovci in Glavotok ter [[trajekt]]no pristanišče [[Valbiska]], kjer pristajajo trajekti na linijah Valbiska–[[Merag]] (Cres) in Valbiska–[[Lopar, Rab|Lopar]] ([[Rab]]). == Sklici == {{sklici}} {{koord|45.0689|N|14.4846|E|region:HR-08_type:landmark_dim:5000|display=title}} [[Kategorija:Krk]] i7i0nxzb2aodzf6xscn5h4jq8gnigz4 828 606663 6732479 2026-08-07T21:14:51Z Upwinxp 126544 n 6732479 Scribunto text/plain return { name = 'Hrvaška Krk', top = 45.2833, bottom = 44.8803, left = 14.3386, right = 14.8675, image = 'Krk location map.png' } i1ar8rj9rhbacs1lmvjpxe2tu5pwqtl 6732482 6732479 2026-08-07T21:17:55Z Upwinxp 126544 sprememba parametra name - preizkušam, ali je od tega odvisen prikaz v infopolju 6732482 Scribunto text/plain return { name = 'Krk', top = 45.2833, bottom = 44.8803, left = 14.3386, right = 14.8675, image = 'Krk location map.png' } 2qsmsy0nxqvbmg9rxxgo3vevle9lt5c 828 606664 6732480 2026-08-07T21:15:11Z Upwinxp 126544 ->[[Modul:Location map/data/Hrvaška Krk]] 6732480 Scribunto text/plain return require('Modul:Location map/data/Hrvaška Krk') g79sfv8k4alr0pj5f0rfehmhsgjjiji 0 606665 6732487 2026-08-07T21:23:33Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek Pahomij Gačić 6732487 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Srbija]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji[2] <ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednjega leta ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona[2]<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral[2] <ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem dodiplomskem študiju je dve leti preživel v Palestini, na Sinaju, v egiptovskih samostanih, na Sveti gori, v Rusiji in na Japonskem, kjer je nadaljeval podiplomski študij[2] <ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC <ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dn, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom, zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.[2] <ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.[3] {{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču[5] <ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007. |accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.[4] <ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožb.[6] <ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].[7] <ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. februar 2012 }}{{Мртва веза}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevaru somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".[8] <ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. april 2014 |url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.[9][10][11] <ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. febuar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. oktober 2011 |accessdate=02. februar 2012.}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref> Monahinja Jovana Stanković i iskušenica Nada Ćorilić praktično proterane iz Vranja .<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021. <ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] b5cu66rey5i7vnoi0w96mhqvd2al1mf 6732491 6732487 2026-08-07T21:27:06Z Stebunik 55592 6732491 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji[2] <ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednjega leta ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona[2]<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral[2] <ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem dodiplomskem študiju je dve leti preživel v Palestini, na Sinaju, v egiptovskih samostanih, na Sveti gori, v Rusiji in na Japonskem, kjer je nadaljeval podiplomski študij[2] <ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC <ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dn, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom, zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.[2] <ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.[3] {{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču[5] <ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007. |accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.[4] <ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožb.[6] <ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].[7] <ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. februar 2012 }}{{Мртва веза}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevaru somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".[8] <ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. april 2014 |url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.[9][10][11] <ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. febuar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. oktober 2011 |accessdate=02. februar 2012.}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref> Monahinja Jovana Stanković i iskušenica Nada Ćorilić praktično proterane iz Vranja .<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021. <ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] c2epro9zueyr4apu1t1y62n2o55jsa6 6732496 6732491 2026-08-07T21:33:55Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6732496 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču[5] <ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007. |accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.[4] <ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožb.[6] <ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].[7] <ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. februar 2012 }}{{Мртва веза}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevaru somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".[8] <ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. april 2014 |url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.[9][10][11] <ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. febuar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. oktober 2011 |accessdate=02. februar 2012.}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref> Monahinja Jovana Stanković i iskušenica Nada Ćorilić praktično proterane iz Vranja .<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021. <ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] i3k1dhesunr8kx9cj8kszf9ouy85bto 6732499 6732496 2026-08-07T21:36:10Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6732499 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču[5] <ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007. |accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.[4] <ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožb.[6] <ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].[7] <ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. februar 2012 }}{{Мртва веза}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevaru somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".[8] <ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. april 2014 |url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.[9][10][11] <ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. febuar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. oktober 2011 |accessdate=02. februar 2012.}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref> Monahinja Jovana Stanković i iskušenica Nada Ćorilić praktično proterane iz Vranja .<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021. <ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] dwtkrz4kovr4o7ui4v7qn3zoahsrtvm 6732502 6732499 2026-08-07T21:40:24Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732502 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].[7] <ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=02. februar 2012 }}{{Мртва веза}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevaru somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".[8] <ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=02. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=07. april 2014 |url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.[9][10][11] <ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=02. febuar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=02. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=08. oktober 2011 |accessdate=02. februar 2012.}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref> Monahinja Jovana Stanković i iskušenica Nada Ćorilić praktično proterane iz Vranja .<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021. <ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 3nkxhastqwzvb2gb6dl4ge23yivg90z 6732504 6732502 2026-08-07T21:48:02Z Stebunik 55592 /* Odziv javnosti */ 6732504 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref> Monahinja Jovana Stanković i iskušenica Nada Ćorilić praktično proterane iz Vranja .<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021. <ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] iu7zgosmrav08xohe86hg29jnm8s0pj 6732506 6732504 2026-08-07T21:51:05Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732506 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 63mrnij3tfzvwl47khjp6uoyzduqhbb 6732507 6732506 2026-08-07T21:53:32Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje branje */ 6732507 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=02. 10. 2018 |archive-date=22. 09. 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] o7irn7bktexc1z82eg1bhfesgvospw5 6732508 6732507 2026-08-07T21:55:45Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6732508 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007)nje počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljenih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] g3wet0lf8xu5ez2q4mq55sgb9tm9v7z 6732510 6732508 2026-08-07T21:58:02Z Stebunik 55592 /* Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu */ 6732510 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Skladiščnik v škofiji ga je obtožil spolne zlorabe, ki se je začela, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.[12] <ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.[13] <ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo.[14][15] <ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. 10. 2019 |archive-date=12. 10. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] ahbj3cz5v0zesqwwmuoai9yxs8xfybz 6732520 6732510 2026-08-07T22:29:30Z Stebunik 55592 /* Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča */ 6732520 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S., ki je 2026 star 35 let. Po njegovih besedah se naj bi se začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 3cysxvvjpsw4meimzvlca36ypcqf4tt 6732521 6732520 2026-08-07T22:39:04Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732521 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S., ki je 2026 star 35 let. Po njegovih besedah se naj bi se začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija Vranje osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] qar8bh9ua3cc13goyiz7xclevlohv1c 6732522 6732521 2026-08-07T22:43:42Z Stebunik 55592 /* Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča */ 6732522 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] co92y15m1s55w8vxg8ivmqk9eakfyyw 6732527 6732522 2026-08-07T23:11:12Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732527 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti začetku kazenskega postopka prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da je še vedno na zdravljenju. <ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] tlssqw2vt76mlfd8lorcvg1neyelgwz 6732529 6732527 2026-08-07T23:13:42Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732529 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 00i9e5dgvh0kwdid62ern8iam323bgk 6732531 6732529 2026-08-07T23:14:52Z Stebunik 55592 /* Preiskava sojena sodišč v Vranju in Nišu */ 6732531 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 3v08928rz4gz9kyscqiwrp2rbzttseu 6732532 6732531 2026-08-07T23:20:24Z Stebunik 55592 /* Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu */ 6732532 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web|author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013}}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 11gj51a9ok1uz8e0hoz1nf3l3cchepm 6732555 6732532 2026-08-08T03:36:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6732555 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pćinjski“, medtem ko je on odlikoval predsenika poleti 2021.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 2ugbqojdj4gvwdhr9zwq26h97ftz546 6732560 6732555 2026-08-08T04:47:20Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732560 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati dejstva, pa so doživljali različne neugodnosti ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi monahinja [[Jovana Stanković ]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagti.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 2rwz2v6u8spbq7cwcq7fqy4thvj2xjf 6732561 6732560 2026-08-08T04:50:50Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732561 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo. Nekateri duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva ali pa so o zadevi javno govorili, pa so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko metropolijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] d5z41a2nlvc38u9yt0fphp6j3mq1ddh 6732563 6732561 2026-08-08T04:55:44Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732563 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Kaj pa je bilo z mladeniči po teh dogajanjih? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "Vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] hiyrj3ltizkr1y2mvb329n844yuriuh 6732574 6732563 2026-08-08T05:39:09Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732574 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] ddlkzbnuyeeehb6i2gu0cfwmxh1ih03 6732607 6732574 2026-08-08T06:48:18Z Stebunik 55592 /* Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča */ 6732607 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 4xfz8jmbghmaxgr7r37joi9bpzoet6u 6732624 6732607 2026-08-08T07:20:36Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732624 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" (="Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]]]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. Pahomij je te obtožbe zanikal.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] snzwnkmtq9ku7njkgvlc9kifk1mvtcs 6732668 6732624 2026-08-08T09:18:11Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732668 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je predmet "moral" seliti v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. Pahomij je te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki so podrobno opisali to mučenje, so bili mlajši od 14 let; sodišče pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 8sfybm5bd7xub6u665f1df8yl8pz1d4 6732671 6732668 2026-08-08T09:23:33Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732671 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je predmet "moral" seliti v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] lb1ar7panb4gwpnzaha8ung1jt7y4on 6732677 6732671 2026-08-08T09:28:17Z Stebunik 55592 /* Preiskava sojenja sodišč v Vranju in Nišu */ 6732677 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je predmet "moral" seliti v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje, zlasti ugotovitve o nekaterih nepravilnostih: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] jow8177aaqxxjmhit2rso2fb97tjh7k 6732681 6732677 2026-08-08T09:29:36Z Stebunik 55592 /* Preiskava sojenja nižjih sodišč */ 6732681 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je predmet "moral" seliti v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 7zrn3f6lbye0zpky8aftr8atul4w3kz 6732685 6732681 2026-08-08T09:34:31Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732685 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je "pravica morala seliti" v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 7gps1qt0q3dy4wz9tg0dekya68zs6v4 6732732 6732685 2026-08-08T11:08:43Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732732 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je "pravica morala seliti" v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki so zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika poleti 2021 s cerkvenim odličjem.<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Prejel pa je tudi visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 2pw12v8dygsn46d3cso4a3nd1ebr1bi 6732735 6732732 2026-08-08T11:16:44Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6732735 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je "pravica morala seliti" v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki so zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču.<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika s cerkvenim odličjem:<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> junija 2021 ob 950. obletnici ustanovitve samostana Prohor Pčinjski je Vučiću podelil »Red prepodobnega Prohorja Pčinjskega«.<ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Sam Pahomij pa je tudi prejel visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 2dgk2lrv0ptowxdndywq7srg3mpg58t 6732743 6732735 2026-08-08T11:35:17Z Stebunik 55592 /* Prve obtožbe */ 6732743 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je "pravica morala seliti" v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki so zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Očitno obrambi ni kazalo najbolje; zato je bila zadeva brez veljavne utemeljitve odvzeta občinskemu sodišču v Vranju, ki ni hotelo ukrepati po višjih smernicah, in prenesena na sodišče iste stopnje v Nišu, ki je bilo bolj »kooperativno« in je sojenje namerno zavlačevalo do zastaranja. Okrožno sodišče je sodbo potrdilo in Pahomij je bil oproščen po vseh točkah obtožnice.<ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče v Beogradu, ki je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika s cerkvenim odličjem:<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> junija 2021 ob 950. obletnici ustanovitve samostana Prohor Pčinjski je Vučiću podelil »Red prepodobnega Prohorja Pčinjskega«.<ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Sam Pahomij pa je tudi prejel visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] jm87epfjilo1cnjldgze0h8dtvqg4q5 6732749 6732743 2026-08-08T11:51:11Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6732749 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Pahomij Gačić | honorific-suffix = | native_name = Tomislav Gačić| | native_name_lang = sr | title = [[Vranje|vranjski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref><ref>[https://spc.rs/bozicna-poslanica-srpske-pravoslavne-crkve-4/ Божићна посланица Српске Православне Цркве]</ref> | image = | | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[28. maj]] [[1992]] | appointed = | term = | term_start = | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Andrić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1980]] | ordained_by = [[Slavonska škofija|slavonski škof]] [[Emilijan|Emilijan]] ga je v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin [[hieromonah]]a. | consecration = [[28. maj]] [[1992]] izvoljen za vranjskega škofa<br>[[23. avgust]] [[1992]] [[škofofsko posvečenje]]<ref name="Биографија"/> | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{Birth date and age|1952|10|17|df=yes}} | birth_place = [[Čečava]] pri [[Teslić]]u, [[Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|df=yes|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Novak Gačić<br>Vasilija | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Atenah]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pahomij Gačić''', rojen kot '''Tomislav Gačić''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Vranje|vranjski]] [[škof]], * [[17. oktober]] [[1952]], [[Čečava]] pri [[Teslić]]u ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Bosna in Hercegovina]]). == Življenjepis == Tomislav Gačić se je rodil 17. oktobra 1952 v vasi Čečava pri Tesliću očetu Novaku in materi Vasiliji.<ref name="Биографија">{{cite web |author= |url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=683&lang=sr |title=СПЦ, Епископ врањски Пахомије |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref>. Pri dvajsetih letih je bil novinec v [[Samostan Ozren|samostanu Ozren]] in v samostanu [[Visoki Dečani]], kjer je leta 1973 postal menih in prejel meniško ime Pahomij. Naslednje leto ga je raško-prizrenski škof, poznejši [[Pavel Stojčević|srbski patriarh Pavel]], posvetil v čin diakona.<ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањска|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> <ref name="Биографија"/>. Po končanem semenišču v Prizrenu je leta 1976 odšel na [[Teološka fakulteta v Atenah|Teološko fakulteto v Atene]] pri [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]], kjer je leta 1980 diplomiral.<ref name="Биографија"/>. Istega leta ga je slavonski škof Emilijan v [[Samostan Vavedenje, Beograd|Samostanu Vavedenje v Beogradu]] posvetil v čin hieromonaha, tj. duhovnik-meniha. Po končanem podiplomskem študiju je dve leti potoval po Palestini, Sinaju, egiptovskih samostanih, po Sveti gori, Rusiji in po Japonskem, ter obenem nadaljeval podiplomski študij.<ref name="Биографија"/>. Leta 1982 je postal predstojnik samostana [[Banje]] pri [[Priboj]]u (v Dabrobosanski metropoliji), leta 1984 predstojnik samostana Grgeteg (Sremska škofija), leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika samostana [[Papraće]] v Bosni, v Zvorniško-tuzlanski škofiji. 28. maja 1992 je bil izvoljen za vranjskega škofa. Z odlokom arhijerejskega sinoda SPC<ref>Син. бр. 2381/зап. 1557. од 05/18. jула 1992. године</ref> je bilo njegovo narečenije (razglasitev) 22. avgusta 1992 v samostanu [[Prohor Pčinjski]], a [[škofovsko posvečenje]] in ustoličenje naslednjega dne, 23. avgusta, v vranjski stolnici Sv. Trojice. Poleg patriarha Pavla so bili soposvečevalci črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]], niški škof in poznejši patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]], banatski škof [[Hrizostom Stolić|Hrizostom]], zahumsko-hercegovski škof Atanazij, raško-prizrenski škof Artemij in timoški škof Justin.<ref name="Биографија"/><ref>{{cite web|url=https://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412|title=Митрополит врањски Г. Господин Пахомије (1992-)|publisher=Епархија врањскаvesti-online|author=|place=Vranje|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Potem, ko je bil leta 1994 za zahodnoameriškega škofa izvoljen takratni tetovski vikar in upravitelj makedonske Cerkve pod srbsko upravo v Makedoniji, [[Jovan Mladenović]], je postal upravitelj vseh teh škofij na področju Republike Makedonije škof Pahomij. Kljub težkim okoliščinam sredi cerkvenega razkola je skrbel za razvoj teh cerkvenih skupnosti.{{sfn|Пузовић|1999|p=171}} == Obtožbe in sojenje == === Prve obtožbe === [[File:Palata pravde, Vranje, Srbija (1).JPG|thumb|200px|right|<center>"Palata pravde" ("Stavba pravice") v [[Vranje|Vranju]], od koder se je "pravica morala seliti" v [[Niš]].]]</center> 31. decembra 2002 je bil državljan Tomislav Gačić (cerkveno vranjski škof Pahomij) pred Občinskim sodiščem v Vranju obtožen spolne zlorabe štirih srbskih dečkov. Po obtožbi je Pahomij med letoma 1999 in 2002 z zlorabo uradnega položaja v uradnih prostorih škofije Vranje storil kazniva dejanja [[pedofilija|pedofilije]], tj. opolzkih dejanj zoper mladoletne dečke, ki so želeli postati duhovniki. V času dogajanja je bil po [[Slobodan Milošević|Miloševićevem]] padcu 5. oktobra 2000 novi predsednik pisatelj [[Vojislav Koštunica|Koštunica]], ki je sicer veliko dal do pravne države, a še vedno manj kot do ugleda SPC; najmanj pa mu je šlo za otroke. Po pričevanju nekdanjega vranjskega duhovnika [[Goran Arsić|Gorana Arsića]] je namreč vsaj 16 fantov prijavilo spolno vznemirjanje od strani vladika na MUP; le štirje pa so zmogli poguma, da so podali podrobne pisne izjave o pretrpljenih »napastovanjih«. V teh opisih so bili tako čustveno prizadeti in nazorni, da so prepričali tako duhovnike kot nune in sodišče. Pahomij je vse te obtožbe zanikal. Trije fantje, ki so zadeve podrobno opisali, so bili mlajši od 14 let; sodišče v Nišu pa je vendarle sprejelo Pahomijevo obrambo, češ da ni kriv in da so »afero zasnovale tajne službe Albanije, Makedonije in drugih držav, ker si prizadeva za zaščito srbskih interesov na jugu Srbije«.<ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |title=Србија вести |publisher=Srbijavesti.com |date=|accessdate=2. februar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602213319/http://www.srbijavesti.com/vest.php?jezik=1&id=62&rubrika=3 |archive-date=2. junij 2014 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama. |publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Glede na nenehno odlaganje in prelaganje obravnave ter navajanje bolezni kot glavni vzrok za neudeležbo obtoženca na sodišču<ref>{{cite web|last=Тодоровић|first=Тома|url=http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/t52662.sr.html |title=Политика 30. december 2007 |publisher=Politika.rs |date=30. december 2007|accessdate=2. februar 2012}}</ref> je do konca sojenja, marca 2006, za dve kaznivi dejanji iz let 1999 in 2000 že potekel absolutni zastaralni rok.<ref name="autogenerated2" />Sojenje je bilo medtem prestavljeno v Niš, kjer je sodišče nato dve obtožbi zavrglo zaradi zastaranja, Gačića pa je dveh obtožb oprostilo „zaradi pomanjkanja dokazov“. Očitno obrambi ni kazalo najbolje; zato je bila zadeva brez veljavne utemeljitve odvzeta občinskemu sodišču v Vranju, ki ni hotelo ukrepati po višjih smernicah, in prenesena na sodišče iste stopnje v Nišu, ki je bilo bolj »kooperativno« in je sojenje namerno zavlačevalo do zastaranja. Okrožno sodišče je sodbo potrdilo in Pahomij je bil oproščen po vseh točkah obtožnice.<ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Tožilci so se zoper to oprostilno razsodbo pritožili na Vrhovno sodišče v Beogradu, ki je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo sojenja v razumnem roku, kar je povzročilo zastaranje dveh od štirih obtožnic.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |title=Врховни суд Србије, Вести |date= |website= |publisher= |access-date=23. april 2013 |archive-date=19. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080919020707/http://www.vrhovni.sud.srbija.yu/code/navigate.php?Id=730&newsId=257&bigText=true&offset=2 |url-status= }}</ref> === Odziv javnosti === Na to sodno odločitev se je odzvalo več javnih osebnosti in organizacij za [[človekove pravice]].<ref>{{cite web |url=http://www.queeria.com/Aktivizam.aspx?id=3894&grid=2001&page=4 |title=Квирија |publisher=Queeria.com |date= |accessdate=2. februar 2012}}</ref>28. maja 2008 se je na razstavi v galeriji Združenja likovnih umetnikov Srbije (ULUS) pojavilo sporno umetniško delo „Пахомије на Булевару сумрака“ ("Pahomij na Bulevarju somraka") umetnika [[Živko Grozdanić|Živka Grozdanića]]. Prav tako so se v nekaterih mestih v Srbiji pojavili grafiti "Pahomij, Bog je hud!".<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |title=Б92 Култура |publisher=B92.net |date=|accessdate=2. februar 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407103426/http://www.b92.net/kultura/izlozbe/vesti.php?yyyy=2008&mm=06&nav_id=301410 |archive-date=7. april 2014|url-status=dead }}</ref> Kljub tem vznemirljivim okoliščinam ga je leta 2011 odlikovala mileševska škofija z Redom belega angela, kar je še bolj razburilo javnost in deževale so kritike.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2011&mm=10&dd=08&nav_category=12&nav_id=547986 |title=Pahomije - sramota Srbije |publisher=B92.net |date=8. oktober 2011|accessdate=2. februar 2012}}</ref> === Nove obtožbe in odločitev Vrhovnega sodiščča === Marca 2013 je bila proti Pahomiju sprožena nova preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem "nedovoljene spolne dejavnosti". Takrat je namreč Osnovno javno tožilstvo v Vranju proti njemu sprožilo preiskavo zaradi novih obtožb o spolni zlorabi, za katere ga je obtožil skladiščnik v škofiji Nemanja S. (rojen 1987). Po njegovih besedah se je zloraba začela leta 2003, ko je bil star 16 let in je ponavljal prvi razred na Srednji teološki šoli v Kragujevcu; mladenič je takrat tudi povedal, da je o vsem tem devet let molčal iz strahu in sramu. Tožilstvo v Vranju je potrdilo, da poteka preiskava, medtem ko je škofija osumila tednik „Vranjske“, ki je prvi objavil izjavo skladiščnika, da poskuša ustvariti nov »primer Pahomij«.<ref>{{cite web |author= |title=Vladika Pahomije pod novom istragom zbog seksualnog zlostavljanja |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |date= |work= |publisher= |access-date=23. marec 2013 |archive-date=24. marec 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130324210325/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/373424/Vladika-Pahomije-pod-novom-istragom-zbog-seksualnog-zlostavljanja |url-status= }}, Блиц</ref><ref>{{cite web|url=https://vidiportal.ba/nasilni-vucic-odlikovao-popa-pahomija-seksualnog-nasilnika-nad-maloljetnim-djecacima/|title=Nasilni Vučić odlikovao popa Pahomija - seksualnog nasilnika nad maloljetnim dječacima|publisher=Vidiportal - Regionalni info portal|author=|place=|language=bs|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> Pravni odbor Vranjske škofije, ki ga vodi obtoženi škof Pahomij, pa je v svoji izjavi navedel, da obtožbe o škofovi spolni zlorabi mladeniča temeljijo na »njegovi denarni poneverbi« in da je »Škofijski upravni odbor med nadzorom materialnega in finančnega poslovanja cerkvenih enot ugotovil pomanjkljivosti pri delu tudi v skladišču Škofijskega upravnega odbora, kjer je delal mladenič, ki je policiji ovadil Pahomija«.<ref>https://www.novosti.rs/вести/насловна/хроника.405.html:425625-Епархија-врањска-о-нападу-на-владику-Пахомија Епархија врањска о нападу на владику Пахомија, Новости, 22. marec 2013</ref> Novo pohujšanje pa se je pojavilo v medijih oktobra 2019, ko so našli Pahomijev poleti izgubljeni mobilni telefon, v katerem so nahajali snov z izrazito spolno vsebino, o čemer se je takratno časopisje na široko razpisalo z mnenjem, češ da je to potrdilo za prejšnje obtožbe.<ref>[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3337567/ekskluzivno-sok-fotografije-i-prepiska-vladike-pahomija-je-l-nosis-mantiju-to-me-pali kurir.rs]</ref><ref>{{Cite web |url=http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |title=banjaluka.in |access-date=12. oktober 2019 |archive-date=12. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012091212/http://banjalukain.com/clanak/194172/bludni-pahomije-izgubio-telefon-a-u-njemu-lascivne-poruke-i-fotografije-mladica-jel-nosis-mantiju-to-me-pali |url-status= }}</ref> === Preiskava sojenja nižjih sodišč === Na oprostilno sodbo niškega Okrožnega sodišča so se pritožili mladoletniki na Vrhovno sodišče, češ da sojenje ni potekalo pravično in da ga je sodišče nalašč zavlačevalo, da je prišlo do zastaranja. Tako ni bilo sojenje končano v razumnem roku, čeprav bi bilo lahko brez obrambnih prič, ki so bile vedno "opravičeno zadržane". Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče brez potrebe vsakokrat znova spraševalo dečke in jih zadrževalo v sodni dvorani, ko njihova navzočnost ni bila več potrebna. Med drugimi je tudi bivša predsednica Vranjskega občinskega sodišča [[Snežana Janjić]] trdila, da je bila pod pritiskom iz Beograda, češ da mora biti sodba v prid Pahomija. Zasedanje Vrhovnega sodišča je zbudilo veliko zanimanje javnosti: {| |- ! Nadzorni odbor Vrhovnog suda<ref>Rasprava o sudijama koje su oslobodile Pahomija. Avtor: R. Marković. Blic, 16.11.2007; Strana: 16 </ref> ! Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča<ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> |- | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnog suda juče (15. novembra 2007) je počeo zasedanje provodom preispitivanja rada Okružnog i Opštinskog suda u Nišu, kao i Opštinskog suda u Vranju, koji su vodili slučaj vladike Pahomija. <br> Odluka veća Vrhovnog suda da su nadležni sudovi na suđenju vladici Pahomiju, koje je završeno oslobađajućom presudom, postupali u njegovu korist i na štetu seksualno zlostavljanih maloletnika izazvala je burne polemike. </blockquote> | <blockquote> Nadzorni odbor Vrhovnega sodišča je včeraj (15. novembra 2007) začel svojo sejo s pregledom dela Okrožnega in Občinskega sodišča v Nišu ter Občinskega sodišča v Vranju, ki je obravnavalo primer škofa Pahomija. <br> Odločitev senata Vrhovnega sodišča, da so pristojna sodišča na sojenju škofu Pahomiju, ki se je končalo z oprostilno sodbo, ravnala v njegovo korist in v škodo spolno zlorabljanih mladoletnikov, je povzročila burno polemiko. </blockquote> |} === Ocena === Vodstvo SPC v zvezi s »primerom Pahomij« do danes ni ukrepalo, čeprav so bili s tragedijo seznanjeni kar trije vrhovni predstojniki: patriarh Pavel, Irenej in Porfirij, ki se je kljub neprijetnim okoliščinam udeležil 2023 slovesnega praznovanja Pahomijeve "krstne slave"<ref>{{cite web|url=https://www.aktuelno.me/clanak/velika-bruka-srpskog-patrijarha-porfirije-na-slavi-kod-ozloglasenog-vladike-pahomija|title=Velika bruka šefa SPC: Porfirije na slavi kod ozloglašenog Pahomija|publisher=aktuelno.me|author=Uredništvo|place=|language=cg|date=2. januar 2023|accessdate=6. avgust 2026}}</ref>. Nekateri vranjski duhovniki in laiki, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali pa so o zadevi javno govorili, so doživljali različne neugodnosti: bili so "razčinjeni" ali pa so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med njimi tudi ugledna monahinja [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki kot prvima zaupali svoje težave in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Med tem časom je ne glede na nevsakdanje okoliščine vladika Pahomij ne le ostal na čelu Vranjske škofije, ampak je postal 2024 celo metropolit<ref>{{cite web|url=https://tvinfopuls.rs/vladika-vranjski-pahomije-zvanicno-mitropolit/|title=Vladika Vranjski Pahomije zvanično mitropolit|publisher=TV INFO PULS VRANJE|author=|place=Vranje|language=sr|date=24. junij 2024|accessdate=5. avgust 2026}}</ref>. Prejel je 2022 v svoje roke tudi odlikovanje srbskega predsednika Aleksadra Vučića in sicer za samostan „Prohor Pčinjski“, medtem ko je on odlikoval predsednika s cerkvenim odličjem:<ref>{{cite web|url= https://n1info.rs/vesti/od-vucica-orden-i-u-ruke-pahomija-pranje-biografije-episkopa-ili-koska/|title=Od Vučića orden i u ruke Pahomija - pranje biografije episkopa ili "koska" - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=N1 info|author=Petar Gajić|place=|language=sr|date=16. februar 2022|accessdate=7. avgust 2026}}</ref> junija 2021 ob 950. obletnici ustanovitve samostana Prohor Pčinjski je Vučiću podelil »Red prepodobnega Prohorja Pčinjskega«.<ref>{{cite web|url=https://radar.nova.rs/drustvo/pedofilija-u-spc-pahomije-kacavenda/|title=Mitropolit Pahomije – za našu decu - Država i crkva ujedinjene u ruganju žrtvama.|publisher=radar.nova.rs|author=Sandra Petrušić|place=|language=sr|date=6. julij 2024|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Sam Pahomij pa je tudi prejel visoko cerkveno odlikovanje "Belega angela".<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/281888/Patrijarh-bez-komentara-o-ordenu-za-Pahomija |title=Patrijarh bez komentara o ordenu za Pahomija |publisher=Blic.rs |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.e-novine.com/drustvo/51500-Beli-aneo-crnu-uniformu.html |title=Beli anđeo za crnu uniformu |publisher=E-novine.com |date=|accessdate=2. februar 2012}}</ref> {| |- ! Pedofilija i zataškavanje u SPC<ref>{{cite web|url=https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/|title=Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima. Pedofilija i zataškavanje u SPC: kada institucije gube povjerenje…|publisher=pumpajj.vom|author=Admin|place=|language=sr|date=22. februar 2026|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> ! Pedofilija in prikrivanje v SPC |- | <blockquote> Priča koja dolazi iz Srpske pravoslavne crkve (SPC) odjeknula je kao bomba. Bivši đakon Bojan Jovanović tvrdi da su episkopi poput Vasilija Kačavende i Pahomija Gačića bili umešani u ozbiljne slučajeve pedofilije, dok su crkvene i državne strukture, po njegovim riječima, godinama radile na zataškavanju skandala.<br>Ovo nije napad na vjeru, već apel na odgovornost i moral. Za običnog čoveka, lekcija je jasna: ne smemo slijepo verovati autoritetima, a društvo mora insistirati na zaštiti najranjivijih. Samo kroz otvorenu i iskrenu raspravu moguće je spriječiti da skandali ovakvog tipa postanu pravilo, a ne izuzetak. </blockquote> | <blockquote> Zgodba, ki je prišla iz Srbske pravoslavne cerkve (SPC), je odmevala kot bomba. Nekdanji diakon [[Bojan Jovanović]] trdi, da so bili škofi, kot sta Vasilij Kačavenda in Pahomij Gačić, vpleteni v resne primere pedofilije, medtem ko so si cerkvene in državne strukture po njegovih besedah leta prizadevale prikriti pohujšanje.<br>To ni napad na vero, temveč poziv k odgovornosti in morali. Za navadnega človeka je nauk jasen: ne smemo slepo zaupati oblastem, družba pa mora vztrajati pri zaščiti najbolj ranljivih. Le z odprtim in iskrenim pogovorom je mogoče preprečiti, da bi tovrstni škandali postali pravilo in ne izjema. </blockquote> |} Na dečke in njihove družine je zavlačevanje postopka, pogosto mučno izpraševanje in zlasti oprostilna sodba za obtoženca delovalo razočarajoče, porazno in stresno, saj jih je vse skupaj zaznamovalo kot lažnivce. Eden od dečkov je dejal, da je popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi deček je hotel vreči na Pahomija dve bombi, saj je izpadlo, ko da je vladika govoril resnico, deček pa lagal; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je pod stresom strašnih spominov večkrat nameraval napraviti samomor v mnenju, da bi le na ta način končal notranje trpljenje.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026}}</ref> Kaj pa je bilo z mladeniči pozneje? Dva fanta sta 2007 za "Blic" potrdila, da sta še vedno zvesta Bogu in cerkvi in verjameta, da "vladika Pahomij ne predstavlja Cerkve". Končujeta bogoslovske študije na Solunskem bogoslovju. Tretja žrtev, ki je ravno začela obiskovati teološko fakulteto, je bila zaradi neugodnosti ob začetku kazenskega postopka zoper škofa prisiljena zapustiti šolanje: v šoli so mu učitelji grozili in ga ustrahovali, nekateri učenci pa so ga celo fizično napadali in zlostavljali. Četrti mladenič je pretrpel tako hude duševne pretrese, da se od njih še ni opomogel in je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna cerkev]] *[[Pedofilija]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање (The Rift in the Serbian Orthodox Church - The Macedonian Church Issue)|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ|journal=Вардарски зборник|issue=1|year=1999|pages=155-173}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pahomij Gačić}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://www.eparhijavranjska.org/Siteview.asp?ID=412 Српска православна црква, Епископ врањски Пахомије] * {{cite web |author= |title=Серија вести о случају Пахомије |url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |date= |work= |publisher= |access-date=2. oktober 2018 |archive-date=22. september 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm |url-status= }} * [https://pumpajj.com/ljudi-i-sudbine/pedofilija-u-crkvenim-redovima/ Od Kačavende do Pahomija: pedofilija u crkvenim redovima] ;{{ikona sr}} *[https://reporteri.net/hr/vijesti/%C4%8Damac/Skandal-u-Srbiji-Srpski-biskup-izgubio-telefon-u-samostanu--prona%C4%91ene-gole-fotografije-i-erotske-poruke/ Skandal u Srbiji: Srpski biskup izgubio telefon u samostanu, pronađene gole fotografije i erotske poruke] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gačić, Pahomij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Pedofilija]] 200qe0pzovq4ikvnyhsbofpqy6ji9f3 0 606666 6732534 2026-08-07T23:25:52Z Sined Okrepep 264044 ustvarjeno s prevodom uvodnega razdelka strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1366575492|Hanlon's razor]]« 6732534 wikitext text/x-wiki '''Hanlonova britvica''' je pregovor ali pravilo, ki pravi: »Nikoli ne pripisuj zlonamernosti nečemu, kar se da ustrezno razložiti z nesposobnostjo.« <ref name="murphytwo">{{Navedi knjigo |last=Arthur Bloch |author-link=Arthur Bloch |url=https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc |title=Murphy's Law Book Two: More Reasons Why Things Go Wrong! |publisher=[[Price Stern Sloan]] |year=1980 |isbn=9780417064505 |page=[https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52 52] |url-access=registration}} ([https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52/mode/2up?q=malice search result in archive.org])</ref> Gre za filozofsko idejo ali pravilo, ki spodbuja način odpravljanja neverjetnih razlag za človeško vedenje. Domnevno je poimenovano po ameriškem pisatelju Robertu J. Hanlonu, <ref>{{Navedi splet |last=Payne |first=Laura |title=Hanlon’s razor |url=https://www.britannica.com/topic/Hanlons-razor |access-date=24 July 2026 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> <ref name="JargonFile2002">{{Navedi splet |date=2002-03-03 |title=Hanlon's Razor |url=http://www.catb.org/jargon/html/H/Hanlons-Razor.html |access-date=2017-07-19 |website=[[Jargon File]] |publisher=[[Eric S. Raymond]]}}</ref> ki je izjavo predložil v drugo knjigo ''Murphyjevega zakona: Več razlogov, zakaj gredo stvari narobe!'' (1980). <ref name="murphytwo" /> . s91q987hoxybbn8yutzbppst97t17q2 6732535 6732534 2026-08-07T23:28:40Z Marko3 1829 6732535 wikitext text/x-wiki '''Hanlonova britvica''' je pregovor ali pravilo, ki pravi: »Nikoli ne pripisuj zlonamernosti nečemu, kar se da ustrezno razložiti z nesposobnostjo.«<ref name="murphytwo">{{Navedi knjigo |last=Arthur Bloch |author-link=Arthur Bloch |url=https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc |title=Murphy's Law Book Two: More Reasons Why Things Go Wrong! |publisher=[[Price Stern Sloan]] |year=1980 |isbn=9780417064505 |page=[https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52 52] |url-access=registration}} ([https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52/mode/2up?q=malice search result in archive.org])</ref> Gre za filozofsko idejo ali pravilo, ki spodbuja način odpravljanja neverjetnih razlag za človeško vedenje. Domnevno je poimenovano po ameriškem pisatelju Robertu J. Hanlonu,<ref>{{Navedi splet |last=Payne |first=Laura |title=Hanlon’s razor |url=https://www.britannica.com/topic/Hanlons-razor |access-date=24 July 2026 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name="JargonFile2002">{{Navedi splet |date=2002-03-03 |title=Hanlon's Razor |url=http://www.catb.org/jargon/html/H/Hanlons-Razor.html |access-date=2017-07-19 |website=[[Jargon File]] |publisher=[[Eric S. Raymond]]}}</ref> ki je izjavo predložil v drugo knjigo ''Murphyjevega zakona: Več razlogov, zakaj gredo stvari narobe!'' (1980).<ref name="murphytwo" /> == Sklici == {{sklici}} cjn9gem74g38z3622me5den6qiquqve 6732536 6732535 2026-08-07T23:30:48Z Marko3 1829 6732536 wikitext text/x-wiki '''Hanlonova britev''' je pregovor ali pravilo, ki pravi: »Nikoli ne pripisuj zlonamernosti nečemu, kar se da ustrezno razložiti z nesposobnostjo.«<ref name="murphytwo">{{Navedi knjigo |last=Arthur Bloch |author-link=Arthur Bloch |url=https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc |title=Murphy's Law Book Two: More Reasons Why Things Go Wrong! |publisher=[[Price Stern Sloan]] |year=1980 |isbn=9780417064505 |page=[https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52 52] |url-access=registration}} ([https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52/mode/2up?q=malice search result in archive.org])</ref> Gre za filozofsko idejo ali pravilo, ki spodbuja način odpravljanja neverjetnih razlag za človeško vedenje. Domnevno je poimenovano po ameriškem pisatelju Robertu J. Hanlonu,<ref>{{Navedi splet |last=Payne |first=Laura |title=Hanlon’s razor |url=https://www.britannica.com/topic/Hanlons-razor |access-date=24 July 2026 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name="JargonFile2002">{{Navedi splet |date=2002-03-03 |title=Hanlon's Razor |url=http://www.catb.org/jargon/html/H/Hanlons-Razor.html |access-date=2017-07-19 |website=[[Jargon File]] |publisher=[[Eric S. Raymond]]}}</ref> ki je izjavo predložil v drugo knjigo ''Murphyjevega zakona: Več razlogov, zakaj gredo stvari narobe!'' (1980).<ref name="murphytwo" /> == Sklici == {{sklici}} bmaliz9dkdinnq7tudgrmnkfct4tkcc 6732537 6732536 2026-08-07T23:31:01Z Marko3 1829 Marko3 je prestavil_a stran [[Hanlonova britvica]] na [[Hanlonova britev]] 6732536 wikitext text/x-wiki '''Hanlonova britev''' je pregovor ali pravilo, ki pravi: »Nikoli ne pripisuj zlonamernosti nečemu, kar se da ustrezno razložiti z nesposobnostjo.«<ref name="murphytwo">{{Navedi knjigo |last=Arthur Bloch |author-link=Arthur Bloch |url=https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc |title=Murphy's Law Book Two: More Reasons Why Things Go Wrong! |publisher=[[Price Stern Sloan]] |year=1980 |isbn=9780417064505 |page=[https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52 52] |url-access=registration}} ([https://archive.org/details/murphyslawbooktw00bloc/page/52/mode/2up?q=malice search result in archive.org])</ref> Gre za filozofsko idejo ali pravilo, ki spodbuja način odpravljanja neverjetnih razlag za človeško vedenje. Domnevno je poimenovano po ameriškem pisatelju Robertu J. Hanlonu,<ref>{{Navedi splet |last=Payne |first=Laura |title=Hanlon’s razor |url=https://www.britannica.com/topic/Hanlons-razor |access-date=24 July 2026 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name="JargonFile2002">{{Navedi splet |date=2002-03-03 |title=Hanlon's Razor |url=http://www.catb.org/jargon/html/H/Hanlons-Razor.html |access-date=2017-07-19 |website=[[Jargon File]] |publisher=[[Eric S. Raymond]]}}</ref> ki je izjavo predložil v drugo knjigo ''Murphyjevega zakona: Več razlogov, zakaj gredo stvari narobe!'' (1980).<ref name="murphytwo" /> == Sklici == {{sklici}} bmaliz9dkdinnq7tudgrmnkfct4tkcc 0 606667 6732538 2026-08-07T23:31:01Z Marko3 1829 Marko3 je prestavil_a stran [[Hanlonova britvica]] na [[Hanlonova britev]] 6732538 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hanlonova britev]] bxabpwpmd9k8r5ve4xp1309jvr490fn 0 606669 6732584 2026-08-08T06:10:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6732584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andrej Sebastjan Wallenstein|birth_date=1678|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=1710|death_place=[[Zagreb]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Andrej Sebastjan Wallentein''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1678]]? [[Ljubljana]]? † [[1710]], [[Zagreb]]. Andrej Sebastjan Wallenstein je eden manj znanih baročnih orglarjev na območju [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1702 se je v Ljubljani poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], s katero je imel tri otroke, Marijo Elizabeto, Andreja Jožefa in Wolfganga Leopolda. Kot orglar je deloval med leti 1706 in 1709<ref>{{Navedi splet |last=Trček Marušič |first=Katarina |title=Dinamika razvoja slovenske orgleske krajine do nastopa cecilijanstva |url=file:///C:/Users/Stane/Downloads/OJSAdmin,+Trcek_Marusic__Dinamika_razvoja_slovenske_orgelske_krajine.pdf}}</ref>, v svoji karieri pa je popravil ene in izdelal dvoje orgle. Po njegovi smrti se je z njegovo vdovo poročil [[Jurij Ulrik Pauhauss]] in tako tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Slovenija}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 g9jy355ggk93v8l3nwxjkplyd3wohbv 6732600 6732584 2026-08-08T06:32:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6732600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andrej Sebastjan Wallenstein|birth_date=1678|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=1710|death_place=[[Zagreb]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Andrej Sebastjan Wallentein''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1678]]? [[Ljubljana]]? † [[1710]], [[Zagreb]]. Andrej Sebastjan Wallenstein je eden manj znanih baročnih orglarjev na območju [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1702 se je v Ljubljani poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], s katero je imel tri otroke, Marijo Elizabeto, Andreja Jožefa in Wolfganga Leopolda. Kot orglar je deloval med leti 1706 in 1709<ref>{{Navedi splet |last=Trček Marušič |first=Katarina |title=Dinamika razvoja slovenske orgleske krajine do nastopa cecilijanstva |url=file:///C:/Users/Stane/Downloads/OJSAdmin,+Trcek_Marusic__Dinamika_razvoja_slovenske_orgelske_krajine.pdf}}</ref>, v svoji karieri pa je popravil ene in izdelal dvoje orgle. Po njegovi smrti se je z njegovo vdovo poročil [[Jurij Ulrik Pauhauss]] in tako tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 hwodq5umzju82m80nprsitkckr52zdx 6732620 6732600 2026-08-08T07:09:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp ref 6732620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andrej Sebastjan Wallenstein|birth_date=1678|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=1710|death_place=[[Zagreb]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Andrej Sebastjan Wallentein''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1678]]? [[Ljubljana]]? † [[1710]], [[Zagreb]]. Andrej Sebastjan Wallenstein je eden manj znanih baročnih orglarjev na območju [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1702 se je v Ljubljani poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], s katero je imel tri otroke, Marijo Elizabeto, Andreja Jožefa in Wolfganga Leopolda. Kot orglar je deloval med leti 1706 in 1709<ref>Trček Marušič, Katarina: Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva - Marec 2017</ref>, v svoji karieri pa je popravil ene in izdelal dvoje orgle. Po njegovi smrti se je z njegovo vdovo poročil [[Jurij Ulrik Pauhauss]] in tako tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 dn760giomyxfpr613m5ukmt6vau4evz 6732689 6732620 2026-08-08T09:51:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andrej Sebastjan Wallenstein|birth_date=1678|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=1710|death_place=[[Zagreb]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Andrej Sebastjan Wallentein''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1678]]? [[Ljubljana]]? † [[1710]], [[Zagreb]]. Andrej Sebastjan Wallenstein je eden manj znanih baročnih orglarjev na območju [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1702 se je v Ljubljani poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], s katero je imel tri otroke, Marijo Elizabeto, Andreja Jožefa in Wolfganga Leopolda. Kot orglar je deloval med leti 1706 in 1709<ref>Trček Marušič, Katarina: Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva - Marec 2017</ref>, v svoji karieri pa je popravil ene in izdelal dvoje orgle. Po njegovi smrti se je z njegovo vdovo poročil [[Jurij Ulrik Pauhauss]] in tako tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slavonska Požega - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 8xqt26wrlf7d2340c7ng4y5ewgzhido 0 606670 6732632 2026-08-08T08:09:34Z Octopus 13285 naselje 6732632 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infobox settlement | name = Hunčun | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|珲春市}}{{·}}{{nobold|{{lang|ko|훈춘시}}}}}} | other_name = | official_name = | settlement_type = Mesto na okrožni ravni | image_skyline = Hunchun Yanhe Xijie.jpg | image_size = 250 | image_caption = Ulica v Hunčunu z napisi v kitajskem, korejskem in ruskem jeziku | image_map = ChinaYanbianHunchun.png | map_caption = Hunčun v Janbianu | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CHN}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Džilin | subdivision_type2 = Prefektura | subdivision_name2 = Korejska avtonomna prefektura Janbian | seat = Podokrožje Šinan | seat_type = Sedež | area_total_km2 = 5145.4 | area_urban_km2 = 125.39 | area_footnotes = <ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |editor-link=|title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=50 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> | population_total = 271000 | population_as_of = 2017 | population_urban = 216300 | population_footnotes = <ref name="CUCSY_2017"/> | population_density_km2 = auto | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Hunčun na zemljevidu Kitajske | coordinates = {{coord|42.863|N|130.366|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-22_source:Gaode|display=it}} | elevation_m = 41 | timezone = kitajski standardni čas | utc_offset = +8 | postal_code = 133300 | postal_code_type = Poštna številka | area_code = | website = }} {{Infobox Chinese | order = st | s = 珲春市 | t = 琿春市 | p = Húnchūn Shì | cnhangul = 훈춘시 | cnrr = Hunchun-si | cnmr = Hunch'un-si | skhangul = 혼춘시 | skrr = Honchun-si | skmr = Honch'un-si | rus = Хуньчунь }} {{stack end}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] pdsidb00323x6gux85qvc5maahmkyqn 6732657 6732632 2026-08-08T09:09:05Z Octopus 13285 uvod 6732657 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infobox settlement | name = Hunčun | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|珲春市}}{{·}}{{nobold|{{lang|ko|훈춘시}}}}}} | other_name = | official_name = | settlement_type = Mesto na okrožni ravni | image_skyline = Hunchun Yanhe Xijie.jpg | image_size = 250 | image_caption = Ulica v Hunčunu z napisi v kitajskem, korejskem in ruskem jeziku | image_map = ChinaYanbianHunchun.png | map_caption = Hunčun v Janbianu | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CHN}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Džilin | subdivision_type2 = Prefektura | subdivision_name2 = Korejska avtonomna prefektura Janbian | seat = Podokrožje Šinan | seat_type = Sedež | area_total_km2 = 5145.4 | area_urban_km2 = 125.39 | area_footnotes = <ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |editor-link=|title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=50 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> | population_total = 271000 | population_as_of = 2017 | population_urban = 216300 | population_footnotes = <ref name="CUCSY_2017"/> | population_density_km2 = auto | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Hunčun na zemljevidu Kitajske | coordinates = {{coord|42.863|N|130.366|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-22_source:Gaode|display=it}} | elevation_m = 41 | timezone = kitajski standardni čas | utc_offset = +8 | postal_code = 133300 | postal_code_type = Poštna številka | area_code = | website = }} {{Infobox Chinese | order = st | s = 珲春市 | t = 琿春市 | p = Húnchūn Shì | cnhangul = 훈춘시 | cnrr = Hunchun-si | cnmr = Hunch'un-si | skhangul = 혼춘시 | skrr = Honchun-si | skmr = Honch'un-si | rus = Хуньчунь }} {{stack end}} '''Hunčun''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 珲春, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 琿春, [[pinjin]]: Húnchūn, [[Korejščina|korejsko]]: 훈춘, Hunčun<ref> "珲春市人民政府". Hunchun Municipal People's Government. 훈춘시인민정부</ref>) je mesto na okrožni ravni v Avtonomni korejski prefekturi Janbian na skrajnem vzhodu [[Kitajska|Kitajske]]. Prefektura meji na provinco Severni Hamgjong v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Primorski okraj]] v [[Rusija|Rusiji]]. Mesto ima več kot 250.000 prebivalcev in površino 5.145 kvadratnih kilometrov.<ref>{{Cite web|url=http://www.nkeconwatch.com/2009/11/17/china-approves-tumen-border-development-zone|title=North Korean Economy Watch > News and analysis of the North Korean economy}}{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.nkeconwatch.com/2009/11/17/koryolink-continues-to-expand-customer-base/ | title= News and analysis of the North Korean economy : Koryolink continues to expand customer base | date= November 17, 2009 | publisher = North Korean Economy Watch}}</ref> V [[Bohaj|Bohajskem kraljestvu]] (698-926) je bil Hunčun kot Donggjong od leta 785 do 793 vzhodna prestolnica kraljestva. Ime Hunčun izhaja iz [[Mandžurščina|mandžurske]] besede ''huncun'' (mandžursko: ᡥᡠᠨᠴᡠᠨ, Möllendorff: huncun, Abkai: hunqun).<ref>{{cite book|title= 御製增訂清文鑑·卷十·人部一人類一·滿洲 |trans-title= Enlarged and Revised Manchu Dictionary written by the Emperor of Qing (han -i araha nonggime toktobuha manju gisun -i buleku bithe, juwanci debtelin, niyalmai šošohon uju, niyalmai hacin uju, manju, 4-ci afaha)|author= Emperor of Qing Dynasty |volume =10, Human-beings 1|number= Human 1: Manchuria|page= 4|year= 1771 | language= mnc}}</ref> Hančun in vas Fangčuan v bližini tromeje [[Kitajska|Kitajske]], [[Rusija|Rusije]] in [[Severna Koreja|Severne Koreje]] z razgledno ploščadjo je priljubljena turistična zanimivost.<ref name=schmitz>{{cite web|first= Rob |last= Schmitz|url= http://www.marketplace.org/2015/11/16/world/chinas-frontier-towns/china-bets-big-border-town-russia-north-korea | title= China's Frontier Towns > China bets big on border town with Russia, North Korea | date= November 16, 2015 | publisher = Minnesota Public Radio}}</ref> ==Upravne enote== Okrožje Hunčun ima štiri podokrožja, štiri mesta in pet občin.<ref name = "Admin Div">{{cite web | url = http://www.xzqh.org/html/list/93.html |script-title=zh:延边朝鲜族自治州-行政区划网 | publisher = xzqh.org | language = zh-cn | access-date = 2011-04-28}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] afq71yt5he1h60oz62c8wjqrp3tbw5l 6732661 6732657 2026-08-08T09:14:35Z Octopus 13285 /* Upravne enote */ Pobrateno mesto 6732661 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infobox settlement | name = Hunčun | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|珲春市}}{{·}}{{nobold|{{lang|ko|훈춘시}}}}}} | other_name = | official_name = | settlement_type = Mesto na okrožni ravni | image_skyline = Hunchun Yanhe Xijie.jpg | image_size = 250 | image_caption = Ulica v Hunčunu z napisi v kitajskem, korejskem in ruskem jeziku | image_map = ChinaYanbianHunchun.png | map_caption = Hunčun v Janbianu | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CHN}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Džilin | subdivision_type2 = Prefektura | subdivision_name2 = Korejska avtonomna prefektura Janbian | seat = Podokrožje Šinan | seat_type = Sedež | area_total_km2 = 5145.4 | area_urban_km2 = 125.39 | area_footnotes = <ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |editor-link=|title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=50 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> | population_total = 271000 | population_as_of = 2017 | population_urban = 216300 | population_footnotes = <ref name="CUCSY_2017"/> | population_density_km2 = auto | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Hunčun na zemljevidu Kitajske | coordinates = {{coord|42.863|N|130.366|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-22_source:Gaode|display=it}} | elevation_m = 41 | timezone = kitajski standardni čas | utc_offset = +8 | postal_code = 133300 | postal_code_type = Poštna številka | area_code = | website = }} {{Infobox Chinese | order = st | s = 珲春市 | t = 琿春市 | p = Húnchūn Shì | cnhangul = 훈춘시 | cnrr = Hunchun-si | cnmr = Hunch'un-si | skhangul = 혼춘시 | skrr = Honchun-si | skmr = Honch'un-si | rus = Хуньчунь }} {{stack end}} '''Hunčun''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 珲春, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 琿春, [[pinjin]]: Húnchūn, [[Korejščina|korejsko]]: 훈춘, Hunčun<ref> "珲春市人民政府". Hunchun Municipal People's Government. 훈춘시인민정부</ref>) je mesto na okrožni ravni v Avtonomni korejski prefekturi Janbian na skrajnem vzhodu [[Kitajska|Kitajske]]. Prefektura meji na provinco Severni Hamgjong v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Primorski okraj]] v [[Rusija|Rusiji]]. Mesto ima več kot 250.000 prebivalcev in površino 5.145 kvadratnih kilometrov.<ref>{{Cite web|url=http://www.nkeconwatch.com/2009/11/17/china-approves-tumen-border-development-zone|title=North Korean Economy Watch > News and analysis of the North Korean economy}}{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.nkeconwatch.com/2009/11/17/koryolink-continues-to-expand-customer-base/ | title= News and analysis of the North Korean economy : Koryolink continues to expand customer base | date= November 17, 2009 | publisher = North Korean Economy Watch}}</ref> V [[Bohaj|Bohajskem kraljestvu]] (698-926) je bil Hunčun kot Donggjong od leta 785 do 793 vzhodna prestolnica kraljestva. Ime Hunčun izhaja iz [[Mandžurščina|mandžurske]] besede ''huncun'' (mandžursko: ᡥᡠᠨᠴᡠᠨ, Möllendorff: huncun, Abkai: hunqun).<ref>{{cite book|title= 御製增訂清文鑑·卷十·人部一人類一·滿洲 |trans-title= Enlarged and Revised Manchu Dictionary written by the Emperor of Qing (han -i araha nonggime toktobuha manju gisun -i buleku bithe, juwanci debtelin, niyalmai šošohon uju, niyalmai hacin uju, manju, 4-ci afaha)|author= Emperor of Qing Dynasty |volume =10, Human-beings 1|number= Human 1: Manchuria|page= 4|year= 1771 | language= mnc}}</ref> Hančun in vas Fangčuan v bližini tromeje [[Kitajska|Kitajske]], [[Rusija|Rusije]] in [[Severna Koreja|Severne Koreje]] z razgledno ploščadjo je priljubljena turistična zanimivost.<ref name=schmitz>{{cite web|first= Rob |last= Schmitz|url= http://www.marketplace.org/2015/11/16/world/chinas-frontier-towns/china-bets-big-border-town-russia-north-korea | title= China's Frontier Towns > China bets big on border town with Russia, North Korea | date= November 16, 2015 | publisher = Minnesota Public Radio}}</ref> ==Upravne enote== Okrožje Hunčun ima štiri podokrožja, štiri mesta in pet občin.<ref name = "Admin Div">{{cite web | url = http://www.xzqh.org/html/list/93.html |script-title=zh:延边朝鲜族自治州-行政区划网 | publisher = xzqh.org | language = zh-cn | access-date = 2011-04-28}}</ref> ==Pobrateno mesto== * {{flagicon|North Korea}} Rason, Severna Koreja<ref>{{Cite web |url=http://wb.jl.gov.cn/yhcs_85472/201910/t20191018_6115233.html |title=朝鲜罗先市 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20241208194624/http://wb.jl.gov.cn/yhcs_85472/201910/t20191018_6115233.html |archive-date=8 December 2024 |language=zh |trans-title=North Korea's Rason |publisher=Foreign Affairs Office of Jilin Province}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] pnbl3tox3ipvu2m8cyfiwj43fbmokcu 6732662 6732661 2026-08-08T09:14:54Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6732662 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infobox settlement | name = Hunčun | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|珲春市}}{{·}}{{nobold|{{lang|ko|훈춘시}}}}}} | other_name = | official_name = | settlement_type = Mesto na okrožni ravni | image_skyline = Hunchun Yanhe Xijie.jpg | image_size = 250 | image_caption = Ulica v Hunčunu z napisi v kitajskem, korejskem in ruskem jeziku | image_map = ChinaYanbianHunchun.png | map_caption = Hunčun v Janbianu | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CHN}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Džilin | subdivision_type2 = Prefektura | subdivision_name2 = Korejska avtonomna prefektura Janbian | seat = Podokrožje Šinan | seat_type = Sedež | area_total_km2 = 5145.4 | area_urban_km2 = 125.39 | area_footnotes = <ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |editor-link=|title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=50 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> | population_total = 271000 | population_as_of = 2017 | population_urban = 216300 | population_footnotes = <ref name="CUCSY_2017"/> | population_density_km2 = auto | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Hunčun na zemljevidu Kitajske | coordinates = {{coord|42.863|N|130.366|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-22_source:Gaode|display=it}} | elevation_m = 41 | timezone = kitajski standardni čas | utc_offset = +8 | postal_code = 133300 | postal_code_type = Poštna številka | area_code = | website = }} {{Infobox Chinese | order = st | s = 珲春市 | t = 琿春市 | p = Húnchūn Shì | cnhangul = 훈춘시 | cnrr = Hunchun-si | cnmr = Hunch'un-si | skhangul = 혼춘시 | skrr = Honchun-si | skmr = Honch'un-si | rus = Хуньчунь }} {{stack end}} '''Hunčun''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 珲春, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 琿春, [[pinjin]]: Húnchūn, [[Korejščina|korejsko]]: 훈춘, Hunčun<ref> "珲春市人民政府". Hunchun Municipal People's Government. 훈춘시인민정부</ref>) je mesto na okrožni ravni v Avtonomni korejski prefekturi Janbian na skrajnem vzhodu [[Kitajska|Kitajske]]. Prefektura meji na provinco Severni Hamgjong v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Primorski okraj]] v [[Rusija|Rusiji]]. Mesto ima več kot 250.000 prebivalcev in površino 5.145 kvadratnih kilometrov.<ref>{{Cite web|url=http://www.nkeconwatch.com/2009/11/17/china-approves-tumen-border-development-zone|title=North Korean Economy Watch > News and analysis of the North Korean economy}}{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.nkeconwatch.com/2009/11/17/koryolink-continues-to-expand-customer-base/ | title= News and analysis of the North Korean economy : Koryolink continues to expand customer base | date= November 17, 2009 | publisher = North Korean Economy Watch}}</ref> V [[Bohaj|Bohajskem kraljestvu]] (698-926) je bil Hunčun kot Donggjong od leta 785 do 793 vzhodna prestolnica kraljestva. Ime Hunčun izhaja iz [[Mandžurščina|mandžurske]] besede ''huncun'' (mandžursko: ᡥᡠᠨᠴᡠᠨ, Möllendorff: huncun, Abkai: hunqun).<ref>{{cite book|title= 御製增訂清文鑑·卷十·人部一人類一·滿洲 |trans-title= Enlarged and Revised Manchu Dictionary written by the Emperor of Qing (han -i araha nonggime toktobuha manju gisun -i buleku bithe, juwanci debtelin, niyalmai šošohon uju, niyalmai hacin uju, manju, 4-ci afaha)|author= Emperor of Qing Dynasty |volume =10, Human-beings 1|number= Human 1: Manchuria|page= 4|year= 1771 | language= mnc}}</ref> Hančun in vas Fangčuan v bližini tromeje [[Kitajska|Kitajske]], [[Rusija|Rusije]] in [[Severna Koreja|Severne Koreje]] z razgledno ploščadjo je priljubljena turistična zanimivost.<ref name=schmitz>{{cite web|first= Rob |last= Schmitz|url= http://www.marketplace.org/2015/11/16/world/chinas-frontier-towns/china-bets-big-border-town-russia-north-korea | title= China's Frontier Towns > China bets big on border town with Russia, North Korea | date= November 16, 2015 | publisher = Minnesota Public Radio}}</ref> ==Upravne enote== Okrožje Hunčun ima štiri podokrožja, štiri mesta in pet občin.<ref name = "Admin Div">{{cite web | url = http://www.xzqh.org/html/list/93.html |script-title=zh:延边朝鲜族自治州-行政区划网 | publisher = xzqh.org | language = zh-cn | access-date = 2011-04-28}}</ref> ==Pobrateno mesto== * {{flagicon|North Korea}} Rason, Severna Koreja<ref>{{Cite web |url=http://wb.jl.gov.cn/yhcs_85472/201910/t20191018_6115233.html |title=朝鲜罗先市 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20241208194624/http://wb.jl.gov.cn/yhcs_85472/201910/t20191018_6115233.html |archive-date=8 December 2024 |language=zh |trans-title=North Korea's Rason |publisher=Foreign Affairs Office of Jilin Province}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 5075rrzt3glno5vt5yh0292z27znmxy 4 606671 6732654 2026-08-08T09:06:12Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Navedba avtorja v besedilu]] 6732654 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Navedba avtorja v besedilu]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section}} {{Redirect from shortcut}} }} oseicapgyamjo5lhe3i4b9eqlq9491p 0 606672 6732656 2026-08-08T09:07:01Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »'''Pila''' je nagrada za najboljši slovenski izvirni kriminalni roman. Prvič je bila podeljena leta 2025 na prvi izvedbi festivala Krimifest. Podeljevala se bo na vsaki dve leti za pretekla štiri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://krimifest.si/o-nas/ |title=O nas |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Nagrajenci== {| class="wikitable" ! Leto !! Obdobje !! Avtor !! Naslov |- | 2025 || 2023−24 || Avgust Demšar || ''Estonia'' |} ;Posebna o...« 6732656 wikitext text/x-wiki '''Pila''' je nagrada za najboljši slovenski izvirni kriminalni roman. Prvič je bila podeljena leta 2025 na prvi izvedbi festivala Krimifest. Podeljevala se bo na vsaki dve leti za pretekla štiri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://krimifest.si/o-nas/ |title=O nas |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Nagrajenci== {| class="wikitable" ! Leto !! Obdobje !! Avtor !! Naslov |- | 2025 || 2023−24 || Avgust Demšar || ''Estonia'' |} ;Posebna omemba žirije − pilica * 2025: Mojca Širok, ''Praznina'' ==Nominiranci== ;2025 * '''Avgust Demšar: ''Estonia'' (Založba Pivec, 2024)''' * Tadej Golob: ''Oj, Triglav, moj dom'' (Založba Goga, 2023) * Marija Jakopin: ''Kristalna smrt'' (Hirondelle, 2024) * Irena Svetek: ''Črni princ'' (Beletrina, 2023) * Mojca Širok: ''Praznina'' (Mladinska knjiga, 2023) Žirijo se sestavljali Ana Geršak (predsednica), Simon Popek, Veronika Šoster (podpredsednica), Marcel Štefančič jr. in Damjan Zorc. V poštev je prišlo več kot 50 romanov, ki so bili prvič objavljeni v letih 2023 in 2024. ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/na-krimifestu-je-slavil-avgust-demsar-z-romanom-estonia-posebna-omemba-mojci-sirok-za-praznino/763585 |title=Na Krimifestu je slavil Avgust Demšar z romanom Estonia, posebna omemba Mojci Širok za Praznino |accessdate=8. 8. 2026 |date=10. 11. 2025 |format= |work= }} 5a5hcfpvkb8ef5l0p2oui4umha3hxti 6732658 6732656 2026-08-08T09:10:01Z Anzet 118843 np 6732658 wikitext text/x-wiki '''Pila''' je nagrada za najboljši slovenski izvirni [[kriminalni roman]]. Prvič je bila podeljena leta 2025 na prvi izvedbi festivala Krimifest. Podeljevala se bo na vsaki dve leti za pretekla štiri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://krimifest.si/o-nas/ |title=O nas |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Nagrajenci== {| class="wikitable" ! Leto !! Obdobje !! Avtor !! Naslov |- | 2025 || 2023−24 || [[Avgust Demšar]]|| ''Estonia'' |} ;Posebna omemba žirije − pilica * 2025: [[Mojca Širok]], ''Praznina'' ==Nominiranci== ;2025 * '''[[Avgust Demšar]]: ''Estonia'' (Založba Pivec, 2024)''' * [[Tadej Golob]]: ''Oj, Triglav, moj dom'' (Založba Goga, 2023) * Marija Jakopin: ''Kristalna smrt'' (Hirondelle, 2024) * [[Irena Svetek]]: ''Črni princ'' (Beletrina, 2023) * [[Mojca Širok]]: ''Praznina'' (Mladinska knjiga, 2023) Žirijo se sestavljali Ana Geršak (predsednica), Simon Popek, Veronika Šoster (podpredsednica), [[Marcel Štefančič jr.]] in Damjan Zorc. V poštev je prišlo več kot 50 romanov, ki so bili prvič objavljeni v letih 2023 in 2024. ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/na-krimifestu-je-slavil-avgust-demsar-z-romanom-estonia-posebna-omemba-mojci-sirok-za-praznino/763585 |title=Na Krimifestu je slavil Avgust Demšar z romanom Estonia, posebna omemba Mojci Širok za Praznino |accessdate=8. 8. 2026 |date=10. 11. 2025 |format= |work= }} 3r4jyzra9gbuptygcohza524nwbpzyq 6732663 6732658 2026-08-08T09:15:17Z Anzet 118843 +[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]; +[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2025]]; +[[Kategorija:Kriminalni romani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6732663 wikitext text/x-wiki '''Pila''' je nagrada za najboljši slovenski izvirni [[kriminalni roman]]. Prvič je bila podeljena leta 2025 na prvi izvedbi festivala Krimifest. Podeljevala se bo na vsaki dve leti za pretekla štiri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://krimifest.si/o-nas/ |title=O nas |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Nagrajenci== {| class="wikitable" ! Leto !! Obdobje !! Avtor !! Naslov |- | 2025 || 2023−24 || [[Avgust Demšar]]|| ''Estonia'' |} ;Posebna omemba žirije − pilica * 2025: [[Mojca Širok]], ''Praznina'' ==Nominiranci== ;2025 * '''[[Avgust Demšar]]: ''Estonia'' (Založba Pivec, 2024)''' * [[Tadej Golob]]: ''Oj, Triglav, moj dom'' (Založba Goga, 2023) * Marija Jakopin: ''Kristalna smrt'' (Hirondelle, 2024) * [[Irena Svetek]]: ''Črni princ'' (Beletrina, 2023) * [[Mojca Širok]]: ''Praznina'' (Mladinska knjiga, 2023) Žirijo se sestavljali Ana Geršak (predsednica), Simon Popek, Veronika Šoster (podpredsednica), [[Marcel Štefančič jr.]] in Damjan Zorc. V poštev je prišlo več kot 50 romanov, ki so bili prvič objavljeni v letih 2023 in 2024. ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/na-krimifestu-je-slavil-avgust-demsar-z-romanom-estonia-posebna-omemba-mojci-sirok-za-praznino/763585 |title=Na Krimifestu je slavil Avgust Demšar z romanom Estonia, posebna omemba Mojci Širok za Praznino |accessdate=8. 8. 2026 |date=10. 11. 2025 |format= |work= }} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2025]] [[Kategorija:Kriminalni romani]] 32t2e6yhxu1y3ecs4gwoncsezkynyn5 0 606673 6732669 2026-08-08T09:21:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova stran z vsebino: »#PRUSMERITEV [[Mont Blanc]]« 6732669 wikitext text/x-wiki #PRUSMERITEV [[Mont Blanc]] gyenfxo3we24pt5cce81p33kqho02q5 6732674 6732669 2026-08-08T09:26:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Mont Blanc]] 6732674 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mont Blanc]] 1uj520au12cr4op9nm71s5rmxaymcjt 14 606674 6732679 2026-08-08T09:28:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6732679 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje nagrade, ustanovljene leta 2025. nmgzwbp46s7cos8hvyvl28vwzovhhf1 10 606675 6732688 2026-08-08T09:50:36Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<noinclude>{{pp-template|small=yes}}</noinclude>[[File:Information.svg|25px|alt=Ikona za informacije]] Pozdravljeni, sem <includeonly>[[Uporabnik:{{safesub<noinclude></noinclude>st:REVISIONUSER}}|{{safesub<noinclude></noinclude>st:REVISIONUSER}}]]</includeonly><noinclude>[[Uporabnik:Jimbo Wales|Jimbo]]</noinclude>. Opazili smo, da ste v članku {{<includeonly>safesubst:</includeonly>#if:{{{1|}}}|[[:{{{1}}}]],&#32;}}dodali ali spremenili {{{content|vsebino}}}, venda...« 6732688 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template|small=yes}}</noinclude>[[File:Information.svg|25px|alt=Ikona za informacije]] Pozdravljeni, sem <includeonly>[[Uporabnik:{{safesub<noinclude></noinclude>st:REVISIONUSER}}|{{safesub<noinclude></noinclude>st:REVISIONUSER}}]]</includeonly><noinclude>[[Uporabnik:Jimbo Wales|Jimbo]]</noinclude>. Opazili smo, da ste v članku {{<includeonly>safesubst:</includeonly>#if:{{{1|}}}|[[:{{{1}}}]],&#32;}}dodali ali spremenili {{{content|vsebino}}}, vendar niste navedli [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljivega vira]]. Na Wikipediji je pomembno, da je vsebina člankov [[Wikipedija:Preverljivost|preverljiva]]. Če želite svoje spremembe znova predložiti [[Wikipedija:Navajanje virov|s sklicem]], je vaše urejanje shranjeno v {{<includeonly>safesubst:</includeonly>#if:{{{1|}}}|[[Special:History/{{{1}}}|zgodovini strani]]|zgodovini strani}}. Če imate kakršna koli vprašanja, mi lahko pustite sporočilo na [[Uporabniški pogovor:<includeonly>{{safesub<noinclude></noinclude>st:REVISIONUSER}}</includeonly><noinclude>Jimbo Wales</noinclude>|moji pogovorni strani]]. {{{2|Hvala.}}} <!-- Template:uw-unsourced1 --><noinclude> {{Templatesnotice|series = uw-unsourced|max = 4|s1 = uw-unsor1|s2=uw-unsor|extra usage=Besedo »vsebina« lahko spremenite v natančnejši opis z uporabo <code>content=''opis''</code>.|see_also={{tl|Welcome-unsourced}}, združuje pozdravno sporočilo za nove uporabnike in nasvete o urejanjih brez virov}} </noinclude> i1db9j0hc9am7afug7tgc0s8zrqhz9e 0 606676 6732690 2026-08-08T09:55:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6732690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jurij Ulrik Pauhauss|birth_date=1687?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1712|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Jurij Ulrik Pauhauss''' (Georg Ulrik Pauhauss<ref>{{Navedi splet |title=Orgle Slovenije - Osebe |url=https://www.orgle.si/osebe_seznam.html |access-date=2026-08-08 |website=www.orgle.si}}</ref>, Bauhauss?), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1687]]?, [[Ljubljana|Ljubljan]]<nowiki/>a? † po [[1712]], [[Ljubljana]]?. Dne 28. avgusta 1712 se omeni kot ljubljanski orglar, ki se zaveže, da bo popravil velike in male [[orgle]] ter orgelski rog na zvoniku [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki]]. Leto dni prej se je poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], vdovo orglarja [[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]. V zakonu se je rodil Frančišek Anton. Pauhauss se je zavezal, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog na samostanskem zvoniku in da bo orgle s kora prestavil na primernejše mesto, jih uglasil ter popravil dodelane piščali, ter da bo v orgle postavil nove mehove. Popravil je tudi klaviaturo pri pozitivu ter uredil orgelski rog. Pogodbo o popravilu hrani [[Posavski muzej Brežice|Posavski muzej v Brežicah]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] ff5tmrriu0wh50vjnv2x39ih79fewiq 6732692 6732690 2026-08-08T09:56:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 kat. 6732692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jurij Ulrik Pauhauss|birth_date=1687?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1712|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Jurij Ulrik Pauhauss''' (Georg Ulrik Pauhauss<ref>{{Navedi splet |title=Orgle Slovenije - Osebe |url=https://www.orgle.si/osebe_seznam.html |access-date=2026-08-08 |website=www.orgle.si}}</ref>, Bauhauss?), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1687]]?, [[Ljubljana|Ljubljan]]<nowiki/>a? † po [[1712]], [[Ljubljana]]?. Dne 28. avgusta 1712 se omeni kot ljubljanski orglar, ki se zaveže, da bo popravil velike in male [[orgle]] ter orgelski rog na zvoniku [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki]]. Leto dni prej se je poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], vdovo orglarja [[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]. V zakonu se je rodil Frančišek Anton. Pauhauss se je zavezal, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog na samostanskem zvoniku in da bo orgle s kora prestavil na primernejše mesto, jih uglasil ter popravil dodelane piščali, ter da bo v orgle postavil nove mehove. Popravil je tudi klaviaturo pri pozitivu ter uredil orgelski rog. Pogodbo o popravilu hrani [[Posavski muzej Brežice|Posavski muzej v Brežicah]]. {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Slovenski orglarji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1687|Jurij Ulrik Pauhauss (približno)]] brn1mfd47si46sy24usox00xg1njilr 4 606677 6732693 2026-08-08T09:56:32Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje z vsebino brez virov]] 6732693 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje z vsebino brez virov]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section }} {{Redirect from shortcut}} }} lmspcmeq0fr4eb2974hijzkys2zjt0j 4 606678 6732694 2026-08-08T09:56:36Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje z vsebino brez virov]] 6732694 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje z vsebino brez virov]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section }} {{Redirect from shortcut}} }} lmspcmeq0fr4eb2974hijzkys2zjt0j 4 606679 6732695 2026-08-08T09:56:40Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje z vsebino brez virov]] 6732695 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Ravnanje z vsebino brez virov]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section }} {{Redirect from shortcut}} }} lmspcmeq0fr4eb2974hijzkys2zjt0j 0 606680 6732698 2026-08-08T09:59:50Z Octopus 13285 uvod 6732698 wikitext text/x-wiki '''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Kitajska]] jgo20eetd9xtlixb5ty22dv4raspiwc 6732700 6732698 2026-08-08T10:02:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 en 6732700 wikitext text/x-wiki '''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Kitajska]] [[en:Tungusic languages]] iyzbi8m0pc580vy2gy7ajwmhoxzp9no 6732707 6732700 2026-08-08T10:13:29Z Octopus 13285 infopolje 6732707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezikovna družina | name = Tunguška jezikovna družina | region = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]] | familycolor = Altaic | family = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin | child1 = Severni (evenški in udegejski jeziki) | child2 = Južni (džurčenski in nanajski jeziki) | iso5 = tuw | glotto = tung1282 | glottorefname = Tungusic | map = Tungusic map unlabeled.svg | mapcaption = Porazdelitev tunguških jezikov | ancestor = | glottoname = | notes = | ethnicity = tunguška ljudstva }} '''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Kitajska]] [[en:Tungusic languages]] rhs7o8yh38ejiqtam2rpn2g1h7j4b14 6732733 6732707 2026-08-08T11:15:35Z Octopus 13285 Klasifikacija 6732733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezikovna družina | name = Tunguška jezikovna družina | region = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]] | familycolor = Altaic | family = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin | child1 = Severni (evenški in udegejski jeziki) | child2 = Južni (džurčenski in nanajski jeziki) | iso5 = tuw | glotto = tung1282 | glottorefname = Tungusic | map = Tungusic map unlabeled.svg | mapcaption = Porazdelitev tunguških jezikov | ancestor = | glottoname = | notes = | ethnicity = tunguška ljudstva }} '''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]]. ==Klasifikacija== Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.<ref>{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}</ref> Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna. Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: <ref>Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.</ref> evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko. {{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}} Aleksander Vovin<ref>Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic]?''</ref> ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina aberantna jezika znotraj južne tunguščine, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta aberantnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter neznanih jezikov z negotovo jezikovno pripadnostjo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Kitajska]] [[en:Tungusic languages]] euwp63tw40ev9rw0dkl7qopro06dyte 6732740 6732733 2026-08-08T11:32:47Z Octopus 13285 slika 6732740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezikovna družina | name = Tunguška jezikovna družina | region = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]] | familycolor = Altaic | family = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin | child1 = Severni (evenški in udegejski jeziki) | child2 = Južni (džurčenski in nanajski jeziki) | iso5 = tuw | glotto = tung1282 | glottorefname = Tungusic | map = | mapcaption = | ancestor = | glottoname = | notes = | ethnicity = tunguška ljudstva }} [[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov {{col-begin}} {{col-3}} {{Legend|#aa251c|Evenski}} {{Legend|#d5462d|Evenški}} {{Legend|#f37343|Negidalski}} {{Legend|#f29e22|Orokanski}} {{Legend|#a04720|Kilijaški}} {{col-3}} {{Legend|#94bf62|Orokenski}} {{Legend|#3aa03a|Udihejski}} {{col-3}} {{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}} {{Legend|#2f6384|Šibejski}} {{Legend|#9797dd|Nanajski }} {{Legend|#6464b2|Oroški}} {{Legend|#3b246d|Ulški}} {{col-end}}]] '''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]]. ==Klasifikacija== Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.<ref>{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}</ref> Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna. Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: <ref>Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.</ref> evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko. {{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}} Aleksander Vovin<ref>Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic]?''</ref> ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina aberantna jezika znotraj južne tunguščine, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta aberantnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter neznanih jezikov z negotovo jezikovno pripadnostjo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Kitajska]] [[en:Tungusic languages]] jvee0emf0of6555dkbqbsr5sgqh04dl 6732748 6732740 2026-08-08T11:46:49Z Octopus 13285 /* Sklici */ Leksična primerjava 6732748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezikovna družina | name = Tunguška jezikovna družina | region = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]] | familycolor = Altaic | family = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin | child1 = Severni (evenški in udegejski jeziki) | child2 = Južni (džurčenski in nanajski jeziki) | iso5 = tuw | glotto = tung1282 | glottorefname = Tungusic | map = | mapcaption = | ancestor = | glottoname = | notes = | ethnicity = tunguška ljudstva }} [[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov {{col-begin}} {{col-3}} {{Legend|#aa251c|Evenski}} {{Legend|#d5462d|Evenški}} {{Legend|#f37343|Negidalski}} {{Legend|#f29e22|Orokanski}} {{Legend|#a04720|Kilijaški}} {{col-3}} {{Legend|#94bf62|Orokenski}} {{Legend|#3aa03a|Udihejski}} {{col-3}} {{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}} {{Legend|#2f6384|Šibejski}} {{Legend|#9797dd|Nanajski }} {{Legend|#6464b2|Oroški}} {{Legend|#3b246d|Ulški}} {{col-end}}]] '''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]]. ==Klasifikacija== Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.<ref>{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}</ref> Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna. Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: <ref>Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.</ref> evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko. {{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}} Aleksander Vovin<ref>Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic]?''</ref> ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina aberantna jezika znotraj južne tunguščine, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta aberantnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter neznanih jezikov z negotovo jezikovno pripadnostjo. == Leksična primerjava == Številke v različnih tunguških jezikih: :{|class=wikitable style=text-align:center; |- ! rowspan=2| <small>Številka</small> ! colspan=4| Severnotunguški ! colspan=4| Jugovzhodnotanguški ! colspan=3| Jugozahodnotunguški ! rowspan=2|<small>Prototunguško</small> |- ! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udihejsko ! Oročijsko !! Oroško !! Ulčajsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko |- | '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo | omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən || *əmu- |- | '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː | dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r) |- | '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila | ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan |- | '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː | diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin |- | '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa | tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga |- | '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu | ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun |- | '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada | nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan |- | '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu | dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun<br />*dʐapkun |- | '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji | xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün |- | '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː | dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Kitajska]] [[en:Tungusic languages]] 2130v36hjnl2hc2rtmwfxirrqb0aa65 0 606681 6732728 2026-08-08T10:53:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6732728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Mihael Steinhofer|birth_date=1696?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1734|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Mihael Steinhofer''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1696]]? [[Ljubljana]]? † po [[1734]], [[Ljubljana]]?. Janez Mihael Steinhofer se je najverjetneje rodil v Ljubljani, kjer je med letoma 1723 in 1729 plačeval davke. Leta 1724 je naredil [[orgle]] v [[Goče|Gočah]] in verjetno tudi v samostanski cerkvi v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], saj so le-te goškim zelo podobne. Tiste v Mekinjah so ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji, pri bogoslužju so jih uporabljali od leta 1720 pa vse do leta 2008, ko je [[Orglarstvo Škrabl]] tam postavilo nove. <blockquote>''»Podobna orgelska omara se je ohranila, žal le na fotografiji, v Gočah pri Vipavi. Te orgle naj bi po Premrlovih podatkih postavil ljubljanski orglar Janez Mihael Zajc leta 1734. Ker Premrl vira, ki ga je uporabil, ni citiral, danes teh podatkov ne moremo več preveriti. V Ljubljani kljub sistematičnemu pregledovanju arhivskega materiala in matičnih knjig zaenkrat še ni potrjen obstoj Janeza Mihaela Zajca, pač pa je znan orglarski mojster Janez Mihael Steinhofer, ki ga zasledimo v Ljubljani med leti 1723 in 1729. Zelo verjetno je, da sta bila Zajc (Saiz, Seitz) in Steinhofer ena in ista oseba. Še verjetneje pa je, da je avtor bivših goških orgel isti kot mojster, ki je postavil orgle v Mekinjah. Podobnih orgelskih omar v Sloveniji prav nikjer drugje ne zasledimo.«<br><br>Milko Bizjak, Orgle na slovenskem, 1985''<ref>{{Navedi splet |date=2025-09-28 |title=V Mekinjah pri Kamniku so stale ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji |url=https://organistica.si/v-mekinjah-pri-kamniku-so-stale-ene-najstarejsih-dvomanualnih-orgel-v-sloveniji/ |access-date=2026-08-08 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref></blockquote> {| class="wikitable" !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1720 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mekinje |2 |15 |Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji |- |2 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gorica - Uršulinska cerkev |1 |12 | |- |3 |1724 |{{Flagicon|Slovenija}} |Goče |1 |9 | |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - MUSICA SACRA SLOVENA PRAELUDIUM VITAE AETERNAE - Škocjan pri Turjaku 2012 [[Kategorija:Rojeni leta 1696]] [[Kategorija:Slovenski orglarji]] 6aml6vm59gt55flh7737efs0fu6bw4k 14 606682 6732744 2026-08-08T11:35:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6732744 wikitext text/x-wiki {{catmore|Orglar}} Ta kategorija vsebuje strani, povezane s poklicom [[orglar]]. [[Kategorija:Orgle]] eb0ymmo1cs3xg60ypmvhltf1mqbcikn